Stev. 253 TRST, v ponedeljek II. septembra 1911 Tečaj XXXVI IZHAJA VSAK DAN tali tta nedeljah In praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične 8tor. se prodajajo po 3 nv6. (6 stot.) v mnogih tobakarnah t Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Potro, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji. Toiminu, Ajdovščini, Dornbergn itd Z&atarele Stev. po S nvd. (10 stot.) C3LA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. GENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. enmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka aadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave „Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo In tožljivo v Trstu. Glasilo političnega društva „Edinost1' za Primorsko. nV edinosti je moiI" NAROČNINA ZNAŠA u celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K ; na na ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. larooniD. u n.đ.ljiko liđanj« „EDIWOSTI" iud. : «• Ml« l*to Krom 5-aO, it pol I.U Kron 3 60. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- vana pisma se ne sprejemajo In rokopisi se ne vraSaJo. Naročnino oglase in reklamacije je pošiljati na upravo Usta. UREDNIŠTVO : ulica Giorgio Galattl 20 (Narodni doa). Izdajatelj in odgov- rni urednik ŠTEFAN* GODINA. Lastnik konsorcij li.^ta „Edinost". - Natisnila Tiskarna .Ed'nont". ▼pisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Giorgio Galatti štev. 20. Poltno-hrsnllnlinl ra2un It«v. 841-652. TELFFOfl 5t. 11-57 BRZOJflUNE UE5TI. Vtlika Cirif-Metcdova skupščina v Tržiču na Gorenjskem. TRŽIČ i o. Vsprejem na kolodvoru je bil sija en. Spominska slavnost na grobu družbinega mecena Pollaka in govor profesorja dr. Ilešiča je bila ganljiva, Tržič je v narodnih zastavah. Udeležba na skupščini prav velika. Zborovanje se je vršilo ob nekaljenem soglasju. Govorila sta tudi dr. Ryb&r in g.a Ponikvarjeva. Leta 1910 je imela družba 1,043.645 K 45 st. dohodkov, stroškov pa 196.615 K. 91 stot,, torej prebitka 847.038 K 54 St. V dohodke so všteta volila V. Polaka 177826 K 6 stot.; K. Kotnika 634.006 K 41 st. in r^zna volila 2700 K. — Ako ss pa primerja redne dohodke 164.622*90 K s stroški 19661591 K, je razvidno, da je bilo pri rednih dohodkih primanjkljaja 31.993 01 K, ki se je pokril deloma z blagajniškim prejemkom iz leta 1909, deloma iz glavnice. — Proračun za leto 1912 izkazuje stroškov 686.100 K. dohodkov 141.700 K, torej primanjkljaja 544 400 K, v katerega pokritje se po potrebi najme posojilo. Nemiri v Apuliji. RIM 10. Listi poročajo iz Massafre v Apuliji, da je včeraj množica šiloma osvobodila osebe, ki so bile internirane v prostorih, ker so bile sumljive radi kolere. Sodrga je zažgala kočo nekega delavca, v kateri ste umrle dve ženski. Vojaki in karabinieri so preprečili večje izgrede, 45 glavnih razgrajačev je bilo aretiranih. Si-ncč: so bili zopet nemiri, položaj je postajal čim dalje bolj nevaren, tako da je moralo priti vojaštvo, ki je bilo vsprejeto s kč-menjem. Množica je zgradila barikade in raztegnila žice preko ulic. Osem oseb jt: bilo aretiranih, več vojakov pa ranjenih. Veikl nemiri radi dragin]e na severnem Francoskem ROUBAIX 10. Včeraj so bili tukaj veliki nemiri, ki so imeli značaj pravega punta. Demonstrantje so razrili tlak, da bi ovirali napade kavalerije. Infanterija je rabila orožje, mnogo demonstrantov je bilo ranjenih, več prodajalnic oplenjenih, 13 oseb je bilo aretiranih. 14 žensk utonilo. PERUGIA 10. Na trazimenskem jezeru se je vsled nenadno navstalega viharja prevrnil motorni čoln, v katerem je bilo 14 žen in deklic iz Castiglione di lago in 3 moški. Ženske so utonile, moški so se mogli rešiti. Francosko-nemska pogajanja. PARIZ 10. „Ag. HavasM pravi, daje sinoči dospel protinačrt nemške vlade, ki PODLISTEK. stavlja gotova načelna vprašanja. Protu-načrt zahteva resnega in točnega pretresa vanj a. Dunaj 9. Odposlanstvo londonskega mestnega sveta, skupno 61 oseb, je danes popoludne dospelo semkaj. Na kolodvoru so pozdravili goste župan, podžupani in mestni svetovalci. Župan je nagovoril goste, nakar je odvrnil lordmajor. Londonski mestni svetovalci so gostje dunajskega mestnega sveta. Budimpešta 9. Poročila o letini ogrskega poljedelskega ministerstva pravijo, da bo vinska letina povoljna in da bo vino dobro. Jug, Eistoričen roman. Spisal Prokop Ohocholoušek Poslovenil H. V. Shod nor.-radikalnih ablturllentou. (Izv. poročilo.) Veliko se je grešilo pri „reševanju* naroda zlasti od tistih ki niso pomislili, da je poleg stavka, da treba narod rešiti, še drugo in nič manj upoštevanja vredno vprašanje, kako narod rešiti?! Vsi vemo kako je bilo včasih na v dušenje za Ciril-Metodovo družbo ! Rama ob rami sta si stala naprednjak in reak-cijonarec. In koliko hrupa je vzbudil nastop nar. radikalcev, ki so povzročili ločitev duhov ! A to, njih stališče je bilo pravilno, ker narod se „rešuje", lahko na dva načina, čeravno je prava rešitev možna le na en sam način. Način, kakor ga hočejo klerikalci, bi bil za naš narod poguba, ker bi se »rešil« v znamenju rimske in dunajske sužnosti. Zgodovina nas uči v tem oziru dovolj... Kaj se je godilo z nami odkar smo po zaslugi njih, ki so z mečen širili krščanstvo, izgubili svojo samostojnost ? Bili smo samo Živa bitja, ne zavedajoča se, da tvorimo svoj narod, ampak okrog tavajoči grajski in rimski sužnji. Sele »velika revolucija« nas je vzbudila k narodnemu Življenju. Pomembne so besede zgodovinarja Thomas Buchlcs-a, ki pravi: Verski fanatizem ne pušča nobenega dvoma v verskih stvareh. Kjer pa ni skepse, ni napredovanja vede in kjer ni napredka vede, ni napredka civilizacije, in kjer ni civilizacije, ni blagostanja. Odločimo se! Stojimo pred alternativo : ali biti rešen kakor rimski suženj ali v znamenju napredka in svobode ! To so spoznali tisti, ki so v C. M. družbi povzročili ločitev duhov. Enak pomen ima Mohorjeva družba. Književni produkti te družbe so vseskozi nazadnjaški. Ugovarjalo se bode, da je to kulturen zavod. Toda če bi se razvile med nami dve kulturi, bi ne imeli več skupne kulture, bi prenehali biti narod. To so stvari, ki zahtevajo jasnosti in določenega odgovora. Mileva. Milan nI odgovoril, brzo je hitel odtod, besede Bajazeta so mu zvenele v ušesih, kakor zasmeh pekla. „Sedaj še-Ie je Srbija resnično moja," je zrl Bajazet zmagovito za bežečim, „ali mar nisem v današnji noči nadomestil prespane mesece ?" Milan se v svojem diru nI ustavil prej kot pri vratih, kjer ga je ena izmed sultanjinih robkinj na njen ukaz notri pustila in je Še sedaj tamkaj čakala. Dolgega čakanja sita, se je skrčila na parobek pod granatovim drevesom, in je zaspala. Milan je prihitel do železnih vratec, ustavil se je in se udaril po čelu: „Kaj sem storil?- je vskliknil obupno, „toda nazai ni več mogoče; Mileva, Mile^ ! kdo bo odgovarjal pred božjim sodiščem za to dejanje ? — Zgodilo se je, jaz sem pobratim sultana, saj radi tega Srbija Še ni poginila, in nobenih obveznosti nisem prevzel," je tolažil sam sebe, „kaj pa je to tako strašnega, da bi se zgražal ?" se je delal norca iz samega sebe. „Toda vendarle je dobro, da še vlada mrak, in da Kosančič ne bo jasno videl mojega lica," je vendar-Ie menil — Sužnja, vsled njegovega prihoda in samogovora iz sna probujena, je pritekla, in ! je hitro odprla vrata, kajti bala se je, da bi je kdo pri tem dejanju ne videl. „Ali si ti Milane?" oglasil se je v bližini Kosančič, ko je Milan stopil iz vrta. „Sem 1" se je glasil odgovor z nesigurnim glasom. „Dolgo ne prihajaš, brate," je menil Kosančič, pristopivŠi k njemu in korakajoč dalje ž njim, „jaz sem se že bal najhujšega in ali vidiš tamkaj v senci dreves moje junake? že sem hotel z nasiljem prodreti v serail, in tebe osvoboditi, ali pa maščevati tvojo smrt in s teboj umreti," je pripovedoval odkritosrčni Kosančič, „čas je že bil, da si prišel 1" Milan ni odgovoril, ampak iskal je Dr, Aleš Ušeničnik piše: . . . . toda če bo zmagal Kristus, če bo zmagala cerkev, ni ta zmaga zajamčena tudi narodom, ali bolje, zajamčena je zmaga tudi narodom, a le tedaj in le v toliko, v kolikor so združeni s Kristusom in s cerkvijo, v kolikor uveljavljajo v sebi krščanski „radikalizem". To so menda jasne besede. Da se to prepreči, moraš biti narodno-zaveden. Narodno - zaveden pa si, če si uverjen, da le potom pripoznanja pripad-ništva k svojemu narodu, moraš doseči svoje najvišje cilje. Da se to zgodi je pred vsem potrebno, da dobi vsak član naroda priliko in možnost, seznaniti se z narodovimi težnjami, z narodno kulturo, ki ga privaja do spoznanja, da je z narodom na ravnim potom tako tesno zvezan, da odpad od njega pomenja zanj ravno toliko, kolikor izguba velikega dela svojega življenja. Ugodna rešitev narodnega vprašanja, je veliko odvisna od ugodne rešitve gospodarskega vprašanja. Vse to pa je možno izvršiti le na široki demokratični podlagi: eu« kosti in svobode. DijaŠtvo (da se razumemo : tu je razumeti povsod le večino dijaštva, častne izjeme se dobe povsodi), kakor bodoči duševni narodov voditelj, je pozabilo, da je ono v prvi vrsti poklicano, da skuša najti smer, pot in način, kako je treba n?rod reševati ; pozabilo je, da treba najprej jasnosti, da treba postaviti najprej narodovo idealogijo na realen temelj, če hočemo, da vsi, bodi delavec, trgovec, bodi kmet postanejo lahko narodno •zavedni, pozabilo je, da je njegova naloga, da potom jasno začrtanih ciljev postane zmožen duševni voditelj svojega naroda. Zgrešilo je, ko je mislilo, da je poklicano ustanov-ljati Šole s svojimi dvavinarskimi prispevki in se tako odtegnilo veliko težav-nejši nalogi, a tudi veliko uspesnejši: da potom poznanja naše mlnolostl, potom prisvojitve kulturnih In tudi narodnih zakladov, postane sposobno podati dokaz, da je v Interesu vseh In vsacega posameznika, da se Imenuje in prišteva, članom svojega naroda. Će h koncu pogledamo v našo oficijelno javnost, tedaj, vidimo, da je jasnosti glede načina rešitve narodnega vprašanja samo pri klerikalcih, ki imajo določno začrtano pot : rabiti naš narod kakor sredstvo za okrepitev cerkve; in jasnost je pri socijalnih demokratih, ki so na stališču da je treba najprej rešiti gospodarsko vprašanje. Edinole napredna javnost prednjači z nejasnostjo. Ne morem agitirati za nobeno stranko ; lahko pa zahtevam, da je dolžnost vsacega slovenskega dijaka, da preštudira, katera je prava pot ? In če pri nobeni ob- sence hiš; bal se je celo polumraka zvezd, ki se je začel bojevati s polumrakom jutra. „No, kako je?" je vpraševal Kosančič, „ali se je izpolnilo tvoje upanje, ali pa si morda spoznal, da se ni mnogo spremenilo ?« „Da spremenilo se je mnogo — vse!" je odgovoril Milan bolestno. „Ubogi!" ga je obžaloval v duhu Kosančič, „spoznal je, da ljubezen žensk leta kakor metulj k najbolj žarečim cvetkam; blazen, kdor ženam veruje! „No kako?" je vprašal zopet glasno, „ali se vrnemo zopet nazaj v hribe, ali počakamo na Lazareviča?" „Jaz počakam," je odgovoril Milan kratko. „Tudi dobro 1" je menil sočutni Kosančič, „bomo vsaj pri roki, če se kaj dogodi ; jaz bom torej v imenu božjem še par dni igral služabnika pohotnega Bajazeta. Moram imeti usmiljenje z ubogim pobratimom," — si je zopet misli v duhu — „s časom pozabi, da je bil prevarjen od ženske ! K vragu! če bi to bil vsaj mož, toda ženska 1 Cesa druzega se je dalo tu pričakovati ? Ali hočeš, da te spremim v tvoje stoječih strank ni prave, naj izkuša korigirati program teh strank glede narodn. vprašanja. Dolžnost je tudi vsakega dijaka, da z resnostjo študira to vprašanje, sicer se mora zgoditi, da bo naš narod „rešen" v znamenju rimskega suženstva, tedaj pa naj pomisli, da: Manj strašna noč je v črne zemlje krili. kot so pod solncem sužni dnovi; dolžnost je vsakega, da dela nato, da bo v svojih gospodarskih, kulturnih In političnih stvareh, odločeval svobodno, ker: le tja bomo naali pot, kjer nje sinovi, si prosto vol'jo vero in postave. K debati se je oglasil med tem došli in burno pozdravljeni g. dr. Žerjav, ki e izvajal približno sledeče : Mislim da je tov. referent z ene strani delal dijaštvu in javnosti krivico, z druge pa jih je premalo obsenčil zlasti je delal krivico slov. dijaštvu uvažujoč težek položaj, v katerem se nahaja. O takozvani „narodni surovosti" pri slovenskem dijaštvu ne more biti govora, kajti odločnost, značajnost, bojkotiranje tujcev, ne more še tega tvoriti. Tudi v nabiranju prispevkov vidi zraven senčnih strani tudi solnčne. Nabiranje samo na sebi je znak discipline, moralne dožnosti in požrtvovalnosti, čeravno je po dolgem času v posledico : apatija, Srednjšolci naj bi imeli zraven glavne točke ki ostaja samolzobrazba, tudi to na programu. Da niso imela pri srednješolcih uspeha, je krivo, ker naprimer srednješolci niso imeli zaslombe pri profesorjih in starešinstvu. Sedaj ko so kritizirali dosedanje delo na tem polju, bodo morali tudi premišljati kako oni vzgoje dijaka srednješolca, in kako popravijo to. kar so ravnokar grajali. Padla je tudi beseda o „absolutni narodnosti". Konštatirati moram, da se ta beseda ne nahaja v narodno rad. programu, kakor ne tudi v brošuri „Iz naroda za narod". To besedo so nam šele naši nasprotniki podtaknili. Narodni ra-dikalci so se je tudi dosledno izogibali, ker so videli, da se ta pojim popolnoma napačne tclmič'. Ce se ta pojim tolmači kakor negiranje razrednega gibanja in nepriznavanje vsake druge socijalne skupine, je ne moremo vsprejeti. Drugače je, ako se hoče s to besedo precizirati svoje stališče napram cerkvi, državi, in napram drugi narodnosti. Narodni radikalci so bili tisti, ki so zanesli na slovensko ljudsko izobrazbo, čeravno ne more reči, da bi bilo njeno sedanje stanje (čitalnice izobraž. društva) idealno. Strinja se z duhom in izvajanjem tovariša referenta, ker vidi, da hoče isti, da se nar. radikalna ideja poglobi ter razširi, in ker je povdarjal demokratično stran, ne glede na „narodnjaštvo". stanovanje?" je zopet vprašal glasno, „kajti ti ne igraš služabnika arhibisurmana, in ne moreš z menoj v njegov serail." „Hodi z Bogom, Ivan Kosančič!" je dejal Milan nenavadno ginjen, „pusti me samega, da grem svojo pot !* je dostavil pomembno ; in kakor da se boji njegove navzočnosti, je odhajal hitro. Zmajajoč z glavo je zrl Kosančič za njim: „Ta je popolnoma spremenjen ! In radi ženske ! K vragu! No, bomo videli, kaj čas premore!" se je tolažil ter se je s svojimi junaki, ki so mu sledili malo za njim, obrnil proti glavni veži padišahovega seraila. Ubogi Kosančič! je spoznal sicer, da je njegov dosedanji pobratim popolnoma spremenjen, toda, da je tak, kakoršen je resnično bil, tega ni slutil; ni mogel slutiti, da je zopet druga hči Lazarja odtrgala njegovega pobratima od domovine in ga priklenila k rodu sultana. Današnja noč je šele odločila usodo Srbije; dovršila je njeno usodo, začeto na Kosove m polju. Kako dobre hč?re je imel ta nesrečni Lazar, car srbssi! ride še.) Stran IT »EDINOST« St. 253 V Trstu, dne 11. septembra 19 i 1 Tov. Zeleznikar je omenil, da odbor s tako mrzličavo naglico ne pri ljubezen do lastnega naroda ne znači in pravljal na skorajšnje zasedanje. Tako se ne sme značiti sovraštva do tujega naroda. Narodnostno vprašanje naj bo steber dijaštva, ker le na tem mora prosperirati. Omenja „obrambeni" muzej, ki naj bo podajal jasno sliko sil slov. naroda. Vodil naj se bo natančen pregled slov. tovarn in drugih gospodarskih podjetij, seznam podružnic obrambnih društev. Znati bo treba, koliko je slovenskega kapitala in kako se uporablja. Narisati bo „politično* karto slov. naroda, ki bo vsebovala vse te podatke. Glede Mohorjeve družbe pripominja, da je po njenih pravilih za vsako reformacijo v naprednem smislu nedostopna. Sedaj se vrši tudi tam boj med „mladimi" in „starimi** in gotovo je, da zmaga g. dr. Lenart s svojimi pristaši. Če zmaga on, se sploh ne bodo izdajale več „posvete" knjige. Z uspešnim bojem proti Mohorjevi družbi pa se lahko začne še le takrat, ko se zagotovi nov zavod, ki bi izdojal v naprednem smislu pisane knjige. Ravnati se je treba po načelu: ne podiraj, ne da st gotov, da slabo nadomestiš z boljšim ! Prvi javni nastop Skedenjskegii Sokola. Skedenjski Sokol je imel včeraj svoj prvi nastop. In kakor vedno, se je Skedenj tudi takrat skazal ter ponovno dokazal. da sme opravičeno zahtevati prvenstvo glede narodne zavednosti med našimi okoličanskimi vasmi. Naša okolica se sploh odlikuje po svoji narodni zavednosti in posamezne vasi kar tekmujejo med seboj, katera bi se pokazala bolj narodno zavedna. Vendar se zdi, da hoče Skedenj po vsej sili izbrisati za vedno madež, ki ga je dobil pred enim desetletjem, ko je bil — seveda le s pomočjo nečuvenih sleparij — tam izvoljen glasoviti Banelli. Treba samo pomisliti! Pred enim desetletjem je bil tam izvoljen Italijan, dane3 dobiva pri vsakih volitvah v Skednju narodni kandidat 90 odstotkov glasov ! A da ta narodna zavednost ne bi zamrla, temveč da bi postajala vedno ži-veja, so vrli Skedenjci osnovali tudi Sokola. In ta Sokol je imel svoj prvi nastop. Pred „Narodnim domom" v Trstu se je zbralo okolo 50 Sokolov iz mesta in okolice, ki so odkorakali skupno v Skedenj. Nekaj Sokolov iz okolice je odšlo tudi posamično. Na zbirališču v Skednju se je zbralo preko 200 Sokolov, ki so med gostim špalirjem ljudstva, ki je Sokole na vsej poti burno pozdravljalo, z godbo na čelu odkarakali na telcvadišče. O telovadbi ne bomo pisali ; morda se najde strokovno pero, ki telovadbo opiše. Omenimo samo, da so posebno im-ponovale telovadkinje in to toliko po svojem številu — bilo jih je 36 — kolikor po preciznosti izvajanj. Tudi ttlovadci so toliko pri prostih vajah, kolikor pri vajah na orodju nastopili z nepričakovano preciznostjo ter želi obile in burne pohvale. Ljudje so se popraševali eden druzega : Koliko časa pa že obstoji Sokol v Skednju — in niso se mogli načuditi, da je možno v desetih mesecih doseči take uspehe! Moraličen uspeh, ki ga je Skedenjski Sokol dosegel s svojim nastopom, je bil torej popoleu. Istotako po voljen pa je moral biti tudi materijalen uspeh, ker na telovadnem prostoru se je kar trlo ljudstva. Bila je duhovniški asistenciji blagoslovil ladijo. * tu sicer zastopana cela okolica in bližnja Med tf™.. so, deJavci odstranili poslednje Istra — pcsebno častno je bila zastopana Dolina, od kjer je prišlo kakih 30 oseb — a največ je bilo domačinov, ki so s utegne vendar le zgoditi, da bomo imeli v kratkem novo zasedanje deželnega zbora. Naše stališče v tem pogledu smo že pred mesecem dni na tem mestu pojasnili. Kakor smo za čim plodonosnejše delovanje v korist posebno kmečkega prebivalstva, protestovali smo proti sklicanju dež. zbora v njegovi obliki in sosebno, ne da bi se poprej popolnili izpraznjeni mandati. Čemu da ni vlada Še do danes razpisala dopolnilnih volitev za jeden slovenski in jeden laški mandat. Ali mari zato ne, ker le-ta pripadata manjšioi in opoziciji in zato ne, ker se hoče, če že ne izločiti pa vsaj omejiti kontrolo od strani op.zicije ? To je res komodno stališče ! Nepriljubljene poslance deželni zbor kar na kratko pometa iz zbornice, vlada pa dopolnilnih volitev sploh ne razpiše ! Kaj pa poreko k temu novemu eksperimentu avstrijskega parlamentarizma, dotični volilci, ki so tako izgubili za jedno zasedanje svoje zastopnike. Razen omenjenih dveh, tudi poslanec Eaidutti zbog težke operacije in bolezni, se ne bo mogel udeleževati dotičnih sej. Morda je bil to nov argument večine, da se vrši zasedanje ? Mogoča je vsekako, kakor je v goriškem deželnem zboru sploh vse mogoče 1 Glavni krivec je vsekakor vlada, ki slepo sledi čez drn in strn današnji de-želnozborski večini. Vlada kajpada ima druge skrbi kakor to da bi spravila v goriško deželno zbornico normalne ustavne razmere, kar je v veliko škodo vsemu prebivalstvu. Tako se utegne rešiti novo zasedanje j kar brez treh poslancev, in njihovi volilci ■ bodo zaman Čakali, da dež. zbor kaj koristnega za njih ukrene, kajti strankarska zagriženost večine je takšna, da bo brez dvoma zatajila vse njihove potrebe. Smo pač na Goriškem v deželi neverjetno3tij ! Domače vesti. Himen. Danes se je poročil v Barkov-ljah gospod Janko Krošelj z gospico Rafaelo Martelančevo. — Bilo j srečno ! C. kr. trgovska in ravtična akademija. Vpisovanje v ta z^vod se vrši v dneh 13., 14 in 15. t. m. od 9. do 12. predpo ludne. Splavljenje največje avstrijske lad je v Tržiča. Pred včeraj zjutraj je bil v „Trža- j ški ladijedelnici" v Tržiču srečno spuščen j v morje dvovijačni parnik „Cesar -.Fran j Josip I." od Avstro-Amerikane. Ta parnik j je največja sedanja avstrijska trgovinska ladija in sploh največja ladija Jadranskega morja. Mnogo parnikov in posebni vlak so pripeljali v Tržič zastopnike oblastnij in ogromno število povabljencev. V tržiškem zalivu je bil zasidran križar „Panther". Ob prihodu nadvojvodinje Marije Jožefe, ki se Pela- OdllKov. tovarna sodouke In Šampanjsko Šumečih pokalk z zlato kolajno in križcem na mednarodni obrtni razstavi t Rima 1. 1910. Viljem Hribar - na Opčinah —=—— 191 naznanja cenj. odjemalcem da ima glavno zalogo za bodočo sezono cevi (cilindrov) ogljcrrteve kisline za pivo. Priporoča m tudi sa odjem pokalie lm aodovke. ——— Za točno postrežbo se jamči. Hočete se prepričati ? Obiščite velika skladišča Marije»«- Salari&i Ponte della Fabra 2 — ulica Poste Nuove (vogal Torrente) „Alla Cjttk di Londra" Velik izbor izgotovljenih oblek za moške in dečke kostumi ra otroke PovrSniki, močne jope, kakor tudi raznih f>aletotov. Obleke za dom in delo. Delavske obleke. Tirol bile tak • v navadi kot dandanes stenske ure. Za splošno uporabo najbolj govori, da je predstavljal čaB starček s peščeno uro v roki. Peščene ure so bile v navadi še v srednjem veku. Rivaltus je v 17. stoletju pri astrono-mičnili opazovanjih rabil le peščeno uro. V Nemčiji jih imajo še danes po nekod prote-stantovski pridigarji nad prižnico, da merijo čas, koliko časa je trajala pridiga. Peščene ure so danes tudi še v rabi na morju, ka dar Be meri hitrost ladje ali parnika. Zdaj pa gradi neki Anglež za neko šolo največjo peščeno uro, ki je bila kedaj na svetu. Obe koničnemu lijaku podobni posodi za pesek sta iz stekla in vsaka drži 50 funtov peska Pesek iz ene posode v drugo teče natančno eno uro. Ako je pesek iz zgornje posode stekel v spodnjo, tedaj zasuče hidraulični stroj posodo, da je polna od zgoraj, prazna od spodaj. Ogromna peščena ura je visoka 3 metre in 60 cm. Kitajska uvede evropski koledar. Petro-grajska „Rosija" javlja iz Pekinga, da je kitajsko ministerstvo vsprejelo predlog finančnega ministra, da se uvede v kitajskem cesarstvu evropsko računanje časa. Vlada je odredila, da prične novo računanje že s 1. januarjem 1912. Samo papirnati denar v Bavarski. Že od 1. t. m. prihaja na Bavarskem v promet samo papirnati denar. Kovani denar zadržujejo v bankah. Prebivalstvo donaša to okol nost v zvezo z eevntuelnimi vojnimi zapletaji, ki bi utegnili nastati Nemčiji radi Maroka. <&ajati iz Prage in S. Daniele Zajamčeno domače maslo. Tu- in inozemsko blago prve vrste. — Najfinejša desertna vina in likerji - v delikatesni trgovini - FRAIVJO ANTO^IĆ v Trstu, ulica Miramare št. 9. Telefon št. 16-17. fl*"* CENE NIZKE, '•i POSTREŽBA FRANKO NA DOM. Bogomil Fino = = urar in zlatar = = Trst, ulica Vincenzo Bellini St. 13 lasjroti certre st. iitoia lorega Bogat Izbor ur Tt-ake vrt-te, kakor tudi nbanov, prstanov z dijamanti In brez dljuman-tOT, žerske »eriŽice, zlate In srtbroe za moške, rte po konkurenčnih cenah Zdravljenje: krvi Ćaj .Tisočeri cvet" (Milleflorl) Clitl kri ter j« isrrstoo ared će T želodcu, kakor proti slabem a preb»TlJ»nJu Id bemoroidam. - Jeden omot za idratljenje stane 1 K ter se dobiva » odliko-»ni lekarni PRAX«ARER • .,AI DUE MORI" Trst (mestna hiša) — Telefon 377 Poitne poiiljatve ae lzrriujejo takoj in franko, ako se dojilja Kron l 10. Berite in čudite se! 600 komadov, med temi pozlačena SV ura za K 4*20. KrftPna, pozlflčjna, najfineja ura Anker-Remont s pozlačenim Stevilnikom ; ista ima dobroidoče 36-urno kolesje, z« kar se jam'i 3 leta, 1 kra^ua ovratna igla 8 8ia ili • bnlantom. 1 pozlaćen prstan a pon. kamno-n za gospode ali g^spe. 1 krasen collier iz okolu 150 < njentalskih peri, najmodernejši n .kit za dame, 1 krasna garnitura gumbov za zapestnice, ovratnike in p si, zajamčeno 3°/0 Double-zlata s patentiranim zatvor.-m, 6 platneni ti robcev, 1 eleganten žepni črnilnik iz nikla. 1 krasno zrcalce, 1 Komad dišrčega toaletnega mila, 1 fr. vezana beležaica 73 angleških peres, 20 razliČjih komadov za korespondenco in še 396 drugib predmetov ki ao koristni in neubhodno potrebni. Vse skupaj z zlat i uro vred. ki sama velja d akrat toliko, stane aamo K 4 20. OJ-pv š.lja po povzetju eksportna tvrdka H. SPINGARN, Krakovo št. 240. Kdor kupi 2 paketa dobi še zastonj zraven iep no-ž č z dvt-mi težili Pri več nego 2 paketih, za vsak paket po 1 nožič. Za to kar ne ugaja, se vrne denar. Torej je izključen vsak riiito. lljERH. FKANC MAVER - TlteT žgalnica kave TEODOR KORN Trst, ul. Miramar štv. 65 Stavbeni in galanterijski klepar. — Pokrivač streh vsake vrste. PREJEMI JO SE T84KOVRHTNA = DELA IN POPRAVE = ... po BTZKZH CEV AH. :: Đelo dobro in zajamčeno. :: TBlel. 25-26. □ Poslovodja: Franjo Jenke. Prodajaln, ur in dragocenosti Gr. BUCHSR (ex drug Dragotina Vekjeta) Trst ST^ Corso Stev.36 Bogati izbor zlatanine, srebrn ine, dragocenosti in žepnih ar. Kapnje in menja staro zlato in tudi srebro z novimi predmeti. — Sjre^ema naročbe in popravka vsakovrstue srebrnine, zlatanine, kakor tudi žepne ure DELO SOLIDNO. CENE ZMERNE. TELEFON 1743. SajboUll vtr sa doblvaaJ« p« Krojočnlco za civiliste in uolake v Franjo Polanec v Trstu, via S. Giacomo (Corso) 6. il. n. Priporoča »e slavnem občinstvu in vojaštvu za vsakovrstna dela Blagi prve vrste, dele solidno, cene zmer >•. UMETNI ZOBJE Plombiranje zobov Izdiranje zobov brez = vsake bolečine = Dr. J. Čermak V. Tuscher zobozdravnik konces. zobni tehnik • TRST • ulica della Caserma §t. 13, II. n. Podpisani naznanja slavnemu občinstvu, da je prevzel na svoj račun dobroznano gostilno Pod najugodnejšimi pogoji VZAMEM V NAJEM loterijske liste, drž. rente in zajemne liste drugih bank s povračilom v mesečnih obrokih ali naenkrat. IGNAC NEUMANN, menjalnica Ustanovljena x8s8. Trst, ulica Ponterosso 4. Ustanovljena 1858. Pridni in Stedlllun gospodinjo Kupole KOLINSKO CIKORIJO! C 00 « C « s KJ ** « « 3 "ST c/ijs cc IM Na obroke! ^ Velika zaloga izdelanih oblek Velika izbcra letnih oblek za gospode in dečke, sukenj, površnikov vseh kakovosti. — Specijaliteta v veznji. Velika izbera volnenega blaga. Xa j zmernejše cene. Adolf Kostoris - Trst Ulica S. Giovanni štev. 16, I. nadstropje, zraven Telefon št. 251, Rim. II. .Buffet Automatico4 rsi 3* S aa iT < — CM _ nt - n 3 a S O* » 3 Z » Mrzenje do zavži vanja hrane, koi-canje in klejast okus kažejo na preobložen želodec. Zdravniške preizkušnje v ces. kralj, dunajski splošni bolnici so pokazali, da pol kozarca naravne Franc Jožefove grenčice že čez nekaj ur izprazni vsebino želodca brez bolečin in istočasno tudi zbolša tek. (1005) Nova lekarna „pri Obelisku" na Opčinah Niže podpisani, kateri je imel lekarno celih 9 let v tobakarni - v Sežani - daje na znanje cenj. ocčinstvu, da je z dne 17. julija 1911 odprl svojo lastno lekarno na Opčinah, nasproti restavr. Mičel, v hiši dedičev Kostantinija. — Gori imenovana ima na razpolago vse nove leke in vse domače in zunanje specijalitete. ^^ Ca,dch> lekarnar. StraD IV EDINOST« št. 253. V Trstu, dne 11. septembra 1911. Albanija in Albanci. KeS vin. Albansko vprašanje je zopet na dnevnem redu in dežela v revoluciji. Kogar torep zanima ta čndna dežela, naj kupi gori omenjeno zanimivo brošnrico, ki se dobi v vseh slov. knjigarnah. 717 St. 825. 765 M fotograf le Anton JerRIč, Trst, Via delle Poste 10. — GORICA, gosposka ulica 7. Izdelki odlikovani na vseh razstavah. - Le zaupno k niemu. _315 I/fini* hnno Irapiti gostilne, kavarne, pro-IVUUI Uli UO dajalnice likerjev in druga podjetja, najemSčine hiš, dvorcev, v mestu in zunaj, naj se obrne s polnim zaupanjem na Hermana Kolaršič, Caffe Corso 9—11, 3—6. Telefon Jfovo izšle knjige : Amicis, Jurij novela...... Cankar, Volja in moč..... Feigel, Pol litra vipavca .... Gabršček, Narodne pripovedke v Soških planinah..... Gcrki, Drobne povesti .... Klepec, Zbirka slovenskih citatov in aforizmov....... Knaflič, Sozializem...... Machar, Rim......... Remec, Kralj Matjaž..... Ozvald, Volja in dejanje .... Slovenci načrt slovenske socialne zgodovine........ K 1-50 2 — 1-80 3 — 1-20 2-50 4'— 3 — 2 — —•70 1 — Josip Trampuš 2S* priporoča »vejo pekarljo. Večkrat na dan; »vež kruh. — Zaloga moke vsake vriitg is prvih mlinov. Vino In likerji v ■ tekle nt o ah ; BladCtoe in blikotl.__ Slovanske igralne karte dajajo v Tj Rtu v knjigarni J. Gorenjec, uL Caserma 16. 1472 llnndnn ■« mi I! I/ o Proda se zaradi družin- ugoana pnilKd. Bkih rarmer v Ljubljani hiša na jako promttnem kraju, kjer se nahaja dobro upeljana specerijBka trgovina in gostilniška obrt. Pojasnila pri g. Frischman V. OaBerma 14 II. v Trstu.___1509 Pncnnrl IvBD LeDarSie» Stanujoč Via Giulia 38 UUopUll naj mi takoj naznani sedanje bi 'ališČe Job. Dekleva Gorica. _1508 Dobra rodbina dekl ce na hrano in stanovanje Jz prijaznosti pojasnila daje gosp. R. Sigi c. kr. davkar v Gorici Via Matiolli. 1507 QOmn „Tolsto vriko slatino*. Hada IIIU ročl se ▼ Tolstem vrhu, Oni* as J. Koroiko. 36 |C |Qinn gospodična, veSČa slovenskega, nem ID'lt/lllcl gkega in laškega jezika išče služb« v trgovini kot prodajalka ali blagajničarka. Prijazne ponudbe pod „R. 6. 1227". 1227 Oglase, poslana, osmrtnice, male oglase, zahvale in v obče kakorSnokoli vrsto oglasov sprejme „Inseratni oddelek" v til. Giorgio Galatti St. 20 (Narodni dom) polunadstropje, levo. — Urad je odprt od 9. do 12. dop. in od 3. do 7. zvečer. Kozarci Iz aluminija praktično za u žep po 30 in 40 vin. Lepilo za muhe, razglednice, spomini na Trst itd. itd. se dobi u jedini naš. fclovaasii knjigarni in trgivmi papirja JOSIP GORENJEC Trst, ulica Caserma 16. Telefon št. 21-15. Brzojav Gorenjec Trst. Naročbe se izvršujejo takoj in točno. Jako zanimiv, zabaven In poučen LIST S SLIKAMI je Pijte Jlusfrov. tednik ki Izhaja vsak petek, ter stane četrtletno le ===== 1 krono 80 stot. i Zahtevajte ga povsod! — Naročite ga In Inserlrajte v njeml Naslov: ILUSTROVAN1 ::—::—:: TEDNIK, LJUBLJANA. ;;—::366 D Josip Semulič TRST, ulica deli' Istituto St. 5 Priporoča slav. občinBtvu STOJO PEKABNO in 8LADČIČARNO, v kateri se dobi cel dan svež kruh in raznovrstne aladčice. Moka iz I. mlinov ter maslo. Likeri, vino in pivo vstekl. Postrežba tudi na dom. Zaiuga tu- In Inozem. vin, ipirtta likerjev Is razprodaja na debele In drobno JAKOB PERHAUC Trst, Via delle Acque it 8, Trst (Nasproti Cafffc Centrale) Velik Izbor francoskega šampanjca, penečih desertnih italijanskih in avstro - ogrskih vin. Bordeauz Burgunder, renskih vin, Mosella in Ohianti. Bum, konjak, razna žganja ter posebni pristni tropinovec. slivovec in brinjevec. Izdelki I. vrste, došli iz do tičuih krajev. Vsaka naročbe se takoj izvrši. Razpošilja se po povzetju. Ceniki aa zahtevo in franko. Razprodaja od pol litra naprej. 253 Dnevnlb Edinost v Trstu |; je izdal in založil sledeče knjige: 1. „Vohun", Spisal J. F. Cooper-Cena K 1'60. 2. „Tri povesti grofa Leva Tolstega'4. Cena 80 vinarjev. 3. „Kazaki". Spisal L. N. Tolstoj. Prevel J. Knaflič. Cena K 1*60. 4. „Prva ljubezen". Spisal Ivan Sjergjejevič Turgjenjev. Prevel Dr. Gustav Gregorin. Cena K 1. 5. „Poljub". Povest iz gorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Karoiina Svčtla. - Prevel J. P. Cena 80 vinarjev. 6. „Igralec". Roman. Iz spominov mladeniča. Ruski spisal F. M. Dostojevski j. Poslovenil R. K. Cena K 160. Vse te knjige se dobivajo v tiskarni „Edinost" v Trstu in v vseh :::: knjigarnah po Slovenskem. :::: Poštnina za posamezno knjigo ]• 10 vinar. Moja pred štiridesetimi leti ustanovljena to ■6 obrtni razstavi v Trsta odlikovana tovarna sodov Ivršuje naročbe vsakovrstnih sodov, bodisi za vino špirit, likere, tropinovec, olje, slivovec, maraškin itd Jamčim za dobro delo in po nizkih cenah, da se n« bojim konkurentov. — Na deželo pošiljam cenika U22 Fran Abram Trst. ulica S. Francesco 44. Lfl FILIALE DELLfl BflNCA „ONION" (Filijalka Banke Onion) v Trsfa se bavi z vsemi bančnimi in menjičnlmi opera 'jami. Tekoči računi In računi na bančni žiro ▼ kronah ali t inozemskih vrednostih Uložne knjižiee fiksnsn termin ali dogovorjeno pred-naznanilo po jalco ugodnimi pogoji po dogovoru. Ink&sl afektov, dokumentov, odrezkov to izžrebanih srečk. Kopo - prodaja l- to inozemskih vredne*, valut to diviz. Izdaja hranilne knjižice ter obrestuje vloge p« Bentmi davek od hranilnik vlog plačuje zavod sam. Daje predujme || Prejemu in hrani deposite na vrednote in karate parnikev L I. d || te* jih točno upravlja. Izdaja in kupuje po dnevnem kurzu (prost* vsakorinih stroškov) menjične vrednote neapeljske banke (Banco di Napoti), italijanske banke (Banca d' Italia) in aiciljanske banke (Banco di Sicilla). Odpira kredite v nozemstvo proti listinam. — Izdaja kreditna pisma. ODDELEK ZA BLAGO. Daje predujme jI Odpira earinake kredite. ne blago, polica, warranto i. 1 d jf Kupuje to predaja blago ▼ komisiji ODDELEK ZA SLADKOR. HOTEL S0DBAHN = V GORICI (telovadni trg) = Naznanjamo slavnemu občinstvu, da smo poverili vodstjo imenoianegG hotela s 1. sept. t. 1. gosp. JOSIPU SZALAY; kije služboval doslej kot plačilni natakar v tem podjetju. Strokovna zmožnost njegova je obče znana. Prosimo slavno občinstvo, naj to velevažno podjetje, katero naj bi služilo v prvi vrsti domačim potrebam, v drugi pa tujskemu prometu in v pov-zdigo mesta Gorice, izdatno podpira. Trg.-obrtna zadruga. BBTOflK M OGLASE treba naslovljati na Inseratni oddelek >Edinostic postni predal Slovenci in Slovani Kadar kupujete pri tvrdkah kater« oglaSajo v „Edinosti"; sklicujte se vedno na oglas v naSem listu, ker fako bode znale dotilne tvrdke, da pri-naSajo oglasi, ki jih uvrščajo « Edinosti, dobiček, in radi tega bodo uvrSčale svoje oglase tudi v bodoče v našem listu. Za te budete bolje postreženi, zraven tega pa pomagate s tem ma-: : terijalno listu „Edinost" : r Odhajanje Id prihajanje Tlakov od 1. maja naprej. prihod, otlroma odhod to n&susnjeni po ireUnent •TTopeJskea> ćaau. kr. državna železniea. Odhod iz Trsta (Campo Marzio) C Herrelie—(Rovinj)—Pula. 0 do Poreča in medr-ostaje 0 do Gorice (in Ajdovščine). B Gorica—(Ajdovščina) — Jesenice—Beljak— Celovec—Linec—Praga — Draždane — Be rolin. 0 Herpelje—Divača—Donaj. B Gorica—Jesenice—Celovec—Dunaj. 0 Gorica—Jesenice, Trbiž — Ljubljana—Beljak— Dunaj. 0 Herpese—Pnla. M Le do Bnj (in medpostaje). 0 Gorica—(Ajdovščina)—Jesenice--Ljubljana Celovec. 3«i! a C. b.in ■> 55 6.00 '.30 7.34 8.20 8-54 900 9.12 12-55 245 3.40 4 42 i — 7*24 7 16 820 9 00 1\35 M Koper—Buje—Poreč. 0 Gorica—Jesenice—Beljak—Celovec. 0 Herpelje (Divača—Dunaj) (Rovinj) Pula B Gorica—Trbiž—Beljak—Celovec—Dunaj. 0 Le do Buj (in medpostaje). 0 Opčine—Gorica (Ajdovščina). 0 Herpelje—(Divača—Dunaj)—Pula. 0 Gorica—Jesenice—Beljak—Celovec- Linec Praga—Dunaj—Monakovo — Draždane — Berolin. 0 Gorica.—Jesenice—Beljak—Inomost — Mo nakovo. OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH: 0 Boršt—Herpelje—Divača. 0 Gorica (in medpoataje). M Koper—Portoroee. Prihod v Trst. 0 Iz Dunaja, Solnograda, Celovca, Mona kova, Inomosta, Bolcana, Beljaka Ljube ljane, Jesenic, Gorica. 0 Iz Dunaja (čez Divačo—Herpelj). 0 Iz Gorice (Ajdovščine). 0 Iz Buj (in medpostaj). B lz Berolina, Draždan, Prage, Linca, Dunaja, Celovca, Beljaka, Jesenic, Goric-(in Ajdovščine). 0 Iz Pula (iz Rovinja). 0 Iz Jesenic, Gorice m medpostaj. B Iz Dunaja (Ljubljane) Go rice in medposta 0 Iz Poreča in medpostaj. 0 Iz Celo:ca. Trbiža, Ljubljane, Gorice - {Ajdovščine) Berlina, Draždan. Prape Dunaja. 3 35 0 Iz Pule, Herpelj in medpostaj. 4.a7 0 Iz Buj in medpostaj. 6.45 0 Iz Dunaja, Celovca, Gorice 7 05 0 lz Dunaja—Ljubljane—Divače—Pule i .l4 B Iz Berolina, Draždan, Prage, Linca, Du. naj a, Celovca, nomosta, Beljaka, Jese nic. Gorice (Adovščine). 8.12 B Iz Berolina—Prage—Jesenic—Gerice. i* fc3 fc lz Poreča in medpostaj. 10*23 0 I* Pule (Rovinja) Dunaja (Čez D'vaČoj ll.ill U lz Dunaja, »u^vca, Beljaka, Gorice. OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH: 8.46 0 Iz Gorice in medpostaj. 8.20 0 Iz Portorose, Kopra in medpostaj. 9.40 0 Iz Divače, Herpelj in medpostaj. 2.14 2*20 5-04 5.47 7.18 7.24 8 29 850 9.53 0.15 11.10 12.38 za 6 Furlanske proge. Tržič—červlnjan—Oradei. Odhod iz Tržiča (z zvezo s Trstom, Gorico in Dunajem): 5.48 (v Červinjan: 7.12, v Gradei: 8.05, v Be netke: 9.45). 0 45 (v Červinjan: 11.30, v Gradež : 12.23). 11.42 (v Červinjan: 2.14, v Gradež: 3 08). 7.*7 (v Červinjan: a.12, v Gradež: 8.58. ▼ Benetke: 10.55. (Spalni voz Trst—MtLan|). 10.33 (v Červinjan : 1110). Gradež—červinjan—Trst. Odhod iz Gradeža In Cervinjana. 5.25 iz Červinjana (v Tržič: 6.20) z zvezo v Trst in Gorico; 8 36 iz Gradeža (v Čer-injan : 9.26, v Tržič: 9.49) 12.39 iz Červinjana (v Tržič: 1.14); 4.09 iz Gradeža (v Červinjan: 5.06, v Tržič 5.40); V 03 iz Gradeža (v Červinjan : 9.45, v Tržič : 1U.10 Opomba: Na progi Červinjan — Gradež vozijo le mešanci Pri direktnih vlakih vozijo vezovi I, II. in III. razreda med Trstom in Benetkami. Proga Gorica—Ajdovščina. Odhod Iz Gorke In Prvsčlne: 7.54 iz Gorice (v Prvačino: 8.45, v Ajdovščino: 9.34); 2.13 iz Gorice (v Prvačino: 3.01 ; v Ajdov- ščino: 3.49); 8 40 iz Gorice (v Prvačino: 9-27; v Ajdov-ščino : 10.16). OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH: 1027 iz Gorice (v Prvačino : 10 57, v Ajdov ščiiio: 11.40). 5.10 11.42 604 Odhod iz Ajdovščire: iz Ajdovščine (v Prvačino: 5.55. nco: 6 42); iz Ajdovščine rico : _1_20); iz Ajdovščine rico: 7 39). (v Prvačino : (v Prvačino 12 29, 6.57, v Go-v Go- OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH : 8.30 iz Ajdovščine (v Prvačino: 9 15, ~~" rico: 9 55) Proga Kanfasar—Rovinj. Odhod Iz Kanfanara: 9.00 — 12.50 — 350 — 8.43. Cdhod iz Rovinja: 5-00 — 11.07 — 2.22 — 6 25. Go- Go- OPAZKE: Podčrtane številke značko pepeladne 0 (osebni vlak) B (brzovlak) II (mešani vlat) dužna železniea. Odhod iz Trsta (Piaz*a della Stazione) 5 45 B preko Cervinjana v Benetke, Rim, Milaa Videm, Pontebo, Čedad in B do Kormina (Cormona) preko NabreŽine. 6.20 O do Gorice preko NabreŽine. 8.05 B v Ljubljano, Dunaj, Reko, Zagreb, Budim* pešto. 8.20 B preko NabreŽine v Kormin, Videm, Milan Rim. 9.00 0 preko Kormina v Videm in dalje in O preko Tržiča v Červinjan 9.55 O v Ljubljano, Dnnaj, Zagreb, Budimpefiot 12.10 O v Kormin in Videm. 12.48 O preko Červinjana v Benetke—Milan. I.45 O v Ljubljano, Celje, (Zagreb). f.10 O v Kormin (se zvezo v Ajdovlčino) Videm Milan itd. 6 00 O v Ljubljano, Dunaj, Reko. 6.85 B v Ljubljano, Dunaj, OBtende, Reko. 6.50 B preko Červinjan« v Benetke, Milan, Rim preko Kormina v Videm. 7 55 B v Kormin in Italijo. S.43S B v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpeito 9.25 O v Kormin (se zvezo v červinjan). II.40 O v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, BudimpeSto OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH: 2.45 O do Koruza in mejpOBtaj. 3.65 0 do Nabrezine in mej postaj. Prihod v Trst. 6.15 O z Dunaja, Budimpešte. 6.30 B z Dunaja, Ljubljane, Ostendo hi Lou don 7.40 O iz Kormina in Červinjana preko Bivia. 8.50 B iz Italije preko Kormina in NabreŽine. 9.15 B z Dunaja, L ubijane, Zagreba, Budimpelta in Reke. 10.25 O z Dunaja, Ljubljane in Reke. 10.40 B iz Kormina preko Bivia in B iz Itallj preko Červinjana. 11.30 O iz Italije preko Kormina in Nabrežiue. 2.06 O iz Italije preko Červinjana in Bivia. 2.20 O iz Celja in B iz Ljubljane, Zagreba, Rek« 4.80 0 iz Vidma, preko Kormina in Bivia. 5.85 O z Dunaja, Budimpešte, Reke, Zagreba. 7.V7 O iz Italije preko Červinjana in NabreŽine 7.45 O iz Italije preko Kormina In N&brežine. 8.85 B iz Italije preko Kormina in NabreŽine. 9.15 B z Dunaja in Budimpešte. 11 lO 0 iz Vidma preko Kormina in Bivia in ii Italije preko Červinjana. OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH : 10.35 O iz NabreŽine in mejpoetaj. 11.40 O iz Kormina in mejpostaj. OPAZKE. Mastne Številke rcačijo popo Ud n O - onebni vlak; B - brzovlak Zaone. Ki naroJnjo oglase Oglase (Inserate) treba naslovljati n* aa Uredništvo lista, in Đ6 na Tiskarno »Edinost«, nt na „Narodni Dom" in ne na „Hotel Balkan" v Trstu, ampak edino no „Inseratni oddelek" naSeaa listo • ali na Upravo. = Uredništvo, Tiskarna, Narodni doih in Hotel Balkan nimajo z oglasi nika-kega opravila. To naj si dobro zapomnijo oni, ki na-roCajo oglase v našem listu in 2el6, da bodo isti toCno uvrtčeni. — — — —