22
Politični pregled.
Položaj. — Pri Čem smo? Se vedno ni odgovora na to vprašanje, še vedno ne ve nihče povedati, kako se razmere razvijejo, pač p v prodira čedalje bolj prepričanje, da minister-ski dredsednik baron Gautsch ni kot nalogi, katero mu je rešiti. Da doseže spravo mej Čehi in Nemci je spravno akcijo prenesel v deželne zbore, a doslej ni dosegel nobenega uspeha, kajti do sprave je sedaj še vedao pot ravno tako dolga, kakor je bila ob odstopu grofa Badenija, razloček je le ta, da ima baron Gautsch sedaj že mnogo več nasprotnikov in mnogo manj prijateljev, kakor jih je imel ob prevzetji ministerstva.
v
Štajerski dež. zbor. — Nemški nacijonalci so v tem dež zboru najbolje pokazali svojo nestrpnost. Pri volitvi v posamične odseke niso volili v noben odsek nobenega pristaša nemške katoliške ljudske stranke, kateri je tudi drž. poslanec, vsled česar so tudi vsi izvoljeni člani te stranke izstopili iz odsekov, v katere jih je poslala njih stranka. Se sijajnejše se je pokazala nemška nestrpnost v dež zboru štajerskem ko je dr. Dečko podal neko interpelacijo v slovenskem jeziku. Nemci so začeli na vse možne načine razgrajati in razsajati in so zahtevali, naj dr. Dečko v nemškem jeziku interpelira Glavar Attems je tem kriČaČem ugodil in je odredil, da se mora interpelacija preČitati v  nemškem jeziku.
Koroški dež. zbor. — Nemci so kakor v češkem, moravskem, tirolskem, dolenje in gorenje avstrijskem, štajerskem in solnograškem dež. zboru tako tudi v koroškem stavili predlog, naj se razveljavijo jezikovne naredbe. Pri volitvi v odseke so izmed slovenskih poslancev samo Murjja volila v dva neznatna odseka, Einspielerja in Grafenauerja pa popolnoma prezrli. V najvažnejših odsekih nimajo Slovenci nobenega zagovornika svojih zahtev.
23
Češki deželni zbor. — Bližnja prihodnjost naSe no-tranje politike se odloči v češkem dež zboru ali vse kaže, da se ne doseže laželjena sprava med cehi in Nemci Češki veleposestniki so stavili predlog, naj se izvoli poseben odsek, kateri naj izdela jezikoven zakon za češko Proti temu predlogu so se izrekli Nemci. Debata, katera se je vršila te dni, je bila jako ostra in je povečala že obstoječa nasprotja. V debato je posegla tudi vlada z izjavo, da hoče verovati ravno-pravnost obeh narodov v celi deželi in intejj:riteto češke, jezikovne naredbe pa da hoče premeniti v tem smislu, da se ustanovo samočeški, samonemški m mešani okraji. Z izjavo ni bil nihče zadovoljen, ne cehi, ne Nemci, in nastal je tak hrup, da se je seja morala zaključiti. Nemci se vzlic silni popustljivosti Čehov pripravljajo na izstop iz dež. zbora in naznanjajo, da to store, ako se njih predlog o razveljavljenju jezikovnih naredb se odkaže posebnemu odseku, česar cehi neČejo storiti.
Moravski dež. zbor. — Narodnostno nasprotje ni na Moravskem tako veliko, kakor na Češkem. V Moravskem dež. zboru sta ole stranki, nemška in češka, precizovali svoje zahteve, na katerih podlagi sta pripravljeni na spravo Vlada je z ozirom na to povabila zastopnike obeh strank na ^neobvezne pogovore". Ti pogovori so se vsled dogodb v češkem dež zboru za sedaj odložili in sicer do konca januvarija, a vršili se bodo samo Če se na češkem dožene sprava.
Hrvatska — Dež. zbor hrvatski razpravlja sedaj o dež. proračunu Opozicija je porabila to priliko in je v lezkih govorih razkrila neznosne razmere, katere vladajo po krivdi bana Khuena-Hedervarjja na Hrvatskem. Žal, da se na višjih mestih glas naroda kar niČ ne upošteva. Že letos so se na Hrvatskem primerili veliki izgredi, a če pojde tako dalje, se utegnejo primeriti še vse druge reči
Reka. — Konflikt mej Reko in Madjarsko se je zopet poostril. Pri volitvah v obč. svet je madjaronska stranka propadla. Vlada je v tem šiloma uveljavila za Eeko tiste zakone, katerim so se Rečani uprli, češ, da se ž njimi krši avtonomija Reke. Ko je obč. zastop izvolil župana, ga je vladni zastopnik vprašal, Če prizna uvedenje reČenih zakonov in ker je župan iziavil, da tega ne prizna, je vladni zastopnik takoj razpustil obč. svet. Vlada je potem imenovala mladega grofa Szaparjja reškim guvernerjem in hoče zdaj pri volitvah poskusiti svojo   srtčo.
Srbija. — Razkralj Milan deluje z železno doslednostjo in veliko prekanjenostjo na dosego svojega smotra : da se namreč zopet polasti kraljevske krone. Najprej je spiavil na krmilo njemu slepo udano ministerstvo, potem pa samega sebe postavil na čelo vojske, s katere pomočjo upa strahovati ves narodov, ki je njegov odločen nasprotnik. Da je Avstrija zapletena v srbske homatije, to si paČ lahko vsak misli, zlasti če izvv, da je bil Milan vzprejel v avdijenciji pri našem cesarju.
Perzija. — V daljni Perziji začelo se je veliko revo-lucijonarno gibanje. Uzrok je baje to, da uradništvo ljudstvo neusmiljeno izsesava in mu nalaga neznosnih bremen, verjetnejše pa je, da je revolucijo uprizorila Angleška.