zalozba.zrc-sazu.si 32 Drago Perko Imena naselij so tista vrsta zemljepisnih imen ali toponimov, s katerimi se ljudje najpogosteje srečujemo. V Sloveniji za Matjaž Geršič njihovo poenotenje ali standardizacijo skrbi Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije, SPORNA VENIJI ki deluje predvsem na podlagi resolucij OZN o zemljepisnih LO imenih, slovenskega pravopisa in slovenske zakonodaje IMENA o zemljepisnih imenih, standardizirana zemljepisna imena NASELIJ SELIJ V S pa objavlja v standardizacijskih dokumentih, kot so zemljevidi A in imeniki zemljepisnih imen. V Sloveniji je več kot 6000 imen V SLOVENIJI A N naselij, kar petina pa je sporna v jezikovnem, zemljepisnem ali pravnoformalnem pogledu. A IMEN Knjiga obravnava temeljne izraze s področja zemljepisnih imen, RN še posebej imen naselij, opisuje način ugotavljanja spornih imen SPO naselij v Sloveniji in njihovega preimenovanja ter predstavlja že šičer standardizirana imena na zemljevidih v merilu 1 : 1.000.000 in 1 : 250.000, pa tudi v Registru zemljepisnih imen, ki je največja atjaž G digitala zbirka zemljepisnih imen v Sloveniji. ko, Mer go P 15 EUR Dra GEORITEM 32 9 0 1 6 9 8 7 8 5 3 5 0 5 GEORITEM 32 georitem 32-nsl-Kum-nova.indd 1 13.4.2021 8:49:04 Georitem 32_Georitem 14-10.qxd 13.4.2021 8:57 Page 1 1 Georitem 32_Georitem 14-10.qxd 13.4.2021 8:57 Page 2 2 Georitem 32_Georitem 14-10.qxd 13.4.2021 8:57 Page 3 GEORITEM 32 SPORNA IMENA NASELIJ V SLOVENIJI Drago Perko Matjaž Geršič Georitem 32_Georitem 14-10.qxd 13.4.2021 8:57 Page 4 4 Georitem 32_Georitem 14-10.qxd 13.4.2021 8:57 Page 5 GEORITEM 32 SPORNA IMENA NASELIJ V SLOVENIJI Drago Perko Matjaž Geršič LJUBLJANA 2021 Georitem 32_Georitem 14-10.qxd 13.4.2021 8:57 Page 6 Knjižna zbirka Georitem, ISSN 1855-1963, UDK 91 GEORITEM 32 SPORNA IMENA NASELIJ V SLOVENIJI Drago Perko, Matjaž Geršič © 2021, ZRC SAZU, Geografski inštitut Antona Melika Urednika zbirke: Drago Perko, Matjaž Geršič Uredniški odbor: David Bole, Mateja Breg Valjavec, Rok Ciglič, Mateja Ferk, Matej Gabrovec, Primož Gašperič, Matjaž Geršič, Mauro Hrvatin, Drago Kladnik, Blaž Komac, Jani Kozina, Matej Lipar, Janez Nared, Drago Perko, Primož Pipan, Katarina Polajnar Horvat, Nika Razpotnik Visković, Aleš Smrekar, Mateja Šmid Hribar, Jernej Tiran, Maja Topole, Mimi Urbanc, Matija Zorn Urednika: Drago Perko, Drago Kladnik Recenzenta: Helena Dobrovoljc, Drago Kladnik Kartograf: Matjaž Geršič Fotografi: Aljaž Hrvatin, shutterstock.com, Andrej Šafarič, Matic Štojs, Matija Zorn Prevod izvlečka: Deks, d. o. o. Oblikovalka naslovnice: Tanja Radež Oblikovalec notranjosti: Drago Perko Izdajatelj: Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU Za izdajatelja: Matija Zorn Založnik: Založba ZRC Za založnika: Oto Luthar Glavni urednik: Aleš Pogačnik Računalniški prelom: SYNCOMP d. o. o. Tisk: Cicero Begunje Naklada: 250 izvodov Prva izdaja, prvi natis. Prva e-izdaja knjige je prosto dostopna tukaj: https://zalozba.zrc-sazu.si/p/1657 Avtor fotografije na naslovnici je Matevž Lenarčič (vas Podkum). Knjižna zbirka Georitem nastaja v okviru raziskovalnega programa Geografija Slovenije (P6-0101), ki ga financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. CIP – Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 811.163.6'373.21 81'373.21(497.4) PERKO, Drago, 1961- Sporna imena naselij v Sloveniji / Drago Perko, Matjaž Geršič ; [kartograf Matjaž Geršič ; fotografi Aljaž Hrvatin, shutterstock.com, Matija Zorn ; prevod izvlečka Deks]. – 1. izd., 1. natis. – Ljubljana : Založba ZRC, 2021. – (Georitem, ISSN 1855-1963 ; 32) ISBN 978-961-05-0535-8 COBISS.SI-ID 57835267 Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 58613251 ISBN 978-961-05-0536-5 (PDF) 6 Georitem 32_Georitem 14-10.qxd 13.4.2021 8:57 Page 7 GEORITEM 32 GEORITEM 32 SPORNA IMENA NASELIJ V SLOVENIJI Drago Perko, Matjaž Geršič AVTOR Drago Perko drago.perko@zrc-sazu.si https://giam.zrc-sazu.si/sl/perko Rodil se je leta 1961 v Kranju, kjer je leta 1980 maturiral. Leta 1985 je diplomiral na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, kjer je leta 1989 magistriral in leta 1993 tudi doktoriral. Od leta 1986 dela na Geografskem inštitutu Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Med letoma 1993 in 2018 je bil njegov predstojnik, od leta 2019 pa je pred-sednik Upravnega odbora ZRC SAZU. Od leta 1995 je član Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije. Med letoma 2007 in 2016 je bil nacionalni koordinator za geografijo in član Znanstvenoraziskovalnega sveta za humanistiko pri Javni agenciji za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. Ukvarja se predvsem z regionalno geografijo, geografskimi tipizacijami in regionalizacijami, geografskimi informacijskimi sistemi, geomorfometrijo, digitalno tematsko kartografijo in zemljepisnimi imeni. Je urednik in sourednik več znanstvenih knjižnih zbirk ter revij. Njegova bibliografija v doma- čih in tujih publikacijah obsega več kot 800 enot. Je soavtor in sourednik več obsežnih temeljnih del o Sloveniji: Krajevni leksikon Slovenije leta 1995, Geografski atlas Slovenije leta 1998, Slovenija: pokrajine in ljudje leta 1998, Nacionalni atlas Slovenije leta 2001, Slovenia in Focus leta 2007, Popisni atlas Slovenije 2002 leta 2007, The Geography of Slovenia: Small but Diverse leta 2020. Leta 1985 je prejel študentsko Prešernovo nagrado Filozofske fakultete, leta 1989 Fajglovo nagrado, leta 1997 Bronasto plaketo Zveze geografskih društev Slovenije, leta 1998 nagrado Zlati znak ZRC, leta 2009 pa Srebrno plaketo Zveze geografov Slovenije. AVTOR Matjaž Geršič matjaz.gersic@zrc-sazu.si https://giam.zrc-sazu.si/sl/gersic Rodil se je leta 1983 na Jesenicah. Po končani osnovni šoli v Lescah se je vpisal na Gimnazijo Kranj, kjer je leta 2002 maturiral. Leta 2003 se je vpisal na študij geografije in zgodovine na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Leta 2009 je diplomiral iz geografije in za diplomsko delo prejel fakultetno Prešernovo nagrado, leta 2010 pa še iz zgodovine. Po končanem študiju je opravil pripravništvo na Gimnaziji Kranj in strokovni izpit na Ministrstvu za šolstvo. Marca 2012 se je zaposlil na Geografskem inštitutu Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti 7 Georitem 32_Georitem 14-10.qxd 13.4.2021 8:57 Page 8 Sporna imena naselij v Sloveniji ter pridobil naziv asistenta. Leta 2016 je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani obranil doktor-sko disertacijo in z delom nadaljeval na Geografskem inštitutu Antona Melika kot znanstveni sodelavec. Od novembra 2018 je pomočnik predstojnika inštituta, od konca leta 2017 pa predseduje Komisiji za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije. Je član Delovne skupine za eksonime (Working Group on Exonyms) ter Vzhodnosrednjeevropskega in jugovzhodnoevrop-skega jezikovno-zemljepisnega oddelka v okviru UNGEGN-a (United Nations Group of Experts on Geographical Names, Skupina izvedencev Združenih narodov za zemljepisna imena). Je tudi član Izvršnega odbora Zveze geografov Slovenije in član nekaterih drugih združenj. Je sourednik več geografskih knjižnih zbirk. Ukvarja se predvsem z zemljepisnimi imeni in fizično geografijo, njegova bibliografija v domačih in tujih publikacijah pa obsega dobrih 130 enot. IZDAJATELJ Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU giam@zrc-sazu.si http://giam.zrc-sazu.si Inštitut je leta 1946 ustanovila Slovenska akademija znanosti in umetnosti in ga leta 1976 poimenovala po akademiku dr. Antonu Meliku (1890–1966). Od leta 1981 je sestavni del Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Leta 2002 sta se inštitutu priključila Inštitut za geografijo, ki je bil ustanovljen leta 1962, in Zemljepisni muzej Slovenije, ustanovljen leta 1946. Ima oddelke za fizično geografijo, humano geografijo, regionalno geografijo, naravne nesreče, varstvo okolja, geografski informacijski sistem in tematsko kartografijo ter zemljepisno knjižnico in zemljepisni muzej. V njem je sedež Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije. Ukvarja se predvsem z geografskimi raziskavami Slovenije in njenih pokrajin ter pripravo temeljnih geografskih knjig o Sloveniji. Sodeluje pri številnih domačih in mednarodnih projektih, organizira znanstvena srečanja, izobražuje mlade raziskovalce, izmenjujejo znanstvenike. Izdaja znanstveno revijo Acta geographica Slovenica/Geografski zbornik ter znanstveni knjižni zbirki Geografija Slovenije in Georitem. V sodih letih izdaja knjižno zbirko GIS v Sloveniji, v lihih letih knjižno zbirko Regionalni razvoj, vsako tretje leto knjižno zbirko Naravne nesreče, občasno pa knjižno zbirko CAPACities. 8 Georitem 32_Georitem 14-10.qxd 13.4.2021 8:57 Page 9 GEORITEM 32 GEORITEM 32 SPORNA IMENA NASELIJ V SLOVENIJI Drago Perko, Matjaž Geršič UDK: 913:81’373.21(497.4) COBISS: 2.01 IZVLEČEK Sporna imena naselij v Sloveniji Imena naselij so tista vrsta zemljepisnih imen ali toponimov, s katerimi se ljudje najpogosteje sre- čujemo. V Sloveniji za njihovo poenotenje ali standardizacijo skrbi Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije, ki ima sedež na Geografskem inštitutu Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Komisija deluje predvsem na podlagi resolucij OZN o zemljepisnih imenih, slovenskega pravopisa ter slovenske zakonodaje o zemljepisnih imenih, standardizirana zemljepisna imena pa objavlja v standardizacijskih dokumentih (na primer na zemljevidih in v imenikih zemljepisnih imen) ter na spletu Geodetske Uprave Republike Slovenije. V Sloveniji je več kot 6000 naselij, od katerih jih ima petina zaradi razli- čnih razlogov sporna imena, ki bi morala biti popravljena. Knjiga najprej obravnava temeljne izraze s področja zemljepisnih imen, še posebej imen naselij, nato opiše metodologijo določanja spornih imen naselij v Sloveniji in predlaga popravljena imena spornih imen, na koncu pa predstavi že standardizirana imena na zemljevidih v merilih 1 : 1.000.000 in 1 : 250.000 ter v Registru zemljepisnih imen REZI, ki je največja zbirka zemljepisnih imen v Sloveniji. KLJUČNE BESEDE regionalna geografija, imenoslovje, zemljepisno ime, toponim, ojkonim, naselje, standardizacija, Slovenija 9 Georitem 32_Georitem 14-10.qxd 13.4.2021 8:57 Page 10 Sporna imena naselij v Sloveniji GEORITEM 32 SPORNA IMENA NASELIJ V SLOVENIJI Drago Perko, Matjaž Geršič UDC: 913:81’373.21(497.4) COBISS: 2.01 ABSTRACT Disputed names of settlements in Slovenia Settlement names are the type of geographical names or toponyms that people come across most often. In Slovenia, their unification or standardization is handled by the Commission for Standardization of Geographical Names of the Government of the Republic of Slovenia, which is based at the Anton Melik Geographical Institute of the Research Centre of the Slovenian Academy of Sciences and Arts. The Commission operates mainly on the basis of UN resolutions on geographical names, Slovenian orthography and Slovenian legislation on geographical names, and publishes standardized geographical names in standardization documents (such as maps and gazetteers) and online on the Surveying and Mapping Authority of the Republic of Slovenia. There are more than 6,000 settlement names in Slovenia, a fifth of which are disputed for various reasons and should be corrected. The book first discusses basic terms in the field of geographical names, especially settlement names, then describes the methodology for determining disputed settlement name in Slovenia and propo-ses corrected names of disputed names, and finally presents standardized names on maps at a scale of 1:1,000,000 and 1:250,000 and in the Register of Geographical Names or REZI, which is the largest database of geographical names in Slovenia. KEY WORDS regional geography, onomastics, geographical name, toponym, oikonym, settlement, standardization, Slovenia 10 Georitem 32_Georitem 14-10.qxd 13.4.2021 8:57 Page 11 GEORITEM 32 Vsebina 1 Uvod .................................................................................................................................................................................................. 12 2 Temeljni izrazi ........................................................................................................................................................................ 12 2.1 Zemljepisno ime ...................................................................................................................................................... 14 2.2 Standardizirano zemljepisno ime .......................................................................................................... 16 2.3 Standardizacijsko telo .......................................................................................................................................... 17 2.4 Ime naselja ...................................................................................................................................................................... 18 3 Naselja v Sloveniji ................................................................................................................................................................ 20 3.1 Število naselij ................................................................................................................................................................ 20 3.2 Razmestitev naselij ................................................................................................................................................ 21 3.3 Gostota naselij ............................................................................................................................................................ 21 3.4 Velikost naselij ............................................................................................................................................................ 21 3.5 Obravnava naselij .................................................................................................................................................... 26 4 Imena naselij v zakonodaji ........................................................................................................................................ 26 5 Imena naselij v pravopisih .......................................................................................................................................... 31 6 Imena naselij v drugih priročnikih .................................................................................................................. 36 6.1 Etimološki slovarji .................................................................................................................................................. 36 6.2 Toponimska navodila .......................................................................................................................................... 39 6.3 Krajevni leksikoni .................................................................................................................................................... 40 6.4 Zakonski akti ................................................................................................................................................................ 42 7 Sporna imena naselij ........................................................................................................................................................ 42 8 Predlogi novih imen naselij ...................................................................................................................................... 45 8.1 Imena naselij z okrajšavo ................................................................................................................................ 45 8.2 Imena naselij z besedico »del« .................................................................................................................. 47 8.3 Enaka imena naselij .............................................................................................................................................. 51 9 Standardizirana imena naselij ................................................................................................................................ 89 9.1 Imena naselij na zemljevidu 1 : 1.000.000 ...................................................................................... 89 9.2 Imena naselij na zemljevidu 1 : 250.000 .......................................................................................... 92 9.3 Imena naselij v zbirki Register zemljepisnih imen .............................................................. 93 10 Dvojezična imena naselij ........................................................................................................................................ 96 11 Sklep ............................................................................................................................................................................................ 100 12 Literatura in viri .............................................................................................................................................................. 102 11 Georitem 32_Georitem 14-10.qxd 13.4.2021 8:57 Page 12 Sporna imena naselij v Sloveniji 1 Uvod Imena naselij so vrsta zemljepisnih imen, s katerimi se ljudje najpogosteje sre- čujemo. Napisana imamo na osebnih dokumentih, pišemo jih na poštne pošiljke, vidimo jih na smerokazih, gledamo jih na zemljevidih (slika 1), vemo, kako se imenuje naselje, v katerem stanujemo, in poznamo imena sosednjih naselij. Imena naselij so torej izjemnega pomena na vseh ravneh sporazumevanja, zato je njihova poeno-tena raba nujna. Procesu poenotenja rabe zemljepisnih imen pravimo standardizacija. Imena naselij, podobno kot imena in priimki ljudi, spadajo med uradna imena, zato se z njimi ukvarjajo tudi posamezne države. Urejene države urejajo predvsem zemljepisna imena, ki so na kakršen koli način del zakonodaje ali uradnih dokumentov in zato pomembna za življenje državljanov. Taka zemljepisna imena so v Sloveniji predvsem ime države, imena občin, imena naselij ter imena ulic, cest in trgov. Slovenija se je urejanja zemljepisnih imen bolj intenzivno lotila po osamosvojitvi leta 1991. Skladno z resolucijami Organizacije združenih narodov je leta 1995 ustanovila Komisijo za standardizacijo zemljepisnih imen, na katero je prenesla skrb za zemljepisna imena. Med njenimi glavnimi nalogami je tudi postopna standardizacija posameznih vrst zemljepisnih imen. Komisija se je najprej lotila imen držav in imen naselij. Imena držav, ki jih je le okrog 200, je prvič standardizirala že leta 1996, imena naselij, ki jih je v Sloveniji okrog 6000, pa standardizira postopoma in procesa še ni končala. Ta knjiga prikazuje, kako je potekal četrtstoletni proces standardizacije imen naselij v Sloveniji med letoma 1996 in 2020. V njej najprej preletimo temeljne izraze s področja zemljepisnih imen, še posebej imen naselij, nato opišemo načine določanja spornih imen naselij in predlaganja popravljenih imen za sporna imena naselij, na koncu pa predstavimo že standardizirana imena na zemljevidih v merilih 1 : 1.000.000 in 1 : 250.000 ter v Registru zemljepisnih imen, ki je največja zbirka zemljepisnih imen v Sloveniji. 2 Temeljni izrazi Imena naselij sodijo med samostalnike, ki se na najvišji ravni delijo na občna in lastna imena. V večini jezikov, tudi slovenščini, se občna imena, kot so oseba, časopis, mesto, reka in vzpetina, pišejo z malo začetnico, lastna imena, kot so Marija, Delo, Ljubljana, Sava in Triglav, pa z veliko začetnico. Lastna imena sicer delimo na lastna imena bitij (osebna, verska, mitološka, živalska), zemljepisna lastna imena, med Slika 1: V Atlantu, prvem atlasu sveta v slovenskem jeziku, na povečanem izseku s slovenskim ozemljem prevladujejo imena naselij. p 12 Georitem 32_Georitem 14-10.qxd 13.4.2021 8:57 Page 13 GEORITEM 32 C SAZU AM ZR A GI NEGA MUZEJIS ARHIV ZEMLJEP 13 Georitem 32_Georitem 14-10.qxd 13.4.2021 8:57 Page 14 Sporna imena naselij v Sloveniji katera spadajo tudi imena naselij, ter stvarna lastna imena, na primer imena umet-nostnih del, društev in ustanov. 2.1 Zemljepisno ime Vsako zemljepisno ime nastane v določenem času na natanko določenem jezikovnem ozemlju (Šivic-Dular 1988, 55) in je vezano na strogo določen zemljepisni pojav, ki ga nedvoumno določa in poposamezni (Furlan, Gložančev in Šivic-Dular 2000). Zemljani v vseh jezikih uporabljajo več kot milijardo zemljepisnih imen. Organizacija združenih narodov jih opredeljuje kot pomemben del kulturne dediščine sveta in tudi vsakega naroda ali jezika. So temelj vsake civilizacije, saj prostor polnijo s pomeni. Prostorsko povezane identitete se razvijejo šele, ko zemljepisni pojavi dobijo imena. Na območjih stika različnih kultur se zemljepisna imena lahko pre-krivajo (Perko, Jordan in Komac 2017). Zemljepisna imena preučuje toponimika, njihov izvor in pomen pa toponoma-stika (Kladnik in Perko 2013). Izraz zemljepisno ime ima še tri sopomenke oziroma blizupomenke: geografsko ime, krajevno ime in toponim (Kladnik in Perko 2013). Toponime (gr. tópos ‘kraj’ in gr. ónyma ‘ime’) lahko delimo predvsem na pet načinov: glede na lego, razsežnost, poseljenost, izvornost in vrsto. Glede na lego zemljepisnega pojava ločimo zemeljska imena ali geonime (gr. gē˜ ‘zemlja, prst, dežela’), ki poimenujejo zemljepisne pojave na planetu Zemlji, in zunajzemeljska imena ali kozmonime (gr. kósmos ‘svet, red, vesolje’), ki poimenujejo vse ostale pojave v vesolju. Imena naselij so geonimi. Glede na prostorsko obsežnost oziroma razsežnost zemljepisnega pojava, ki ga poimenuje zemljepisno ime, ločimo makrotoponime (gr. makrós ‘velik, dolg’, tópos ‘kraj’ in ónyma, ónoma ‘ime’), ki poimenujejo obsežne zemljepisne pojave (na primer morja, ledenike, gore, države, vasi), in mikrotoponime (gr. mīkrós ‘majhen’, tópos ‘kraj’ in ónyma, ónoma ‘ime’), ki poimenujejo najmanjše zemljepisne pojave (na primer izvire, vrtače, travnike, kmetije, cerkve). Imena naselij so makrotoponimi. Glede na prisotnost človeka, družbe oziroma glede na poseljenost zemljepisnega pojava ločimo ojkonime (gr. oikéō ‘stanujem, poselim, naselim, naseljujem’ iz oĩkos ‘hiša, dom’, ónyma, ónoma ‘ime’), ki poimenujejo poseljene zemljepisne pojave, in anojkonime, ki poimenujejo neposeljene zemljepisne pojave. Ojkonimi se delijo na astionime za imena mest in zemljepisnih pojavov v mestih ter komonime za imena vasi in zemljepisnih pojavov na podeželju. Imena naselij so ojkonimi, med njimi je bistveno več astionimov kot komonimov. Glede na izvornost zemljepisnega imena ločimo endonime (gr. éndon ‘znotraj’, ónyma, ónoma ‘ime’) in eksonime (gr. éksō ‘zunaj’, ónyma, ónoma ‘ime’). Endonim poimenuje zemljepisni pojav v enem od jezikov, ki se govorijo na ozemlju tega poja-14 Georitem 32_Georitem 14-10.qxd 13.4.2021 8:57 Page 15 GEORITEM 32 va, eksonim pa isti zemljepisni pojav v enem od jezikov, ki se ne govorijo na ozemlju tega pojava, če se razlikuje od endonima tega pojava. Poenostavljeno rečeno je endonim domače, izvorno ime zemljepisnega pojava, eksonim pa tuje ime istega pojava (Kladnik in Perko 2013). Tako je Ljubljana slovenski endonim in Laibach nemški eksonim za slovensko glavno mesto (slika 2), Wien pa nemški endonim in Dunaj slovenski eksonim za avstrijsko glavno mesto (Perko, Jordan in Komac 2017). Slovenska imena naselij v Sloveniji so endonimi, kar velja tudi za slovensko-madžarska in slovensko-italijanska imena naselij na dvojezičnih območjih, in sicer za obe jezikovni različici. Tako je na primer Koper slovenski endonim in Capodistria italijanski endonim našega največjega pristanišča. Glede na vrsto zemljepisnega pojava ločimo različne –nime, kot so na primer oronimi za imena oblik površja, hidronimi za imena voda ali horonimi za imena prostorskih enot. Glede na lego, vrsto in poseljenost zemljepisnega pojava (Gundacker 2014; Backus Borshi 2015; Urazmetova in Shamsutdinova 2017; Bijak 2019) lahko toponime hierarhično razdelimo na naslednji način: I kozmonimi (imena pojavov zunaj Zemlje), II geonimi (imena pojavov na Zemlji), MO CK.COT TERS HUT JS, SOT C ŠTI MA Slika 2: Naše največje naselje Ljubljana ima med vsemi slovenskimi endonimi največ eksonimov, na primer nemškega Laibach, italijanskega Lubiana, češkega Lublaň, poljskega Lublana ter španskega in portugalskega Liubliana. 15 Georitem 32_Georitem 14-10.qxd 13.4.2021 8:57 Page 16 Sporna imena naselij v Sloveniji IIA anojkonimi (imena neposeljenih pojavov), • IIA1 oronimi (imena oblik površja), • IIA2 hidronimi (imena voda), • IIA3 horonimi (imena prostorskih enot), IIB ojkonimi (imena poseljenih pojavov), • IIB1 astionimi (imena mest in pojavov v njih) in • IIB2 komonimi (imena vasi in pojavov v njih). Večina od teh temeljnih vrst zemljepisnih imen ima tudi podvrste. Tako se na primer hidronimi delijo vsaj še na okeanonime za imena oceanov, pelagonime za imena morij, limnonime za imena jezer, potamonime za imena rek, rejtronime za imena potokov in helonime za imena mokrišč. Skladno s predstavljeno členitvijo so imena naselij geonimi in ojkonimi. 2.2 Standardizirano zemljepisno ime Neenotna raba zemljepisnih imen povzroča težave pri medsebojnem sporazu-mevanju (Kladnik in Perko 2017; 2018; 2019; Geršič, Kladnik in Perko 2020), zato skušajo številne države skladno z resolucijami Organizacije združenih narodov celovito in sistematično urediti tudi področje zemljepisnih imen. Končni cilj tega urejanja je poenotenje ali standardizacija zemljepisnih imen (Kladnik in Perko 2013). Standardizacija je na splošno dejavnost načrtnega in zavestnega vzpostavljanja usklajenih pravil za doseganje najprimernejše urejenosti nekega področja, izvaja pa jo standardizacijski organ, ki ga sestavljajo predvsem strokovnjaki, uporabniki in odlo- čevalci s tega področja. Standardizacija zemljepisnega imena pa je proces, ki na temelju izbranih meril določi enotno in obvezujočo pisno podobo imena zemljepisnega pojava (Dobrovoljc 2013), oziroma postopek ugotavljanja in določanja enotne obvezujoče pisne oblike imen zemljepisnih pojavov na temelju izbranih meril (medmrežje 1). Standardizacijski organ za vsak zemljepisni pojav praviloma izbere le eno ime, določi jezikovno in zemljepisno pravilen zapis tega imena, po potrebi pa tudi njegov zapis in ustrezno rabo v tujih jezikih (Kladnik in Perko 2013). Na primer Šmartno pod Šmarno goro je jezikovno in zemljepisno pravilen zapis imena naselja. Jezikovno nepravilen zapis imena bi lahko bil Šmartno pod Šmarno Goro, saj je Šmarna gora ime vzpetine in se zato gora piše z malo začetnico, zemljepisno nepravilen zapis pa Šmartno pod Šmarjetno goro, saj naselje ni pod to vzpetino; Šmarjetna gora in Šmarna gora sta namreč različni, prostorsko približno 10 km oddaljeni vzpetini s podobnim imenom. Šele standardizirano zemljepisno ime, ki ima opredeljene vse sestavine in njihov nespremenljivi vrstni red, omogoča nedvoumno identifikacijo zemljepisnega pojava, ki ga poimenuje, saj je eno samo in nima dvojnic, torej je invariantno (Furlan, Gložančev in Šivic-Dular 2000). 16 Georitem 32_Georitem 14-10.qxd 13.4.2021 8:57 Page 17 GEORITEM 32 Standardizirano ime nekega zemljepisnega pojava pa ni nekaj nespremenljive-ga. Zaradi spremenjenih okoliščin, na primer drugačnih pravopisnih pravil ali političnih razmer, se v novem postopku standardizacije določeno ime zemljepisnega pojava lahko spremeni: popravi, dopolni ali zamenja (Kladnik in Perko 2013). 2.3 Standardizacijsko telo Na svetovni ravni za zemljepisna imena skrbi Organizacija združenih narodov, ki je leta 1959 ustanovila strokovno delovno telo in ga poimenovala Skupina izvedencev Združenih narodov za zemljepisna imena (angl. United Nations Group of Experts on Geographical Names) ali krajše UNGEGN, v okviru katerega deluje 23 regio-nalnih jezikovno-zemljepisnih oddelkov, med katerimi je tudi Oddelek za vzhodno srednjo in jugovzhodno Evropo (East Central and South-East Europe Division), kjer deluje Slovenija, in 10 delovnih skupin za posamezne sklope zemljepisnih imen, na primer Delovna skupina za eksonime (Working Group on Exonyms), v kateri je zelo dejavna tudi Slovenija (Kladnik s sodelavci 2013; Kladnik in Perko 2013). Na nacionalni ravni resolucije Organizacije združenih narodov države obvezu-jejo, da ustanovijo nacionalno telo za obravnavanje zemljepisnih imen in njihovo standardizacijo. Tako se je tudi Slovenija, ko je bila leta 1992 sprejeta v Organizacijo združenih narodov obvezala, da bo spoštovala vse njene resolucije o zemljepisnih imenih, zato je leta 1995 ustanovila nacionalni standardizacijski organ kot stalno vladno delovno telo in ga poimenovala Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu Komisija). Sedež Komisije je na Geografskem inštitutu Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Sestavljajo jo strokovnjaki s področij zemljepisa, jezikoslovja, kartografije in predstavniki nekaterih pristojnih ministrstev (Kladnik in Perko 2013). Vlada je na Komisijo prenesla več nalog. Tako komisija med drugim: • na nacionalni ravni skladno z zakoni daje soglasja k spremembam zemljepisnih imen ter standardizira endonime v Sloveniji in slovenske eksonime v tujini; • na regionalni ravni sodeluje s sorodnimi komisijami sosednjih držav, kjer živijo pripadniki slovenske manjšine; • na mednarodni ravni deluje v imenoslovnih organih Organizacije združenih narodov in zastopa interese Slovenije v matičnem jezikovno-zemljepisnem oddel-ku Skupine izvedencev Združenih narodov za zemljepisna imena. Pomembna naloga Komisije je tudi izdajanje standardizacijskih dokumentov, kakr- šen je na primer Zgoščeni imenik zemljepisnih imen Slovenije (Concise Gazetteer of Slovenia). Slovenija ga je pripravila leta 2001 in izdala v Zbirki državnih imenikov zemljepisnih imen Združenih narodov (United Nations Series of National Gazetteers), ki vsebuje standardizirana zemljepisna imena s priloženega zemljevida v merilu 1 : 1.000.000 (Perko 2001). 17 Georitem 32_Georitem 14-10.qxd 13.4.2021 8:57 Page 18 Sporna imena naselij v Sloveniji 2.4 Ime naselja Imena naselij kot del toponimov so torej: • geonimi glede na lego zemljepisnega pojava, • makrotoponimi glede na razsežnost zemljepisnega pojava, • ojkonimi glede na poseljenost zemljepisnega pojava in • endonimi ali eksonimi glede na izvornost imena. Slovenska imena naselij se glede na skladenjsko sestavo lahko delijo na: • enojna ali dvojna, • enobesedna ali večbesedna in • enojezična ali dvojezična. Dvojno ime naselja je vedno večbesedno. Sestavljeno je iz dveh lastnih imen, ki se nanašata na dva zemljepisna pojava. Sta v prirednem razmerju, zato ju povezuje nestični vezaj (na primer Šmarje - Sap, Gorenja vas - Reteče). Enojno ime je lahko eno-besedno (na primer Kranj) ali večbesedno (na primer Murska Sobota, Ravne na Koroškem). Večbesedno ime naselja sestavljajo: • levo določilo ter lastnoimenska sestavina (na primer Nova Gorica) ali občnoimenska sestavina (na primer Dolga vas), ali • lastnoimenska sestavina in desno določilo, ki je najpogosteje predložna zveza, s katero je opredeljeno prostorsko razmerje med dvema zemljepisnima pojavoma (na primer Lenart v Slovenskih goricah, Most na Soči, Log pod Mangartom, Šempeter pri Gorici, Radlje ob Dravi). Dvojezično ime naselja sestavljata slovensko ter italijansko ali madžarsko ime istega naselja. Sta v prirednem razmerju in ju loči stična poševnica (na primer Koper/Capodistria, Lendava/Lendva). Skladnja ostalih vrst slovenskih zemljepisnih imen je še bolj zapletena. Lahko jih delimo na enojezična ali večjezična, enodelna ali dvodelna, enojna ali dvojna ter enobesedna ali večbesedna, slednja pa imajo še celo vrsto podtipov (Furlan, Gložančev in Šivic-Dular 2000). S pravopisnega vidika je za zapisovanje imen naselij pomembna predvsem ustre-zna raba velike začetnice in ločil. Pravopisno pravilo o zapisovanju imen naselij ni zapleteno. Neprve sestavine piše-mo z veliko začetnico, razen če je neprva sestavina mesto, trg, vas, vesca, selo, sela, selce ali naselje (na primer Arja vas, Stari trg, Čudno selo). Če ime naselja sestavlja desno določilo, ki vsebuje drugo zemljepisno ime, se predlog, ki ga uvaja, piše z malo začetnico, ime pa po pravilu za pisanje velike začetnice v naselbinskih imenih, torej imen naselij in zaselkov (na primer Bistrica pri Tržiču (desno določilo je naselje Tržič)), oziroma nenaselbinskih imenih, kar so vsa ostala zemljepisna imena (na primer Šempeter v Savinjski dolini (desno določilo je pokrajina Savinjska dolina)). 18 Georitem 32_Georitem 14-10.qxd 13.4.2021 8:57 Page 19 GEORITEM 32 Sestavni del slovenskih imenih naselij so lahko tudi ločila pika, vezaj in pomi- šljaja, ki pa v standardiziranih imenih niso zaželena: • pika se uporablja za okrajšave (na primer Sv. Gregor, Št. Jurij, Sv. Trojica v Slovenskih goricah); • nestični vezaj (kratka vodoravna črtica, krajša od pomišljaja) nadomešča priredni veznik in, pojavlja pa se v dvojnih imenih naselij in določa, da se vse sestavine pre-gibljejo (na primer Kačiče - Pared namesto Kačiče in Pared oziroma v Kačičah - Paredu namesto v Kačičah in Paredu); • nestični pomišljaj (vodoravna črtica, daljša od vezaja) nadomešča pomen in sicer, uporablja pa se pri imenih naselij kot pojasnjevalni pristavek, ki zožuje območje poimenovanega zemljepisnega pojava pred njim, na primer Zaplana – del namesto Zaplana, in sicer njen del. Nekatera imena naselij tem pravilom ne sledijo povsem. Tak primer je naselje Stara vas - Bizeljsko, pri katerem gre samo za navidezno priredno povezavo imen Stara vas in Bizeljsko, saj je Bizeljsko ime pokrajine (Bizeljske gorice) in hkrati drugega samostojnega naselja, zato bi bila ustreznejša imena Stara vas na Bizeljskem (kot recimo Brezovica na Bizeljskem ali Orešje na Bizeljskem), Stara vas v Bizeljskih goricah ali Stara vas pri Bizeljskem. Podoben primer sta naselji Hrib - Loški Potok in Srednja vas - Loški MO CK.COT TERS HUT ARIČ, S REJ ŠAF AND Slika 3: Večbesedno ime naselja Slovenska Bistrica sestavlja levo določilo Slovenska in lastnoimenska sestavina Bistrica, ki se je izoblikovala iz občnoimenske sestavine bistrica, izraza za hiter, čist vodotok. 19 Georitem 32_Georitem 14-10.qxd 13.4.2021 8:57 Page 20 Sporna imena naselij v Sloveniji Potok, kjer prav tako ne gre za priredno povezavo, saj je Loški potok ime pokrajine, ne naselja, zato bi bili ustreznejši imeni Hrib v Loškem potoku in Srednja vas v Loškem potoku. Naselji Hrib in Srednja vas sta nepravilno oblikovano desno določilo dobili ob preimenovanju leta 1953 (Orožen Adamič, Perko in Kladnik 1996). Pri zapisu dvojezičnih endonimov in eksonimov sta v uporabi še dve ločili: • stična poševnica, ki nadomešča veznik ali pri uradnih dvojezičnih imenih naselij, na primer Piran/Pirano namesto Piran ali Pirano in Hodoš/Hodós namesto Hodoš ali Hodós; • oklepaj, ki se uporablja pri zapisu endonima in eksonima za isto naselje ali drug zemljepisni pojav, na primer Graz (Gradec) za nemški endonim in slovenski eksonim glavnega mesta avstrijske Štajerske ali Maribor (Marburg) za slovenski endonim in nemški eksonim središča slovenske Štajerske. Možna je tudi kombinacija dvojezičnega imena naselja in njegovega eksonima, na primer Bruxelles/Brussel (Bruselj) za dvojezični francosko-nizozemski (flamski) endonim in slovenski eksonim prestolnice Evropske unije. 3 Naselja v Sloveniji Naselje, temeljna naselbinska enota, je skupina zaporedno oštevilčenih hiš s spremljajočimi poslopji, pripadajočimi zemljišči in skupnim imenom (Perko 1995). V Registru zemljepisnih imen je naselje opredeljeno kot strnjena ali nestrnjena skupina stavb s skupnim imenom, lastnim sistemom oštevilčenja stavb in pripadajočim ozemljem. V obeh primerih je ime neločljiva lastnost oziroma sestavina naselja. Glede na upravno ozemeljsko delitev Slovenije se območja naselij delijo na statistične okoliše in združujejo v občine. Naselje lahko sestavlja le en statistični okoliš, hkrati pa je lahko že eno samo naselje cela občina. V Sloveniji so štiri občine, ki jih sestavlja le eno naselje: Trzin, Ankaran, Odranci in Kobilje. 3.1 Število naselij V Sloveniji se število naselij zaradi njihovega deljenja na več manjših naselij ali njihovega združevanja v večja naselja stalno spreminja. Ker pa sta oba procesa raz-meroma usklajena, se skupno število naselij, odkar ima Slovenija sedanji obseg, ni bistveno spremenilo in se giblje okrog 6000: ob osamosvojitvi leta 1991 jih je bilo 5986, petdeset let prej 6028 (Vertot s sodelavci 2001), deset let pozneje 5988 (Perko 2007), ob popisu leta 2011 že 6030, na začetku leta 2021 pa še 5 več, torej 6035. Skoraj štiri petine vseh sprememb so se dogodile v prvi polovici petdesetih let 20. stoletja (Orožen Adamič, Perko in Kladnik 1996). Spremenjenemu statusu naselja lahko sledi tudi drugačen zapis imena tega naselja, saj za samostojna naselja veljajo druga pravopisna pravila glede rabe velike 20 Georitem 32_Georitem 14-10.qxd 13.4.2021 8:57 Page 21 GEORITEM 32 začetnice kot za dele naselij. Če bi, na primer, Zlato polje, ki je del mesta Kranja, postalo samostojno naselje, bi se obe sestavini imena morali zapisati z veliko začetnico, torej Zlato Polje. 3.2 Razmestitev naselij Prostorska razporeditev naselij je odvisna predvsem od naravnih razmer v pokrajini, ki vplivajo tudi na druge značilnosti naselij: lego, velikost, obliko in zgradbo, pa tudi na njihovo sestavo prebivalstva, ki se je v večini naših pokrajin v zadnjih deset-letjih močno spremenila in vplivala na podobo slovenskih naselij. Med tipi pokrajin (preglednica 1) je največ naselij v alpskem hribovju, kar četr-tina, in panonskem gričevju, petina, med pokrajinami (preglednica 2) pa jih je daleč največ v Posavskem hribovju, 857 ali 14,2 %, in najmanj, le eno, v pokrajini Javorniki in Snežnik (preglednica 1). Do nadmorske višine 400 m leži 59,9 % vseh naselij, nato do 800 m še 36,7 %, višje pa samo 3,4 %. Največ jih je v stometrskih pasovih med 200 in 300 m, 24,6 %, in med 300 in 400 m, 24,0 % (Perko in Ciglič 2019). 3.3 Gostota naselij V Sloveniji je povprečna gostota 29,7 naselja na km2. Najgosteje so z njimi pose-jane alpske ravnine z 49,6 naselja na 100 km2, dinarska podolja in ravniki s 43,9 naselja na km2 in panonska gričevja z 41, 8 naselja na 100 km2, najredkeje pa alpska gorovja s komaj 9,9 naselja na 100 km2, sredozemske planote z 20,1 naselja na 100 km2 in dinarske planote z 21,2 naselja na 100 km2 (preglednica 1). Največjo gostoto naselij med vsemi slovenskimi pokrajinami ima Velikolaška pokrajina s kar 109,3 naselja na 100 km2, najmanjšo pa Javorniki in Snežnik z 0,2 naselja na 100 km2 (preglednica 2). Glede na nadmorske višine je največja gostota naselij v višinskem pasu med 300 in 400 m s 47,9 naselja na 100 km2. Nadpovprečna gostota naselij je v vseh višinskih pasovih do 500 m (Perko in Ciglič 2019). 3.4 Velikost naselij Ob popisu leta 2011 je v slovenskem naselju povprečno živelo 340 ljudi. Prevladovala so majhna naselja. Kar polovica jih je imela manj kot 100 prebivalcev, več kot 100.000 pa le glavno mesto Ljubljana. Stoletje prej sta imeli manj kot 100 prebivalcev dve petini naselij, več kot 1000 pa jih je imelo komaj odstotek. Največjo povprečno velikost naselij imajo alpske ravnine s 1270,6 prebivalca na naselje in panonske ravnine s 752,5 prebivalca na naselje, najmanjšo pa dinarske planote s komaj 81,0 prebivalca na naselje in sredozemske planote s 185,5 prebivalca na 21 Georitem 32_Georitem 14-10.qxd 13.4.2021 8:57 Page 22 Sporna imena naselij v Sloveniji naselje (preglednica 1). Največjo povprečno velikost naselij med slovenskimi pokrajinami imajo Barje z 2323,2 in Savska ravan s 1335,6 prebivalca na naselje (predvsem zaradi Ljubljane), ter Dravska ravan s 1647,9 prebivalca na naselje (predvsem zaradi Maribora), najmanjši pa pokrajini Mala gora, Kočevski rog in Poljanska gora ter Javorniki in Snežnik z 21,0 prebivalca na naselje, le malo več, 29,8 prebivalca na naselje, pa imajo Bloke (preglednica 2). Preglednica 1: Nekateri kazalniki za naselja in prebivalstvo po pokrajinskih tipih leta 2011. ) aselja v m²) t n tevilo aselje lstva e (%) lce kos a n lstva (%) a k km²) m²) eli rebiva aselij (š a v a (k rebiva judi n aselij judi n ovršin a 100 rebiva aselij (%) ž p ž p ž n rečn e tota p tota n ovršin le le tevilo l le aselij n ovp tevilo l im p de število p de gos (š število n de gos n p (š alpska gorovja 3061,77 15,10 89581 4,37 29,26 303 5,02 9,90 295,65 alpska hribovja 4659,97 22,99 354244 17,28 76,02 1528 25,34 32,79 231,84 alpske ravnine 819,21 4,04 515870 25,16 629,72 406 6,73 49,56 1270,62 panonska gričevja 2994,52 14,77 251208 12,25 83,89 1252 20,76 41,81 200,65 panonske ravnine 1297,00 6,40 288940 14,09 222,78 384 6,37 29,61 752,45 dinarske planote 3809,32 18,79 65565 3,20 17,21 809 13,42 21,24 81,04 dinarska podolja 1896,93 9,36 287376 14,02 151,50 833 13,81 43,91 344,99 in ravniki sredozemska gričevja 1061,02 5,23 172369 8,41 162,46 380 6,30 35,81 453,60 sredozemske planote 673,27 3,32 25036 1,22 37,19 135 2,24 20,05 185,45 Slovenija 20273,00 100,00 2050189 100,00 101,13 6030 100,00 29,74 340,00 alpske pokrajine 8540,95 42,13 959695 46,81 112,36 2237 37,10 26,19 429,01 panonske pokrajine 4291,52 21,17 540148 26,35 125,86 1636 27,13 38,12 330,16 dinarske pokrajine 5706,25 28,15 352941 17,22 61,85 1642 27,23 28,78 214,95 sredozemske pokrajine 1734,29 8,55 197405 9,63 113,82 515 8,54 29,70 383,31 slovenske pokrajine 20273,00 217,91 2050189 100,00 101,13 6030 100,00 29,74 340,00 22 Georitem 32_Georitem 14-10.qxd 13.4.2021 8:57 Page 23 GEORITEM 32 Preglednica 2: Nekateri kazalniki za naselja in prebivalstvo po pokrajinah leta 2011. aselja v m²) t n tevilo aselje) lstva e (%) lce kos a n lstva (%) a k km²) m²) eli rebiva aselij (š a v a (k rebiva judi n aselij judi n ovršin a 100 rebiva aselij (%) ž p ž p ž n rečn e tota p tota n ovršin le le tevilo l le aselij n ovp tevilo l im p de število p de gos (š število n de gos n p (š Julijske Alpe 1542,19 7,61 29020 1,42 18,82 136 2,26 8,82 213,38 Cerkljansko, 978,44 4,83 45251 2,21 46,25 287 4,76 29,33 157,67 Škofjeloško, Polhograjsko in Rovtarsko hribovje Savska ravan 675,90 3,33 440733 21,50 652,07 330 5,47 48,82 1335,55 Zahodne Karavanke 331,18 1,63 28447 1,39 85,90 25 0,41 7,55 1137,88 Kamniško-Savinjske 888,80 4,38 21657 1,06 24,37 114 1,89 12,83 189,97 Alpe Vzhodne Karavanke 299,61 1,48 10457 0,51 34,90 28 0,46 9,35 373,46 Velenjsko in Konjiško 241,34 1,19 41522 2,03 172,05 51 0,85 21,13 814,16 hribovje Strojna, Kozjak 1286,67 6,35 99510 4,85 77,34 218 3,62 16,94 456,47 in Pohorje Ložniško in Hudinjsko 244,35 1,21 25777 1,26 105,49 115 1,91 47,06 224,15 gričevje Savinjska ravan 143,31 0,71 75137 3,66 524,31 76 1,26 53,03 988,64 Posavsko hribovje 1909,16 9,42 142184 6,94 74,47 857 14,21 44,89 165,91 Goričko 491,67 2,43 18892 0,92 38,42 84 1,39 17,08 224,90 Lendavske gorice 17,21 0,08 2345 0,11 136,29 5 0,08 29,06 469,00 Murska ravan 601,55 2,97 81897 3,99 136,14 142 2,35 23,61 576,74 Slovenske gorice 1033,96 5,10 90675 4,42 87,70 423 7,01 40,91 214,36 Dravska ravan 425,22 2,10 171380 8,36 403,04 104 1,72 24,46 1647,88 23 Georitem 32_Georitem 14-10.qxd 13.4.2021 8:57 Page 24 Sporna imena naselij v Sloveniji aselja v m²) t n tevilo aselje) lstva e (%) lce kos a n lstva (%) a k km²) m²) eli rebiva aselij (š a v a (k rebiva judi n aselij judi n ovršin a 100 rebiva aselij (%) ž p ž p ž n rečn e tota p tota n ovršin le le tevilo l le aselij n ovp tevilo l im p de število p de gos (š število n de gos n p (š Dravinjske gorice 281,25 1,39 47953 2,34 170,50 163 2,70 57,96 294,19 Haloze 241,24 1,19 11612 0,57 48,13 80 1,33 33,16 145,15 Boč in Macelj 73,38 0,36 2546 0,12 34,69 14 0,23 19,08 181,86 Voglajnsko in Zgornje- 293,11 1,45 37601 1,83 128,28 189 3,13 64,48 198,95 sotelsko gričevje Srednjesotelsko 101,37 0,50 5690 0,28 56,13 40 0,66 39,46 142,25 gričevje Krško, Senovsko 461,32 2,28 33894 1,65 73,47 254 4,21 55,06 133,44 in Bizeljsko gričevje Krška ravan 270,22 1,33 35663 1,74 131,98 138 2,29 51,07 258,43 Kambreško 271,70 1,34 8108 0,40 29,84 50 0,83 18,40 162,16 in Banjšice Trnovski gozd, Nanos 508,21 2,51 4662 0,23 9,17 30 0,50 5,90 155,40 in Hrušica Javorniki in Snežnik 457,65 2,26 21 0,00 0,05 1 0,02 0,22 21,00 Idrijsko hribovje 238,92 1,18 10881 0,53 45,54 31 0,51 12,97 351,00 Notranjsko podolje 270,10 1,33 26462 1,29 97,97 52 0,86 19,25 508,88 Pivško podolje 297,41 1,47 20426 1,00 68,68 57 0,95 19,17 358,35 in Vremščica Ljubljansko barje 180,24 0,89 99898 4,87 554,25 43 0,71 23,86 2323,21 Krimsko hribovje 300,21 1,48 7042 0,34 23,46 82 1,36 27,31 85,88 in Menišija Bloke 143,98 0,71 2380 0,12 16,53 80 1,33 55,57 29,75 24 Georitem 32_Georitem 14-10.qxd 13.4.2021 8:57 Page 25 GEORITEM 32 aselja v m²) t n tevilo aselje) lstva e (%) lce kos a n lstva (%) a k km²) m²) eli rebiva aselij (š a v a (k rebiva judi n aselij judi n ovršin a 100 rebiva aselij (%) ž p ž p ž n rečn e tota p tota n ovršin le le tevilo l le aselij n ovp tevilo l im p de število p de gos (š število n de gos n p (š Velika gora, Stojna 553,17 2,73 5413 0,26 9,79 133 2,21 24,04 40,70 in Goteniška gora Ribniško-Kočevsko 112,66 0,56 23592 1,15 209,40 55 0,91 48,82 428,95 podolje Mala gora, Kočevski 584,19 2,88 1571 0,08 2,69 75 1,24 12,84 20,95 rog in Poljanska gora Velikolaščanska 71,35 0,35 4033 0,20 56,53 78 1,29 109,32 51,71 pokrajina Dolenjsko podolje 317,92 1,57 45177 2,20 142,10 241 4,00 75,81 187,46 Suha krajina 423,70 2,09 14349 0,70 33,87 166 2,75 39,18 86,44 in Dobrepolje Bela krajina 387,89 1,91 25933 1,26 66,86 182 3,02 46,92 142,49 Gorjanci 211,77 1,04 5653 0,28 26,69 87 1,44 41,08 64,98 Raduljsko hribovje 115,82 0,57 5485 0,27 47,36 74 1,23 63,89 74,12 Novomeška pokrajina 259,37 1,28 41855 2,04 161,37 125 2,07 48,19 334,84 Goriška brda 83,02 0,41 5751 0,28 69,27 45 0,75 54,20 127,80 Vipavska dolina 309,83 1,53 65678 3,20 211,98 119 1,97 38,41 551,92 Kras 428,78 2,12 20263 0,99 47,26 100 1,66 23,32 202,63 Brkini in dolina Reke 341,52 1,68 15240 0,74 44,62 99 1,64 28,99 153,94 Podgorski kras, 244,49 1,21 4773 0,23 19,52 35 0,58 14,32 136,37 Čičarija in Podgrajsko podolje Koprska brda 326,64 1,61 85700 4,18 262,37 117 1,94 35,82 732,48 Slovenija 20273,00 100,00 2050189 100,00 101,13 6030 100,00 29,74 340,00 25 Georitem 32_Georitem 14-10.qxd 13.4.2021 8:57 Page 26 Sporna imena naselij v Sloveniji 3.5 Obravnava naselij V Sloveniji precej geografskih in jezikoslovnih del obravnava posamezno vrsto zemljepisnih imen na manjšem ozemlju, le malo pa se jih ukvarja s posameznimi vrstami v celotni državi, kar velja tudi za imena naselij. Iz leta 1985 je leksikon Slovenska krajevna imena, v katerem je na 357 straneh po abecedi razvrščenih okrog 6000 imen naselij v Sloveniji. Vsakemu imenu v imenovalniku je dodan zapis v rodilniku, ki v slovenskem jeziku odgovarja na vprašanje od kod? (na primer iz Kranja), in v mestniku, ki odgovarja na vprašanje kje? z ustrez-nim predlogom (na primer v Kranju). Sledita pridevnik (na primer kranjski) in ime za prebivalca (na primer Kranjčan), včasih tudi prebivalko, ponekod pa še druge razli- čice imena. Včasih je dodano vzpostavljeno (poknjiženo) ime, označeno z zvezdico, ki sicer ni v rabi, a ga skupina avtorjev predlaga. Vse oblike so zapisane z naglasni-mi znamenji, ponekod tudi z izgovorom (Jakopin s sodelavci 1985). Novejša je leta 2009 izdana knjiga Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen na 603 straneh, ki razlaga tudi številna imena naselij. V obsežnejšem prvem delu v okviru 1650 geselskih sestavkov na 452 straneh etimološko razlaga 4021 slovenskih in 2629 tujih zemljepisnih imen na ozemlju, poseljenem s Slovenci, v drugem delu pa v 208 geselskih sestavkih zemljepisna imena zunaj slovenskega narodnega ozemlja, predvsem imena celin, oceanov, evropskih držav in njihovih glavnih mest (Snoj 2009). Na Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU smo se z imeni naselij zače-li bolj poglobljeno ukvarjati po osamosvojitvi Slovenije pri pripravljanju temeljnih geografskih del o Sloveniji in po ustanovitvi Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije, saj je standardizacija imen naselij med njenimi glavnimi nalogami. Med temeljnimi geografskimi deli o Sloveniji glede imen naselij izstopa Krajevni leksikon Slovenije, ki je izšel leta 1995 na 640 straneh s številnimi zemljevidi, slika-mi in preglednicami. Leto pozneje je izšla še njegova skrčena različica Priročni krajevni leksikon Slovenije na 376 straneh, kjer smo imenom naselij dodali tudi naglasna zna-menja ter zgodovino deljenj, združevanj, poimenovanj in preimenovanj naselij (Orožen Adamič, Perko in Kladnik 1995; 1996). 4 Imena naselij v zakonodaji Najpomembnejši pravni akt v Sloveniji, pomemben za imena naselij, je Zakon o določanju območij ter o imenovanju in označevanju naselij, ulic in stavb ali ZDOIONUS, ki določa predvsem načine in postopke določanja območij in imen naselij, imen ulic, postopek določanja hišnih številk ter označevanje naselij, ulic in stavb. Sprejet je bil 29. 2. 2008, objavljen pa 14. 3. 2008 v Uradnem listu Republike Slovenije. 26 Georitem 32_Georitem 14-10.qxd 13.4.2021 8:57 Page 27 GEORITEM 32 Beseda naselje je v zakonu omenjena kar 118-krat, besedi ime oziroma imenovanje pa v različnih oblikah celo 129-krat. Za imena naselij sta pomembni predvsem poglavje 3 o imenu naselja s členi od 9 do 11 in poglavje 4 o postopku za določitev imena naselja s členi od 12 do 18 (preglednica 3). Zakon med drugim predpisuje postopek imenovanja ali preimenovanja naselja in določa vladno telo, ki daje soglasje k imenovanju ali preimenovanju, to pa je Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije. Zakon ne more pose-gati v obstoječa imena naselij, čeprav so lahko sporna z več vidikov, zagotavlja pa red pri vseh novih imenovanjih in preimenovanjih. Preglednica 3: Tretje in četrto poglavje Zakona o določanju območij ter o imenovanju in označevanju naselij, ulic in stavb iz leta 2008. poglavje III IME NASELJA člen 9 imenovanje naselja in evidentiranje imena naselja (1) Vsako naselje mora imeti svoje ime. (2) Naselje ima praviloma ime po zemljepisnem imenu, lahko pa tudi po imenih, povezanih z zgodovino in kulturnim izročilom naselja. Zemljepisna imena, ki imajo dolgotrajno izročilo rabe, je treba varovati. (3) Ime naselja mora biti v slovenskem jeziku. Na območjih občin, kjer sta poleg slovenskega jezika uradna jezika tudi italijanski oziroma madžarski jezik, se imena naselij določijo v slovenskem in italijanskem oziroma madžarskem jeziku. (4) Imena naselij v Republiki Sloveniji so evidentirana v registru prostorskih enot. člen 10 določitev imena naselja (1) Občina lahko z odlokom določi ime naselja, že določena imena naselij pa lahko preimenuje. (2) Če se z zakonom spremeni območje občine tako, da sta po spremembi območja občine v občini dve naselji z istim imenom, mora občina najpozneje v roku enega leta enemu naselju spremeniti ime naselja ali določiti novo območje naselja. (3) Ime novega naselja ali novo ime naselja se mora razlikovati od imena drugih naselij v Republiki Sloveniji. (4) Pri določitvi imena naselja sodeluje delovno telo vlade, pristojno za standardizacijo zemljepisnih imen. Šteje se, da je to delovno telo vlade sodelovalo pri določitvi imena naselja, če je izkazano, da je bilo pozvano, da poda mnenje iz drugega odstavka 14. člena tega zakona. 27 Georitem 32_Georitem 14-10.qxd 13.4.2021 8:57 Page 28 Sporna imena naselij v Sloveniji člen 11 uradno kratko ime naselja (1) Kadar ime naselja presega določeno število znakov, se v registru prostorskih enot vodi tudi uradno kratko ime naselja. (2) Pogoje in način določitve uradnega kratkega imena naselja predpiše ministrica ali minister, pristojen za geodetsko dejavnost (v nadaljnjem besedilu: minister), v sodelovanju z ministrom, pristojnim za notranje zadeve. (3) Pri pripravi predpisa iz prejšnjega odstavka sodeluje delovno telo vlade iz tretjega odstavka prejšnjega člena. poglavje IV POSTOPEK ZA DOLOČITEV OBMOČJA NASELJA ALI IMENA NASELJA člen 12 predlog (1) Postopek za določitev območja naselja ali imena naselja je postopek, s katerim se spreminjajo območja ali imena naselij, ki so evidentirana v registru prostorskih enot. (2) Postopek za določitev območja naselja ali imena naselja se začne na predlog, ki se vloži pri občinskem svetu. (3) Predlog iz prejšnjega odstavka lahko dajo župan, član občinskega sveta, svet ali odbor krajevne, vaške ali četrtne skupnosti in udeležene osebe iz drugega odstavka 3. člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: predlagatelj). (4) Predlog za določitev območja naselja mora vsebovati: opis sprememb območij obstoječih naselij, elaborat z grafičnimi prilogami, mnenje iz prvega odstavka 14. člena tega zakona, osnutek odloka z oceno finančnih posledic. (5) Predlog za določitev imena naselja mora vsebovati: predlog imena naselja, mnenje iz drugega odstavka 14. člena tega zakona, potrdilo iz drugega odstavka 14. člena tega zakona, osnutek odloka z oceno finančnih posledic. (6) V oceni finančnih posledic iz četrte alineje četrtega odstavka in četrte alineje petega odstavka tega člena morajo biti prikazane vse finančne posledice za občinski proračun in udeležene osebe iz drugega odstavka 3. člena tega zakona. (7) Predlog za določitev območja ali imena naselja lahko vsebuje tudi predlog za preštevilčenje stavb. člen 13 elaborat z grafičnimi prilogami Obliko in vsebino elaborata iz druge alineje četrtega odstavka prejšnjega člena predpiše minister. člen 14 mnenje (1) Pred vložitvijo predloga za določitev območja naselja mora predlagatelj pridobiti mnenje geodetske uprave o skladnosti predlagane ureditve območij naselij s predpisi, ki urejajo območja in imena naselij. (2) Pred vložitvijo predloga za določitev imena naselja mora predlagatelj pridobiti mnenje delovnega telesa vlade iz tretjega odstavka 10. člena tega 28 Georitem 32_Georitem 14-10.qxd 13.4.2021 8:57 Page 29 GEORITEM 32 zakona o ustreznosti predlaganega imena naselja in o predlogu uradnega kratkega imena naselja v primeru iz prvega odstavka 11. člena tega zakona ter potrdilo geodetske uprave, da v Republiki Sloveniji ni naselja z istim imenom, kot se predlaga. (3) Zahtevi za izdajo mnenja iz prvega odstavka tega člena mora predlagatelj priložiti elaborat z grafičnimi prilogami iz druge alineje četrtega odstavka 12. člena tega zakona. Zahtevo za izdajo mnenja in elaborat z grafičnimi prilogami lahko predlagatelj pošlje po elektronski poti. (4) Če zahtevi za izdajo mnenja iz prvega odstavka tega člena ni priložen elaborat z grafičnimi prilogami, geodetska uprava pozove predlagatelja, da ga priloži v določenem roku. Če predlagatelj tega ne stori, ga geodetska uprava obvesti, da mnenja ne bo izdala. (5) Rok za izdajo mnenj iz prvega in drugega odstavka tega člena oziroma potrdila iz drugega odstavka tega člena je petnajst dni od vložitve zahteve. Če geodetska uprava ne izda mnenja v petnajstih dneh od prejema popolne zahteve, se šteje, da s predlagano ureditvijo območij naselij soglaša. Če delovno telo vlade iz tretjega odstavka 10. člena tega zakona ne izda mnenja v petnajstih dneh od vložitve zahteve, se šteje, da s predlaganim imenom naselja soglaša. (6) Potrdilo iz drugega odstavka tega člena izda geodetska uprava brezplačno. člen 15 predlog imena naselja Predlog imena naselja mora v primeru iz prvega odstavka 11. člena tega zakona vsebovati tudi predlog uradnega kratkega imena naselja. člen 16 predhodno posvetovanje (1) O predlogu iz 12. člena tega zakona je treba opraviti predhodno posvetovanje, ki mora trajati najmanj petnajst dni. (2) Predhodno posvetovanje je treba opraviti: • v delih obstoječega oziroma obstoječih naselij, iz katerih bo nastalo novo naselje, če se spremeni območje naselja oziroma naselij, tako da nastane novo naselje; • v delu naselja, ki se bo priključilo sosednjemu naselju, če se spremeni območje naselja, tako da se del naselja priključi sosednjemu naselju; • v naselju, ki se bo preimenovalo, če se obstoječe naselje preimenuje. (3) Predhodno posvetovanje se začne z objavo predloga iz 12. člena tega zakona na spletnih straneh občine in vsaj v enem javnem mediju na območju občine. (4) Hkrati z objavo iz prejšnjega odstavka župan objavi poziv k predhodnemu posvetovanju z navedbo načina in roka, v katerem se lahko vložijo mnenja, predlogi in pripombe k predlogu iz 12. člena tega zakona. 29 Georitem 32_Georitem 14-10.qxd 13.4.2021 8:57 Page 30 Sporna imena naselij v Sloveniji člen 17 odlok o določitvi območja naselja in odlok o določitvi imena naselja (1) Občinski svet mora pred sprejemom odloka, s katerim se določi območje naselja oziroma ime naselja, obravnavati mnenja, predloge in pripombe, dane na predhodnem posvetovanju, in se do njih opredeliti ter o svojih stališčih obvestiti javnost na spletnih straneh občine. (2) Z odlokom, s katerim se določi območje naselja, se določi mejo ali opis območja naselja. Meja ali opis območja naselja mora biti določen tako, da omogoča evidentiranje sprememb podatkov o območjih naselij v registru prostorskih enot. (3) Z odlokom, s katerim se določi ime naselja, se določi ime naselja. Ime naselja mora biti zapisano skladno z mnenjem delovnega telesa vlade iz tretjega odstavka 10. člena tega zakona. V primeru iz prvega odstavka 11. člena tega zakona se določi v odloku tudi uradno kratko ime naselja. (4) Pred odločanjem o odloku o določitvi imena naselja na narodnostno mešanih območjih morajo udeležene občine pridobiti soglasje pristojne samoupravne narodne skupnosti. Pristojna samoupravna narodna skupnost da soglasje prek članov občinskega sveta – predstavnikov narodne skupnosti. (5) Z odlokom iz drugega oziroma tretjega odstavka tega člena se določi tudi kritje stroškov novih oznak, izvedbe označevanja in zamenjave osebnih dokumentov oziroma listin v zvezi s poslovanjem udeleženih oseb iz drugega odstavka 3. člena tega zakona, vključno s stroški preštevilčenja stavb, če se izvede hkrati. člen 18 evidentiranje sprememb podatkov o območjih in imenih naselij (1) Zaradi evidentiranja sprememb podatkov o območjih in imenih naselij mora župan v treh dneh po objavi odloka o določitvi območja naselja oziroma odloka o določitvi imena naselja v uradnem glasilu občine obvestiti geodetsko upravo, kdaj in kje je bil objavljen odlok o določitvi območja naselja oziroma odlok o določitvi imena naselja. (2) Geodetska uprava mora najpozneje v 30 dneh po začetku veljavnosti odloka iz prejšnjega odstavka, vendar ne pred začetkom uporabe tega odloka, po uradni dolžnosti evidentirati spremembe podatkov o območjih in imenih naselij v registru prostorskih enot. (3) Geodetska uprava ne evidentira sprememb podatkov o območjih naselij, če meja ali opis območja naselja iz odloka o določitvi območja naselja ne omogoča evidentiranja podatkov v registru prostorskih enot. (4) Geodetska uprava ne evidentira sprememb podatkov o imenih naselij, če je v registru prostorskih enot že evidentirano naselje z istim imenom. (5) O neevidentiranju sprememb podatkov o območjih naselij ali imen naselij v registru prostorskih enot iz tretjega oziroma četrtega odstavka tega člena geodetska uprava obvesti občino in ministrstvo, pristojno za prostor. 30 Georitem 32_Georitem 14-10.qxd 13.4.2021 8:57 Page 31 GEORITEM 32 5 Imena naselij v pravopisih Pravila pisanja zemljepisnih imen so bila do širše rabe slovenskega jezika v javnosti naslonjena na nemške pravopisne norme. Sprva zemljepisnih imen v besedilih ni bilo veliko, prevladovala so imena iz Svetega pisma. Se pa zemljepisna imena pojavijo v prvih tiskanih knjigah v slovenskem jeziku, na primer v Katekizmu Primoža Trubarja (1508?–1586) iz leta 1575. Na podlagi njihovih zapisov lahko sklepamo na nekatera pravopisna pravila, povezana z zemljepisnimi imeni. Pri dvobesednih naselbinskih imenih lahko namreč opazimo, da Trubar obe sestavini zapiše z veliko začetnico (Weiss 2020). Prvi slovenski pravopis (slika 4) je leta 1899 pripravil jezikoslovec Fran Levec (1846–1916). Izdan je bil na Dunaju, prestolnici tedanje Avstro-Ogrske, kamor je kot del Cislajtanije spadala tudi večina ozemlja zdajšnje Republike Slovenije. Levec se je pri svojem delu zgledoval po hrvaškem pravopisu Ivana Broza (1852–1893), ki je izhajal med letoma 1892 in 1916, upošteval pa je tudi Slovensko-nemški slovar Maksa Pleteršnika (1840–1923) iz leta 1894 ter nekatere predloge patra Stanislava Škrabca (1844–1918) (Dobrovoljc 2018a). Slika 4: Naslovnica prvega pravopisa v slovenskem jeziku iz leta 1899. 31 Georitem 32_Georitem 14-10.qxd 13.4.2021 8:57 Page 32 Sporna imena naselij v Sloveniji Levec v svojem delu v različnih poglavjih zemljepisnim imenom posveča precej pozornosti. Za imena naselij uporablja izraz krajna imena. Posebno obravnavo jim nameni pri poglavju o sklanjatvah. Sklanjanje krajevnih imen razdeli v sedem skupin. Prvo skupino sestavljajo imena naselij, ki imajo pridevniško obliko in se sklanjajo kakor pridevniki, na primer Trebnje → Trebnjega. Druga skupina so mno- žinska krajevna imena ženskega spola, ki se v rodilniški obliki končajo s končajem –an, na primer Duplje → iz Dupljan. V tretji skupini so množinska krajevna imena s končajem -ane. Takšen primer so Goričane, sklonske oblike tega imena pa so Goričane v imenovalniku, Gorič ozirom Goričan v rodilniku, Goričam oziroma Goričanom v dajalniku, na Goričah oziroma na Goričanah v mestniku in z Goričami v orodni-ku. V četrti skupini avtor obravnava posebnosti pri nekaterih krajevnih imenih, ki se ne sklanjajo po klasičnem vzorcu. Med imeni moškega spola navaja na primer Adlešiče, ki imajo rodilniško obliko Adlešičev in mestniško v Adlešičih, med imeni ženskega spola pa na primer Gorje, ki imajo rodilniško obliko iz Gorij oziroma iz Gorjan, mestniško pa v Gorjah, med imeni srednjega spola pa na primer Sela, ki imajo rodilniško obliko Sel in mestniško na Selih. Peta skupina so imena, sestavljena iz samostalnika in pridevnika, ki se sklanjajo na dva načina. Kadar sta pridevnik in samostalnik zapisana ločeno, se tudi sklanjata ločeno, na primer Dolenja vas → Dolenje vasi, če pa se je pridevnik spojil s samostalnikom, pa se sklanja samo samostalnik, na primer Mokronog → Mokronoga. Šesto skupino sestavljajo krajevna imena z nagla- šenim predlogom, ki se sklanjajo običajno, na primer Pódlog → Pódloga. V sedmi, zadnji skupini so izjeme, pri katerih je za pravilno tvorjenje sklonskih oblik treba poznati krajevno obliko govora. Tako je na primer mestniška oblika imena Brezje ponekod v Brezju, drugod pa na Brezjah. Krajevna imena obravnava tudi poglavje o pridevniški sklanjati. V poglavju o deblo-slovju se krajevna imena pojavijo pri tvorbi pridevnikov. Zanimiva razprava v pravopisu je namenjena pridevniški obliki iz sestavljenih krajevnih imen. V govor-ni obliki pravopis dopušča rabo skrajšanih svojilnih pridevniških oblik le pri nedvoumnih primerih. Takšna primera sta poljski, prihajajoč iz Dobrépolj, in laški, prihajajoč iz Velikih Lašič (takšno imensko obliko uporablja Levc). Pri rabi v tisku je zaradi natančnejšega razločevanja treba uporabljati polne svojilne pridevnike, torej dobrépoljski in velikolaški. V poglavju o pravopisnih pravilih Levec navaja, da se imena krajev pišejo z veliko začetnico. Pri krajevnih imenih, sestavljenih iz pridevnika in samostalnika, kjer je samostalnik že sam po sebi lastno ime, pridevnik pa je dodan le zaradi razločevanja, obe sestavini pišemo z veliko začetnico, na primer Koroška Bela, kadar pa samostalnik sam po sebi ni lastno ime, ampak občno, ga pišemo z malo začetnico, na primer Kranjska gora. Levec rabo velike začetnice v neprvi sestavini podreja krajevni rabi. Če je neprva sestavina krajevno rabljena tudi samostojno, potem je pisana z veliko začetnico. Pri krajevnih imenih, sestavljenih iz treh ali več besed, pravopis 32 Georitem 32_Georitem 14-10.qxd 13.4.2021 8:57 Page 33 GEORITEM 32 razlikuje dve skupini imen. Če je v takšnem imenu spojenih več lastnih imen, se vsa pišejo z veliko začetnico, na primer Devica Marija v Puščavi, kadar pa je spojenih več občnih imen, se z veliko začetnico piše le prva beseda, na primer Pri treh farah. Levec nekoliko daljšo razpravo namenja tudi imenom krajev, ki se imenujejo po svetnikih. Mnoga takšna imena vsebujejo negibni pridevnik Šent ali skrajšano Š (iz latinskega sanctus), na primer Šent Andraž ali Šmihel. Samostojni pridevnik Šent lahko zapisujemo tudi skrajšano, torej Št., na primer Št. Andrež. Levec opozarja, da nekateri pisci namesto besede Šent vsiljujejo rabo besede Sveti. Meni, da takšna praksa ni primerna, saj sta v rabi vzporedno obe obliki, vendar za različne kraje, na primer Šent Vid nad Ljubljano in Sveti Vid nad Cerknico. V razvoju posameznih imen pa se je pridevnik Šent (skrajšano Š) ponekod popolnoma spojil z lastnim imenom, na primer Škocjan ali Šenčur (Levec 1899). Leta 1920 je izšel pravopis Antona Breznika (1881–1944). V tem času se je slovenski jezik že bolj ustalil, kar je vplivalo na splošno jezikovnokulturno zavest. Čeprav je Breznikov pravopis skrčen na obravnavo pravopisnih pravil v ožjem smislu, je vse-eno imel velik vpliv, saj so nekatera njegova načela ostala nespremenjena dobrih 40 let (Dobrovoljc 2018a; 2018b). Breznik v svojem pravopisu ohranja Levčevo izrazje. Krajevnim imenom se posve-ti že v prvem poglavju, kjer obravnava rabo velike začetnice. Pravila za pisanje krajevnih imenih ostajajo glede na Levčev pravopis enaka. Enobesedna imena se pišejo z veliko začetnico, pri imenih, sestavljenih iz pridevnika in samostalnika, pa se z veliko začetnico pišejo le tisti samostalniki, ki so sami zase lastno ime, na primer Bohinjska Bistrica in Kranjska gora. Podobno je pri imenih, ki jih sestavljajo vsaj tri besede, na primer Bohinjska Srednja vas ali Srednja vas v Bohinju. Tudi Breznik je posebej pozo-ren na krajevna imena, ki izhajajo iz svetniških imen. Njegova pravila se nekoliko razlikujejo od Levčevih. Navaja namreč, da se pri spojitvi pridevka Šent z lastnim imenom to ime lahko zapiše v polni obliki Šentvid ali skrajšani obliki Št. Vid, nikakor pa ne Šent Vid (kot navaja Levec). Pri pridevniški obliki pravopis dopušča le polno obliko, torej šentvidski oziroma šentviški. Podobno je pri zapisu pridevnika Sveti, na primer Sveti Lovrenc ali Sv. Lovrenc. Pri rabi pridevnikov Sveti in Šent tudi Breznik kot zgled navaja rabo med domačini (Breznik 1920). Pravopis, ki je izšel leta 1935 in sta ga pripravila Anton Breznik ter Fran Ramovš (1890–1952), se pri pravilih zgleduje po 15 let starejšem predhodniku. V njem se je dokončno ustalil izraz krajevno ime za danes trdno uveljavljen izraz zemljepisno ime. V popravljeni izdaji iz leta 1937 so bile odpravljene nekatere vsebinske nedoslednosti, zaradi katerih so izvirno različico zelo kritizirali (Dobrovoljc 2015a). Glede zapisa imen naselij in pravil, povezanih z njimi, se pravopis iz leta 1935 popolnoma zgleduje po predhodniku iz leta 1920 (Breznik in Ramovš 1935). Leta 1950 je izšel pravopis, ki je priredba Breznik-Ramovševega pravopisa iz leta 1935. Novosti v njem so vezane predvsem na novo družbeno okolje, nastalo po drugi 33 Georitem 32_Georitem 14-10.qxd 13.4.2021 8:57 Page 34 Sporna imena naselij v Sloveniji svetovni vojni (Dobrovoljc 2015b). Zemljepisna imena, ki jih avtorja še vedno označujeta s izrazom krajevna imena, se tudi tokrat najprej obravnavajo v poglavju o rabi velike in male začetnice, potem pa jim je namenjeno še posebno poglavje. Pravila glede zapisa imen naselij se skoraj ne razlikujejo od prejšnjega pravopisa, tudi primeri so pogosto isti, prvič pa se vzpostavi želja po presoji, ali ima neprva sestavina zemljepisni pomen. (Ramovš s sodelavci 1950). Pravopis iz leta 1962 je želel preseči vse večja neskladja med želenim knjižnim standardom in dejansko jezikovno rabo. Tudi tokrat se zemljepisna imena pojavijo v poglavju o veliki in mali začetnici. Pravopis najprej navaja, kaj vse zemljepisna imena označujejo, nato pa se najprej osredini na večbesedna imena, ki jih deli na imena, sestavljena z občnim imenom, in imena, sestavljena z lastnim imenom. Pri prvih piše-mo pridevnik z veliko začetnico, samostalnik pa praviloma z malo (na primer Novo mesto, Kranjska gora), razen, če je pridevnik namenjen ločevanju bližnjih naselij z enakim imenom (na primer Mali Gaber in Veliki Gaber). Med izjemami pravopis navaja imena treh naselij, pri katerih »… je v navado prišla pisava Škofja Loka, Dolenjske Toplice, Rimske Toplice …« (Bajec s sodelavci 1962, 38). Kadar je ime sestavljeno iz določilnega pridevnik in samostalnika, ki ni zemljepisno občno ime, se obe sestavini pišeta z veliko začetnico (na primer Stara Vrhnika), če pa je ime sestavljeno iz treh ali več besed, se lastna imena pišejo z veliko začetnico in občna z malo (na primer Spodnja Nova vas). Pravopis v nadaljevanju zemljepisnim imenom namenja posebno poglavje, razčlenjeno na podpoglavja o posameznih tipih zemljepisnih imen. Prvo od teh podpoglavij so imena naselij. Pravopis iz leta 1962 prvi poudarja nujnost stal-nosti in enotnosti pri rabi teh imen, imenom naselij kot tipu zemljepisnih imen pa implicitno dodeli status uradnih imen: »… Zato velja za uradno ime vsakokratni zapis pri upravni oblasti; čeprav ta kdaj ne ustreza obliki in rabi v kraju samem, ga je treba upoštevati, dokler se uradno ne popravi …« (Bajec s sodelavci 1962, 41). V nadaljevanju pravopisa je posebna pozornost namenjena sklanjatvam krajevnih imen in rabi predlogov. Pri slednji bralca napotuje na Krajevni leksikon Dravske banovine iz leta 1937 (Bajec s sodelavci 1962). Prvi in obenem doslej edini pravopis v samostojni Sloveniji sta leta 2001 izdala Slovenska akademija znanosti in umetnosti ter Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Izšel je na podlagi Načrta pravil za novi slovenski pravopis iz leta 1981 in številnih konstruktivnih pripomb deležnikov, ki so jih pri-spevali številni jezikoslovci in drugi strokovnjaki. Ena od sprememb, ki so bile pri končni redakciji upoštevane in se razlikuje od pravil, predlaganih leta 1981, je zapis velike začetnice pri predložnih lastnih imenih. Pravopis je sicer sestavljen iz dveh delov: pravil in slovarskega dela. Zemljepisna imena vsebujeta oba dela. V prvem jih zasledimo v več poglavjih. Najprej jim je posebno podpoglavje namenjeno v poglavju o rabi velikih in malih črk. Na tem mestu so zemljepisna imena najprej natančno razčlenjena, vsem skupinam pa so dodani pri-34 Georitem 32_Georitem 14-10.qxd 13.4.2021 8:57 Page 35 GEORITEM 32 meri. Nadalje pravopis razlikuje med naselbinskimi in nenaselbinskimi zemljepisnimi imeni. K prvim prišteva imena mest, vasi, trgov in zaselkov, k drugim pa vsa ostala zemljepisna imena. Razlikovanje med naselbinskimi in nenaselbinskimi imeni je pomembno zaradi pravilne rabe velike začetnice. Pri večbesednih naselbinskih imenih pišemo vse sestavine imena z veliko začetnico, razen neprvih predlogov in samostalnikov mesto, trg, vas (vesca), selo (selce, sela), naselje, če ne stojijo na začet-ku imena. Pravopis dodaja, da se namesto predložnega razločevalnega dostavka zaradi tehničnih omejitev včasih imenovalniški dostavek piše v oklepaju, na primer Črni Vrh nad Idrijo → Črni Vrh (Idrija). Pri kombinaciji naselbinskega in nenaselbinske-ga imena slednje ohrani svoj zapis (Toporišič 2001). Sklenemo lahko, da so zemljepisna imena, h katerim spadajo tudi imena naselij, in pravila, povezana z njihovim zapisom, vsebovana v vseh obravnavanih pravopisih, torej od prvega pravopisa iz leta 1899 do sodobnih pravopisnih priročnikov. Pravila pri zapisu zemljepisnih imen in s tem imen naselij so se skozi zgodovino malenkostno spreminjala. Glede rabe velike in male začetnice je v preglednici 4 razvidno, da je pri večbesednih naselbinskih imenih edina sprememba zapisovanje občne sestavine v primerih mesto, vas, selo, selce, trg, naselje, ki se od leta 1990 zapisuje z malo začetnico, vse ostalo se ni spremenilo. Nekaj sprememb je tudi na področju sklanjanja krajevnih imen. Preglednica 4: Zapisovanje velike in male začetnice v večbesednih zemljepisnih imenih v posameznih slovenskih pravopisih na primeru naselij Kranjska Gora in Novo mesto. 1899 1920 1935 1950 1962 1990 in naprej Kranjska gora Kranjska gora Kranjska gora Kranjska gora Kranjska gora Kranjska Gora Novo mesto Novo mesto Novo mesto Novo mesto Novo mesto Novo mesto Zapletenost rabe velike in male začetnice, ki izhaja iz dosedanjih pravopisov, predvsem najnovejšega, povzroča predvsem šolajoči mladini, pa tudi starejšim uporabnikom, precejšnje težave. Razlogov za to je več, predvsem je problematično ločevanje t. i. občnih in lastnih neprvih sestavin, pri naselbinskih imenih pa se pri nekaterih neprvih sestavinah (trg, selce, vesca), ki so bodisi narečne bodisi izpelja-ne iz osnovnih (kot manjšalnice) občutek za pomen naselje izgublja. Jezikoslovna stroka zato načrtuje poenostavitve v novem pravopisu, razprava o rabi velike in male začetnica pa je potekala junija 2019. Kot podlago za javno razpravo in spremembe na tem področju so jezikoslovci in zemljepisci pripravili obširno gradivo (Dobrovoljc, Črnivec in Geršič 2020). 35 Georitem 32_Georitem 14-10.qxd 13.4.2021 8:57 Page 36 Sporna imena naselij v Sloveniji 6 Imena naselij v drugih priročnikih Prvo delo, v katerem so zemljepisna imena natančno razčlenjena po vrstah zemljepisnih pojavov, ki jih poimenujejo, smo dobili na prelomu v 19. stoletje. Gre za študijo Urbana Jarnika (1784–184) Andeutungen über Kärntens Germanisierung (Prikaz ger-manizacije Koroške) (Jarnik 1826). Avtor ugotavlja ponemčenost številnih imen, pri katerih so pomenska motivacija slovenska občna imena (Šivic-Dular 2002). V okviru indoevropskega jezikoslovja in drugih ved se je imenoslovje začelo znanstveno razvijati v drugi polovici 19. stoletja, slovansko in slovensko predvsem z ime-noslovnimi deli Franca Miklošiča (1813–1891) Die Bildung der slavischen Personennamen (Tvorba slovanskih osebnih imen) iz leta 1860, Die Bildung der Ortsnamen aus Personennamen im Slavischen (Tvorba krajevnih imen iz osebnih imen v slovanskih jezikih) iz leta 1864 in Die slavischen Ortsnamen aus Appellativen I–II (Slovanska krajevna imena iz občnih imen I‒II) iz let 1872–1874. Za študij slovenskih občnih in lastnih imen je pomembna tudi njegova primerjalna slovnica (Jakopin 1990; Šivic-Dular 2002). Na prelomu iz 19. v 20. stoletje so precej imenskega gradiva zbrali tudi nejezi-koslovci, predvsem zgodovinarji Franc Kos (1853–1924) z urbarji in zgodovinsko topografijo ter Pavle Blaznik (1903–1984) in Ivan Zelko (1912–1986), prav tako z zgodovinsko topografijo, v 20. stoletju pa se jim je pridružil Milko Kos (1892–1972). Sočasno je deloval tudi hrvaški etimolog Petar Skok (1881–1956), ki je v slovenskemu imenoslovju pustil zelo pomemben pečat (Jakopin 1990). Razloge povečanega zanimanja za obravnavano tematiko v tem obdobju lahko najdemo predvsem v Miklošičevih študijah, pa tudi v objavi prvih slovenskih seznamov zemljepisnih imen, kot je na primer Imenik mest, trgov in krajev zapopadenih v zemljevidu slovenske deže-le iz leta 1864, ki ga je pripravil Peter Kozler (1824–1879), ter objavi zgodovinskih virov z zapisi številnih imen, starejših od zapisov v Valvasorjevih delih (Šivic-Dular 2002). Zato Peter Kozler velja za prvega »zemljepisca«, ki se je lotil obravnave slovenskih zemljepisnih imen. Nekaj let pozneje smo Slovenci dobili Atlant, prvi atlas sveta v slovenskem jeziku, pri katerem je za imensko redakcijo poskrbel Matej Cigale (1819–1889). To delo je pomembno predvsem z vidika obravnave eksonimov oziroma podomačenih tujih zemljepisnih imen (Perko s sodelavci 2005; Kladnik s sodelavci 2006; Kladnik in Geršič 2016). 6.1 Etimološki slovarji »… Zaradi geografske lege slovenskega etničnega ozemlja in njegove zgodovine je pri etimologiziranju slovenskih imen eno od osnovnih vprašanj vprašanje porekla, tj. ali je ime slovanskega, germanskega, romanskega ali madžarskega izvora. Odgovor na to vprašanje je včasih znan na prvi pogled, /…/ mnogokrat pa tako zastrt, da se izlu- šči šele ob koncu uspešne etimološke analize …« (Snoj 2002a, 37). 36 Georitem 32_Georitem 14-10.qxd 13.4.2021 8:57 Page 37 GEORITEM 32 Prvi je slovenska zemljepisna imena z etimološkega vidika sistematično in z znanstveno utemeljeno metodologijo obravnaval Franc Miklošič (1860; 1864). Raziskovalci v 20. stoletju so tako metodološko kot vsebinsko nadgradili delo svojih predhodnikov. Pozneje so zagovarjali spoznanje, da je poleg upoštevanja morfoloških značilnosti in kritične analize srednjeveških zapisov predpogoj za uspešno etimolo- ško analizo obravnava dialektičnih oblik (Snoj 2002a). Na Slovenskem je bilo zapisovanje imen prepogosto v domeni jezikoslovno neiz-obraženih kartografov, zato je marsikatera knjižna ali poknjižena imenska oblika zavajajoča (Snoj 2002a), čeprav sta zgodovinsko in etimološko zapisovanje kot načeli za normiranje knjižnega jezika v 19. stoletju predvidevala raznarečevanje narečnih imen-skih oblik (kot pri občnih imenih). Ni pa bila izdelana metodologija poknjiževanja lastnih imen, kjer ima odločilno identifikacijsko vlogo prav tesna zveza med krajevno glaso-vno podobo zemljepisnega imena in obliko raznarečevanja, kar še vedno povzroča težave. Z etimološkega vidika lahko slovenska zemljepisna imena v grobem delimo na izvorno domača ali izvorno tuja (slika 5), pri čemer se slednja členijo na adstratna, substratna in superstratna (Snoj 2009). Zaradi pestrosti in zapletenosti jezikovno-zgodovinskih razmer se slovensko imenoslovje pogosto srečuje s predslovenskimi imenskimi prvinami (ilirskimi, keltskimi, latinskimi in celo predindoevropskimi), še pogosteje pa s poznejšimi vplivi nemščine, furlanščine, italijanščine, madžaršči-ne in srbščine/hrvaščine (Jakopin 1990). Slika 5: Naslovnica Snojevega Etimološkega slovarja slovenskih zemljepisnih imen iz leta 2009. 37 Georitem 32_Georitem 14-10.qxd 13.4.2021 8:57 Page 38 Sporna imena naselij v Sloveniji Slovenski imenotvorni proces oziroma poimenovanje zemljepisnih pojavov na slovenskem poselitvenem ozemlju je bil najbolj močan od 6. do 13. stoletja, to je od prvega kolonizacijskega vala takoj po naselitvi Slovanov do notranje kolonizacije več stoletij pozneje. Ob koncu tega obdobja je bilo na našem ozemlju skorajda več naselbin kot zdaj, še posebej v višjih legah. Predslovanskih, substratnih zemljepisnih imen je pri nas le nekaj odstotkov. Prevzeli smo jih od staroselcev. Med njimi je največ imen večjih rek ter nekaterih imen pokrajin, naselij in gora. V nekaterih stranskih dolinah imajo predslovanska imena celo manjši potoki in majhna naselja. Število tovrstnih imen narašča od vzhoda proti zahodu, kar marsikaj pove o najstarejših odnosih med Slovani in staroselci. Substratna imena so po izvoru lahko romanska (na primer Čedad), keltska (na primer Logatec), venetska (na primer Trst) ali še starejša predromanska in predkeltska, vendar že indoe-vropska. Slednja so v preteklosti nedosledno označevali za ilirska. Takšna so nekatera imena rek, na primer Sava (Furlan 2002; Snoj 2002b; 2009). Večina naših zemljepisnih imen pa je rezultat slovenskega imenotvornega procesa (Bezlaj 1965). Takim imenom pravimo domača ali avtohtona imena. Tvorjena so iz slovenskih ali poslovenjenih podstav z domačimi besedotvornimi in imenot-vornimi sredstvi, torej priponami, predponami, sklapljanjem, sestavljanjem, zlaganjem ali kako drugače. Primer takšnega imena je krajevno ime Lipa, ki je izvorno ozna- čevalo prostor, kjer so rasle lipe, zatem pa naselje, nastalo na tej lokaciji. Od tod izhajajo na primer vodno ime Lipnica, priimek Lipnikar, krajevno ime Lipnik (Snoj 2009). Nekoliko več kot substratnih je v slovenskem jeziku adstratnih zemljepisnih imen. Med adstratne vplive v slovenščini štejemo vplive sosednjih jezikov od začet-ka pokristjanjevanja (od 9. stoletja) dalje. Delimo jih na romanske, germanske, mad- žarske in južnoslovanske. Med romanske prištevamo imena, sprejeta v »alpsko slovanščino«, v katerih na eni strani zasledimo kakšno za alpsko slovanščino zna- čilno fonetično spremembo, na drugi pa nam kak lingvistični znak dokazuje, da je bilo ime prevzeto šele nekaj stoletij po slovanski naselitvi teh krajev. Značilen primer je oronim Matajur. Mlajši adstratni vplivi na slovenskem zahodu so furlanski in beneški, nezanemarljiv je bil vpliv istrske romanščine. Bavarski adstrat je naj-močnejši na severu, zlasti na Koroškem, Štajerskem in v severnem delu Prekmurja. Poleg tega je med 10. in 15. stoletjem na slovenskem etničnem ozemlju nastalo več kot 20 večjih nemških enklav, od katerih se je do srede 20. stoletja ohranila le kočevska. Prebivalci ostalih so se zlili z okoliškim slovenskim življem, vendar so njihovi govori zapustili globoke sledi v apelativnem in onomastičnem besednem fondu. Na prelomu iz 9. v 10. stoletje so se med nas in sedanje Slovake naselili ugrofinski Ogri, predniki sodobnih Madžarov, ki so pustili adstratni pečat v severovzhodnem delu slovenskega ozemlja. V njegovem južnem delu se je adstratni vpliv širil prek hrvaščine, malenkostno pa tudi prek srbščine, ki so jo govorili pred Turki prebe-gli Uskoki (Snoj 2002b; 2009). 38 Georitem 32_Georitem 14-10.qxd 13.4.2021 8:57 Page 39 GEORITEM 32 Med superstratne vplive štejemo vplive jezika kolonistov, ki so se naselili znotraj strnjenega slovenskega ozemlja ali pa so čelno poselili mejna območja nekdaj slovenskega ozemlja in ga tako zmanjšali. Romanskih superstratnih elementov je v slovenskih zemljepisnih imenih malo, saj romansko prebivalstvo v nasprotju z Nemci skorajda ni koloniziralo slovenskega etničnega ozemlja, Furlani pa, razen v Kanalski dolini, sploh ne. Eden redkih primerov italijanske kolonizacije je naselitev kolonistov iz okolice Bergama v Laško na Štajerskem po letu 1544. O cerkvenolatinskem superstratu lahko govorimo pri imenih svetnikov (hagionimi) in iz njih izpeljanih toponimih, v katerih so razvidne za (cerkveno) latinščino značilne posebnosti, oziroma, v katerih ni mlajših romanskih, germanskih ali slovanskih sprememb. Tirolski superstrat v imenskem fondu vsebujejo na primer toponimi Vinharje nad Poljansko dolino ter Grant in Kacenpoh v Baški grapi (Snoj 2002b). Južnoslovanske vplive lahko zaradi neostre jezikovne meje med slovenskimi in hrvaškimi dialekti opredelimo samo kot superstratne; ta superstrat so večinoma usko- ški begunci z Balkana. Kolonizacija hrvaških naseljencev je vidna v redkih toponimih v slovenski Istri, na Dolenjskem in Koroškem. Superstratni vpliv zahodnih Slovanov je dokazljiv le v priimkih ljudi, ki so se priseljevali v okviru Avstro-Ogrske (Snoj 2002b). 6.2 Toponimska navodila Organizacija združenih narodov z resolucijo IV/4 državam članicam narekuje izdelavo toponimskih navodil, namenjenih domačim in tujim urednikom zemljevidov ter sorodnih izdelkov, katerih vsebina se nanaša na zemljepisna imena. Publikacijo v slovenski in angleški različici Toponimska navodila za Slovenijo (Toponymic guidelines for Slovenia) (Radovan 1995; Radovan in Majdič 1995a; 1995b) je Geodetska uprava Republike Slovenije izdala konec leta 1995. Sestavlja jih deset vsebinskih sklopov oziroma poglavij. V uvodnih poglavjih so predstavljeni prebivalstvo Slovenije, uradni jeziki, abeceda, slovenska narečja in pravopisna pravila za pisanje zemljepisnih imen. Sledi kratko poglavje o imenoslovnih in standardizacijskih organih, zatem pa poglavja, v katerih so predstavljeni poglavitni toponimski viri, slovar občnih imen in opisnih oznak na zemljevidih, okrajšave na zemljevidih v slovenskem in angleškem jeziku ter upravna razdelitev Slovenije na občine. Vsebujejo tudi nekaj glavnih značilnosti zapisovanja italijanskih in madžarskih zemljepisnih imen. Med slovenskimi zemljevidi so najprej navedeni temeljni topografski načrti v merilih 1 : 5000 in 1 : 10.000. 2530 listov v merilu 1 : 5000 pokriva večino države, nenaseljena območja pa pokriva 258 listov v merilu 1 : 10.000. Temeljni topografski načrti vsebujejo okrog 80 % vseh zemljepisnih imen v Sloveniji. Sledijo opisi državnih topografskih kart. Državno topografsko karto v merilu 1 : 25.000 sestavlja 201 list in po oceni vsebuje okrog 60.000 zemljepisnih imen. Državno 39 Georitem 32_Georitem 14-10.qxd 13.4.2021 8:57 Page 40 Sporna imena naselij v Sloveniji topografsko karto v merilu 1 : 50.000 sestavlja 35 listov. Na njej temelji tudi Atlas Slovenije (1992), ki v formatu A4 v istem merilu Slovenijo ponazarja na 223 listih. Nadalje so navedeni pregledni zemljevidi v merilih 1 : 250.000, 1 : 400.000, 1 : 750.000 in 1 : 1.000.000. Vsak od njih je izdelan na enem samem listu. Zemljepisna imena na njih so bila strokovno pregledana. Zemljevid v merilu 1 : 250.000 jih vsebuje okrog 8000, od tega dobro polovico na ozemlju Republike Slovenije; ta so bila leta 2008 tudi v celoti standardizirana (Furlan s sodelavci 2008). Toponimska navodila omenjajo tudi zemljiškokatastrske načrte, ki jih je okrog 30.000 in v različnih merilih pokrivajo celotno državo. Pomembni so predvsem zato, ker vsebujejo številna zemljepisna imena, a so zaradi starosti manj zanesljiv imenski vir. V Sloveniji obstaja več evidenc zemljepisnih imen, na primer digitalni zbirki Register zemljepisnih imen (REZI) in Register prostorskih enot (RPO). Med publi-ciranimi viri Toponimska navodila omenjajo tudi krajevne leksikone Slovenije (Savnik, Planina in Šifrer, 1968; 1971; 1976; 1980; Orožen Adamič, Perko in Kladnik 1995; 1996), knjigo Slovenska krajevna imena (Jakopin s sodelavci 1985), Atlas Slovenije (1992) in Odzadnji slovar zemljepisnih imen po Atlasu Slovenije (Furlan 1993). Poleg obeh priročnikov je bil izdan tudi Slovar toponimske terminologije (Radovan in Majdič 1995a), ki je bil pripravljen skladno z resolucijo OZN VI/11 in se vsebinsko nanaša na angleški Glossary of toponymic Terminology (Slovar toponimske terminologije), ki ga je pripravila UNGEGN-ova Delovna skupina za toponimsko termi-nologijo (Working Group on Toponymic Terminology) (Kadmon 2000). Sestavlja ga pet stolpcev: stolpcu z zaporedno številko sledi stolpec s slovenskim izrazom, tretji stolpec vsebuje morebitne sopomenke, četrti pa angleške ustreznice slovenskemu izra-zu (če ima slovenski izraz več angleških ustreznic, so te ločene z vejicami). Peti stolpec vsebuje slovenske definicije glavnih 529 izrazov. Toponimska navodila in slovar sta tudi podlaga za delo Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije, pa tudi kartografom, geodetom in geografom, ki se pri svojem delu srečujejo z zemljepisnimi imeni. 6.3 Krajevni leksikoni Pomemben vir za pravilno rabo zemljepisnih imen, predvsem pri rabi ustreznega predloga ter tvorjenk za imena prebivalk in prebivalcev ter sklonskih oblik, so tudi krajevni leksikoni (o zadnji izdaji več v podpoglavju 3.5). Na pomembnost tega vira nas opozarja že pravopis iz leta 1962 (Bajec s sodelavci 1962). Jezikoslovci in zemljepisci so se izziva normirane rabe krajevnih imen zavedali že pred izdajo prvega krajevnega leksikona. Franc Metelko (1789–1860) je že od leta 1822 zbiral ustrezno imensko gradivo za Kranjsko (bilo je podlaga za Freyerjev leksikon). Prvi krajevni leksikon za Kranjsko je izšel leta 1846. Imenoval se je Alphabetisches Verzeichniss aller Ortschafts- und Schlösser-Namen des Herzogthums Krain: Commentar 40 Georitem 32_Georitem 14-10.qxd 13.4.2021 8:57 Page 41 GEORITEM 32 zur Special-Karte des Herzogthums Krain (Abecedno kazalo vseh imen krajev in gra-dov Vojvodine Kranjske v nemškem in kranjskem jeziku: Pojasnilo k posebnemu zemljevidu Vojvodine Kranjske). V njem so zbrana krajevna imena v nemškem in slovenskem jeziku, vendar le v imenovalniku, večinoma pa je označeno tudi nagla-sno mesto. Avtor v uvodu nekaj besed sicer nameni izgovarjanju in pregibanju imen, vendar gre le za splošne usmeritve (Freyer 1846). Sledilo je več krajevnih imenikov, ločeno za posamezne avstrijske dežele. Leta 1876 je v okviru Slovenske matice podatke zbiral Maks Pleteršnik (1840–1923), za njim pa sta se tega lotila Simon Rutar (1851–1903) in Fran Levec (1846–1916). Kljub skrbno zbranemu gradivu do objave žal ni prišlo. Neobjavljeno je ostalo tudi gradivo, ki ga je Jakob Šolar (1896–1968) začel zbirati pred drugo svetovno vojno in z delom nadaljeval po njej (Jakopin s sodelavci 1985). Uresničitev zamisli z začetka 19. stoletja v knjižni obliki predstavlja Krajevni leksikon Dravske banovine iz leta 1937 (Zupan 1937), ki je nastajal 4 leta, pripravljali pa so ga večinoma geografi (Kladnik 2019). Imen naselij so v geslih navedene le v imenovalniku in brez naglasa. Po drugi svetovni vojni je v štirih knjigah izšel temeljito zasnovan Krajevni leksikon Slovenije, ki ga je ob pomoči Franceta Planine (1901–1992) in Živka Šifrerja Slika 6: Naslovnica Priročnega krajevnega leksikona Slovenije iz leta 1996. 41 Georitem 32_Georitem 14-10.qxd 13.4.2021 8:57 Page 42 Sporna imena naselij v Sloveniji (1910–1974) pripravljal geograf Roman Savnik (1902–1987). Geslu, pri katerem je označen tudi naglas, sledijo mestniška in pridevniška oblika ter imenska oblika za prebivalce, ponekod pa še druge oblike (Savnik, Planina in Šifrer 1968–1980). Leta 1985 je Cankarjeva založba izdala leksikon z naslovom Slovenska krajevna imena (Jakopin s sodelavci 1985). Poleg Savnikovega Krajevnega leksikona Slovenije je bila glavni vir zanj na terenu identificirana raba imen v živem jeziku. Podatke so zbirali sodelavci in informatorji, ki so bili v neposrednem stiku s prebivalci posameznega kraja oziroma okolice. Če so bili nepopolni, so bili dopolnjeni po merilih knjižnega jezika. Takšni primeri so dosledno označeni. Vsako geslo poleg uradnega imena vsebuje tudi morebitne druge sprejemljive knjižne alonime ter narečne oblike imen. V ogla-tih oklepajih je zapisan izgovor, a le v posameznih primerih (dvoustnični l, polglasnik in podobno). Geslu sledijo rodilniška oblika, podatki o dvojini in mešanih sklanjatvah, oblika v mestniku s predlogom, pridevniška oblika ter imenska oblika za prebivalca in prebivalko. Na koncu sledijo imenoslovne posebnosti posameznega krajevnega imena (morebitna drugačna poimenovanja, posebni pridevnik ali posebno ime za prebivalca in podobno). Z gledišča imenoslovja tega leksikona ni preseglo nobeno poznejše delo. Krajevni leksikon Slovenije (Orožen Adamič, Perko in Kladnik 1995) vsebuje le imenovalniško, mestniško in pridevniško imensko obliko posameznega naselja, sicer strnjeni Priročni krajevni leksikon Slovenije (Orožen Adamič, Perko in Kladnik 1996) pa še naglas (slika 6). 6.4 Zakonski akti Imena naselij se pojavljajo v številnih slovenskih zakonih in podzakonskih aktih (tako na primer Zakon o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij iz leta 2006 navaja vsa imena naselij po občinah), samo v Zakonu o določanju območij ter o imenovanju in označevanju naselij, ulic in stavb (ZDOIONUS) iz leta 2008, opi-sanem v poglavju 4, pa so imena naselij glavna vsebina. 7 Sporna imena naselij Imena naselij so lahko sporna večinoma s treh vidikov: • jezikovnega, predvsem, kadar imena niso usklajena s pravili knjižnega jezika (na primer za ime naselja Konc bi bil jezikovno ustreznejši zapis Konec), • zemljepisnega, predvsem, kadar imena niso usklajena z zemljepisnimi okoliščinami (če ima na primer naselje ime po enem vodotoku, dejansko pa je ob drugem), • pravnoformalnega, predvsem, kadar imena niso usklajena z zakoni in drugimi prav-nimi ali podobnimi akti oziroma niso nedvoumno, enoznačno določena. 42 Georitem 32_Georitem 14-10.qxd 13.4.2021 8:57 Page 43 GEORITEM 32 Imena slovenskih naselij so večinoma sporna v jezikovnem pogledu, saj so mnoga zapisana narečno, in formalnopravnem pogledu, saj zaradi njihovega podvajanja niso enoznačno določena. To je še posebej pomembno za uradna imena, ki jih kot taka običajno določi drža-va. Uradna lastna imena se od neuradnih razlikujejo samo po svojem statusu: proglašena so za uradna in se uporabljajo v uradnih dokumentih (Furlan, Gložančev in Šivic-Dular 2000). Vse urejene države želijo odpraviti vsaj pravnoformalno spornost imen naselij, kar med drugim pomeni, da se vsaj pri uradnih imenih znotraj posamezne vrste zemljepisnih imen ne pojavljata dve enaki imeni. Pri imenih naselij to pomeni, da znotraj države ne sme biti dveh naselij z enakim imenom, lahko pa se enako kot naselje imenuje kak drug zemljepisni pojav, recimo reka ali vzpetina, na primer naselje Kokra in reka Kokra v Sloveniji. V urejeni državi naj bi ne bilo ozemeljskih enot iste ravni z istim imenom (na primer v Sloveniji občin, pokrajin, statističnih regij) in tudi ne naselij z enakim imenom, imena ulic pa naj ne bi bila enaka znotraj enega naselja. Problem enakih imen naselij se najpogosteje rešuje z dodajanjem levega ali desnega določila, kar je tudi sicer običajno pri zemljepisnih imenih. Tako naj bi bila v Sloveniji ena sama reka z imenom Bistrica, ostale Bistrice pa bi podobno, kot to velja že za Kamniško, Mučko ali Tržiško Bistrico, dobile levo ali desno določilo. Podobno pri naseljih Bistrica, kot so že Bohinjska Bistrica, Ilirska Bistrica ali Slovenska Bistrica. Primer naselja Kamniška Bistrica in reke Kamniška Bistrica pa ni problematičen, saj gre za dve različni vrsti zemljepisnega imena, reko ali hidronim in podeželsko naselje ali komonim. Problematično pa je, da imamo v Sloveniji več vzpetin z imenom Črni vrh in več naselij z imenom Črni Vrh. Vse urejene države želijo odpraviti vsaj pravnoformalno spornost imen naselij. Slovenija se je urejanja zemljepisnih imen lotila kmalu po osamosvojitvi. Najpomembnejša datuma sta 14. 9. 1995, ko je bila ustanovljena Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije, in 29. 2. 2008, ko je Državni zbor Republike Slovenije sprejel Zakon o določanju območij ter o imenovanju in označevanju naselij, ulic in stavb (ZDOIONUS). V letih 1995, 1996 in 1997 je Geodetska uprava Republike Slovenije na Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU naročila izdelavo treh nalog, ki so vklju- čevale: • pregled obstoječih imen naselij v Slovenji in ugotovitev njihove spornosti, predvsem glede pravnoformalnega vidika, • predlog popravljenih imen naselij v Sloveniji za sporna imena in • imenik naselij v Sloveniji. Pripravljeni elaborati so bili namenjeni Komisiji za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije kot gradivo na začetku postopka standardizacije imen 43 Georitem 32_Georitem 14-10.qxd 13.4.2021 8:57 Page 44 Sporna imena naselij v Sloveniji naselij v Sloveniji. Komisija se je pred pripravo elaboratov odločila, da bo pri ureja-nju imen naselij na ravni države sledila predvsem trem pravilom: • obstoječih imen naselij ne bo spreminjala, četudi so nekatera jezikovno in zemljepisno sporna, saj so se že ustalila; • za pravnoformalno sporna imena naselij bo občinam, ki so pristojne za imena naselij, predlagala njihovo preimenovanje, ki pa naj, razen izjemoma, ne temelji na popolni spremembi imena, ampak na dodatku levega ali desnega določila k obstoječemu imenu; • pri imenih novih naselij in preimenovanju obstoječih imen naselij pa bo strogo upo- števala jezikovni, zemljepisni in pravnoformalni vidik. Na podlagi priporočil Komisije smo na Geografskem inštitutu Antona Melika leta 1995 preverili imena 5972 tedanjih naselij (1. 1. 2021 jih je bilo 6035). Ugotovili smo, da je bilo spornih 1216 imen, nespornih pa 4756 (Perko in Orožen Adamič 1995; Gabrovec in Perko 1997), in to predvsem zaradi treh razlogov: • okrajšave v imenu (največkrat je šlo za okrajšana imena svetnikov), • besedice del v imenu (do katere je prišlo zaradi delitve naselja na ozemlju sosednjih občina na dve samostojni naselji) in • več enakih imenih za različna naselja. Okrajšavo je v svojem imenu imelo 35 naselij. Povprečna dolžina tovrstnega imena naselij je bila 16 znakov, najmanjša 7 znakov in največja 37 znakov. V tej skupini so naselja, ki imajo uradna imena po svetnikih, na primer Sv. Barbara, Št. Jurij, in naselja, ki imajo v uradnem imenu naselja tudi oznako za katastrsko občino, na primer Gradišče (K. o. Št. Lovrenc). Okrajšava sv. se je pojavila dvakrat, Sv. 28-krat, Št. trikrat, K. o. štirikrat, enkrat pa tudi v primeru skrajšanega imena Grad. namesto Gradišče. Število imen naselij, ki so imela v svojem imenu besedico »del«, je bilo 46, na primer Čeče (del). Povprečna dolžina tovrstnega imena naselij je bila 16 znakov, najmanjša 9 znakov in največja 39 znakov. Kar 1135 naselij pa je imelo enako ime kot vsaj še eno naselje v Sloveniji. Sporno je bilo torej predvsem to, da je imelo v državi skoraj desetina naselij enako ime. Od tega je bilo leta 1996 kar po 8 naselij z imenom Pristava in Potok, po 7 naselij z imenom Brezje, Dolenja vas, Ravne in Trnovec ter po 6 naselij z imenom Brdo, Gorica, Gradišče, Javorje, Laze, Log, Planina, Podgrad in Selce. Petnajst imen naselij se je pojavilo po petkrat, 29 po štirikrat, 73 po trikrat, 329 imen naselij pa dvakrat (Perko in Orožen Adamič 1995). Število naselij z enakim uradnim imenom, ki bi lahko obdržala svoje ime, je bilo 437. Povprečna dolžina tovrstnega imena naselij je 18 znakov, najmanjša 3 znake in največja 39 znakov. Število naselij z enakim uradnim imenom, ki bi ga bilo treba spremeniti, je bilo 698. Povprečna dolžina tovrstnega imena naselij je 7 znakov, najmanjša 2 znaka in največja 39 znakov. 44 Georitem 32_Georitem 14-10.qxd 13.4.2021 8:57 Page 45 GEORITEM 32 Ostalih naselij je bilo 4756. Povprečna dolžina tovrstnega imena naselij je 9 znakov, najmanjša 2 znaka in največja 39 znakov. Od tega je bilo uradnih dvojezičnih imen naselij 54. Povprečna dolžina tovrstnega imena naselij je 18 znakov, najmanjša 7 znakov in največja 32 znakov. 8 Predlogi novih imen naselij Predlogi novih imen sledijo naslednjim pravilom: • da se nobeno ime naselja v Sloveniji ne ponovi, • da ob enakem imenu naselja to ime ohrani le največje naselje, imena manjših naselij pa dobijo levo ali desno določilo, • da v imenu naselja ni okrajšav in • da od ločil lahko ime naselja sestavljata le nestični vezaj (pri vseh imenih) in poševnica (samo pri dvojezičnih imenih). Vseh predlogov novih imen je bilo 779, dejansko pa še nekaj več, saj smo pri nekaterih imenih naselij podali tudi po več predlogov, na primer za naselje Loče dva: Loče ob Šmartinskem jezeru in Loče pri Šmartnem. Navedeno število obsega 35 predlogov za naselja z okrajšavo v imenu, 46 predlogov za naselja z besedico del v imenu in 698 predlogov za naselja z enakim imenom. Predlogi novih imen naselij so bili skoraj v celoti sestavljeni iz osnovnega, obstoječega imena in dostavka oziroma levega ali desnega določila, ki natančneje opredeli lego naselja glede na bližnje večje naselje, reko, vzpetino in podobno. Kar 8 naselij je imelo ime Pristava. Obči pojem pristava pomeni hišo z gospodarskimi poslopji in zemljiščem, običajno pripadajočo graščini. Naselja s tem imenom so razpršena po vseh koncih Slovenije. Največje med njimi je lahko obdržalo ime Pristava, predlogi novih imen za ostalih 7 naselij pa so bili: Pristava nad Borovnico, Pristava pri Ljutomeru, Pristava pri Novi Gorici, Pristava pri Podgradu, Pristava pri Štjaku, Pristava pri Vojniku in Pristava v Halozah; prvih šest dostavkov so imena bližnjih naselij, zadnji dostavek pa je ime pokrajine. Vse predloge novih imen naselij so pregledali jezikoslovni člani Komisije, da bi bili predlogi tudi jezikovno nesporni. Končni seznam predlaganih preimenovanj (Gabrovec in Perko 1996) je Komisija poslala občinam, ki so v Sloveniji pristojne za poimenovanje naselij. 8.1 Imena naselij z okrajšavo Za imena naselij, ki imajo v svojem imenu okrajšavo, smo predlagali, da se imena v celoti izpišejo, na primer Sv. Ema v Sveta Ema ali Št. Jurij v Šentjurij. 45 Georitem 32_Georitem 14-10.qxd 13.4.2021 8:57 Page 46 Sporna imena naselij v Sloveniji Če je bilo več enakih imen naselij, smo predlagali še desno določilo. Na primer za naselji z imenom Sv. Duh smo predlagali imeni Sveti Duh nad Dravogradom in Sveti Duh pri Škofji Loki. V štirih primerih, pri katerih je bila v oklepaju navedena katastrska občina, v kateri je naselje, smo ime poenostavili z desnim določilom, ki kaže na bližnje večje naselje. Na primer Razbore (K. o. Ježni vrh) naj bi postale Razbore nad Kostrevnico. Za 35 takih naselij smo pripravili 39 predlogov (preglednica 5). Preglednica 5: Seznam uradnih imen naselij, ki imajo v svojem imenu okrajšavo, s predlaganimi novimi imeni. obstoječe ime naselja predlog novega imena naselja občina naselja leta 1995 Dole pod sv. Trojico Dole pod Sveto Trojico Moravče Gradišče Gradišče pri Primskovem Litija (K. o. Grad. in Poljane) Gradišče (K. o. Št. Lovrenc) Gradišče pri Dolah Litija Gradišče nad Šentrupertom Gradišče pri Šentlovrencu Razbore (del) (K. o. Poljane) Razbore pri Primskovem Litija Razbore (K. o. Ježni vrh) Razbore nad Kostrevnico Litija Strmec pri Sv. Florijanu Strmec pri Svetem Florijanu Rogaška Slatina Sv. Ana v Slovenskih goricah Sveta Ana v Slovenskih goricah Lenart Sv. Anton Sveti Anton Koper/Capodistria Sv. Anton na Pohorju Sveti Anton na Pohorju Radlje ob Dravi Sv. Barbara Sveta Barbara Škofja Loka Sv. Boštjan Sveti Boštjan Dravograd Sv. Danijel Sveti Danijel Dravograd Sv. Duh Sveti Duh nad Dravogradom Dravograd Sv. Duh Sveti Duh pri Škofji Loki Škofja Loka Sv. Ema Sveta Ema Podčetrtek Sv. Florijan Sveti Florijan Rogaška Slatina Sv. Gregor Sveti Gregor Ribnica Sv. Jernej nad Muto Sveti Jernej nad Muto Muta Sv. Jurij Sveti Jurij pri Rogatcu Rogatec 46 Georitem 32_Georitem 14-10.qxd 13.4.2021 8:57 Page 47 GEORITEM 32 Sv. Lovrenc Sveti Lovrenc Žalec Sv. Peter Sveti Peter Piran/Pirano Sv. Petra Hrib Svetega Petra Hrib Škofja Loka Sv. Primož nad Muto Sveti Primož nad Muto Muta Sv. Primož na Pohorju Sveti Primož na Pohorju Vuzenica Sv. Trije Kralji Sveti Trije Kralji Radlje ob Dravi Sv. Trije Kralji Sveti Trije Kralji Lenart v Slovenskih goricah v Slovenskih goricah Sv. Trojica Sveta Trojica nad Dobom Vrh Svete Trojice Vrh pri Sveti Trojici Domžale Sv. Vid Sveti Vid pri Vuzenici Vuzenica Sv. Vrh Sveti Vrh Trebnje Št. Janž pri Radljah Šentjanž pri Radljah Radlje ob Dravi Št. Jurij Šentjurij Grosuplje Vrh Sv. Treh Kraljev Vrh Svetih Treh Kraljev Logatec Zalog pod sv. Trojico Zalog pod Sveto Trojico Moravče Žirovski Vrh Sv. Antona Žirovski Vrh Svetega Antona Gorenja vas - Poljane Žirovski Vrh Sv. Urbana Žirovski Vrh Svetega Urbana Gorenja vas - Poljane 8.2 Imena naselij z besedico »del« Za imena naselij, ki so imela v svojem imenu besedico del, smo predlagali, da vsak izmed obstoječih delov razdeljenih naselij dobi status samostojnega naselja in zato tudi novo ime. Pri novem imenovanju teh delov naselij smo sledili določenim načelom. Če je del deljenega naselja zaselek, smo predlagali, da se novo naselje imenuje po njem (na primer Prapreče (del) naj bi postale Jazme). Če je del deljenega naselja sestavljen iz več zaselkov, se novo naselje lahko imenuje po enem izmed njih ali pa se obstoječi del naselja razdeli na več novih naselij, tako da vsak zaselek dobi status samostojnega naselja. Tako se Čeče (del) v občini Hrastnik lahko preimenujejo v Goveji Potok ali pa se razdelijo na štiri nova naselja (Dolenjci nad Hrastnikom, Gorenjci nad Hrastnikom, Goveji Potok in Ravne nad Hrastnikom). Če deljeno naselje sestavljajo samotne kmetije, je večinoma najenostavneje, da obe novi naselji ali pa eno izmed njiju dobita v pristavku ime bližnjega večjega naselja (na primer Tolsti Vrh pri Ravnah in Tolsti 47 Georitem 32_Georitem 14-10.qxd 13.4.2021 8:57 Page 48 Sporna imena naselij v Sloveniji Vrh pri Dravogradu). V treh primerih, ko je bil del deljenega naselja brez hiš ali pa je bila tam le ena naseljena hiša, smo predlagali priključitev k sosednjemu naselju ((Konjšica (del) k Šklendrovcu, Prapretno pri Hrastniku (del) k Trbovljam in Sele (del) k Podgori). Seveda je v vseh tovrstnih primerih možna tudi sprememba občinskih meja. Za 46 takih naselij smo tako pripravili 49 predlogov novih imen in 3 predloge priključitve naselja (preglednica 6). Preglednica 6: Seznam uradnih imen naselij, ki imajo v svojem imenu besedico del, s predlaganimi novimi imeni. obstoječe ime naselja predlog novega opomba občina naselja imena naselja leta 1995 Brezovec (del) Murišče Drugi del naselja je na Lendava Hrvaškem, Murišče je ime edinega zaselka Brezovca v občini Lendava. Brlog (del) Kozmanjka Kozmanjka je ime Ribnica edinega zaselka Brloga v ribniški občini. Brlog (del) Brlog pod Lužarji Velike Lašče Čeče (del) Goveji Potok Goveji Potok je zaselek Hrastnik Dolenjci nad z najbolj središčno Hrastnikom, lego. Možna je tudi Gorenjci nad razdelitev naselja, tako Hrastnikom, da vsak zaselek dobi Goveji Potok, Ravne status samostojnega nad Hrastnikom naselja. Čeče (del) Čeče Sveta Katarina je Trbovlje Sveta Katarina staro ime naselja. Dražen Vrh (del) Spodnji Dražen Vrh Lenart Dražen Vrh (del) Zgornji Dražen Vrh Šentilj Grobelno (del) Grobelno Šentjur pri Celju Grobelno (del) Spodnje Grobelno Šmarje pri Jelšah Kandrše (del) Bukovica pri Vačah Bukovica je edini Litija zaselek Kandrš v litijski občini. 48 Georitem 32_Georitem 14-10.qxd 13.4.2021 8:57 Page 49 GEORITEM 32 Kandrše (del) Kandrše Zagorje ob Savi Konjšica (del) Konjšica Litija Konjšica (del) – Priključiti Zagorje ob Savi Šklendrovcu. Lesno Brdo (del) Lesno Brdo Dobrova - Horjul - Polhov Gradec Lesno Brdo (del) Kurja vas Kurja vas je edini Vrhnika zaselek Lesnega Brda v vrhniški občini. Ostrožno pri Ponikvi Ostrožno Slovenske Konjice (del) Ostrožno pri Ponikvi Ostrožno pri Ponikvi Šentjur pri Celju (del) Paka (del) Paka pri Mislinji Mislinja Paka (del) Paka Vitanje Prapreče (del) Prapreče Trbovlje Prapreče (del) Jazme Jazme so edini zaselek Zagorje ob Savi Prapreč v zagorski občini. Prapretno pri Prapretno pri Hrastnik Hrastniku (del) Hrastniku Prapretno pri – Priključiti Trbovljam. Trbovlje Hrastniku (del) Razbore (del) Razbore Trebnje Rdeči Breg (del) Rdeči Breg nad Podvelka - Ribnica Podvelko Rdeči Breg (del) Rdeči Breg Ruše Rošpoh (del) Mali Rošpoh Kungota Rošpoh (del) Rošpoh Maribor Sele (del) – Priključiti Podgori. Ravne - Prevalje Sele (del) Sele Slovenj Gradec Setnica (del) Setnica Dobrova - Horjul - Polhov Gradec 49 Georitem 32_Georitem 14-10.qxd 13.4.2021 8:57 Page 50 Sporna imena naselij v Sloveniji obstoječe ime naselja predlog novega opomba občina naselja imena naselja leta 1995 Setnica (del) Gonte Gonte so najvišja Medvode kmetija v medvoškem delu Setnice. Skomarje (del) Vitanjsko Skomarje Vitanje Skomarje (del) Skomarje Zreče Tolsti Vrh pri Ravnah Tolsti Vrh pri Dravograd na Koroškem (del) Dravogradu Tolsti Vrh pri Ravnah Tolsti Vrh pri Ravne - Prevalje na Koroškem (del) Ravnah Vrhe (del) Sveti Lenart nad Sveti Lenart je Trbovlje Trbovljami prejšnje Šentlenart ime naselja. Spodnje Vrhe Vrhe (del) Vrhe pri Čemšeniku Zagorje ob Savi Vurmat (del) Zgornji Vurmat Podvelka - Ribnica Vurmat (del) Spodnji Vurmat Ruše Zajasovnik (del) Zajasovnik Kamnik Zajasovnik (del) Zajasovnik pri Žalec Vranskem Zaplana (del) Log pri Logatcu Log je osrednji Logatec zaselek v logaškem delu Zaplane. Zaplana (del) Zaplana Vrhnika Zgornji Slemen (del) Žavcarjev Vrh Mariborski Maribor del Zgornjega Slemena je v celoti v katastrski občini Žavcarjev Vrh. Zgornji Slemen (del) Zgornji Slemen Ruše 50 Georitem 32_Georitem 14-10.qxd 13.4.2021 8:57 Page 51 GEORITEM 32 8.3 Enaka imena naselij Kadar je imelo več naselij enako ime, smo predlagali, da se vsem, razen enemu, praviloma največjemu med njimi, spremeni ime. Pri tem sta dve možnosti: imenu lahko dodamo levo ali desno določilo, ali pa naselju vrnemo staro ime, če seveda to obstoji. Tako bi se na primer naselje Brnica lahko ponovno imenovalo Sveti Križ, lahko pa bi imenu dodali desno določilo in ga preimenovali v Brnica pri Petrovčah. Pri dodajanju določila je več možnosti. Največkrat smo se odločili za navedbo bližnjega večjega naselja, po možnosti takega, ki za obravnavano naselje opravlja vsaj najosnovnejše centralne funkcije (tako naj bi na primer Brezovica postala Brezovica pri Kropi ali Briše Briše pri Kamniku). V nekaterih primerih smo navedli pokrajino, v kateri je naselje, v redkejših pa bližnjo reko ali hrib (na primer Belo naj bi postalo Belo v Brdih, Dol Dol ob Kolpi, Dolenja Brezovica paDolenja Brezovica pod Krimom). Praviloma smo pripravili le en predlog novega imena naselja, le redko pa več in pre-sojo prepustili lokalni skupnosti (tako naj bi na primer naselje Dobje dobilo ime Dobje pri Dolah, Dobje nad Šentrupertom ali Dobje pri Šentlovrencu). V preglednici 7 so navedena tista naselja z enakimi imeni, za katera smo predlagali, da ohranijo obstoječe ime, v preglednici 8 pa tista, za katera smo predlagali imenske spremembe. Preglednica 7: Seznam naselij z enakimi imeni, ki lahko obdržijo obstoječe ime. ime naselja občina naselja leta 1995 Apače Gornja Radgona Babna Gora Šmarje pri Jelšah Bela Kamnik Belica Dobrova - Horjul - Polhov Gradec Belo Šmarje pri Jelšah Bezgovica Šmarje pri Jelšah Bezovica Koper/Capodistria Bistra Črna na Koroškem Bistrica Naklo Blato Slovenske Konjice Bodrež Šmarje pri Jelšah Boršt Koper/Capodistria Brda Slovenj Gradec 51 Georitem 32_Georitem 14-10.qxd 13.4.2021 8:57 Page 52 Sporna imena naselij v Sloveniji ime naselja občina naselja leta 1995 Brdce Hrastnik Brdo Slovenske Konjice Breg Jesenice Brezje Radovljica Breznica Jesenice Breznik Črnomelj Brezno Podvelka - Ribnica Brezovci Puconci Brezovica Črenšovci Brezovo Litija Brinje Dol pri Ljubljani Briše Zagorje ob Savi Brlog Krško Brnica Hrastnik Brode Žalec Bukovec Slovenska Bistrica Bukovica Nova Gorica Bukovje Postojna Cerovec Šentjur pri Celju Cesta Ajdovščina Cikava Grosuplje Cirnik Brežice Curnovec Brežice Čeplje Žalec Češnjevek Cerklje na Gorenjskem Češnjice Sevnica Črešnjevec Slovenska Bistrica Črešnjice Vojnik Čreta Maribor Črni Vrh Idrija 52 Georitem 32_Georitem 14-10.qxd 13.4.2021 8:57 Page 53 GEORITEM 32 Dane Loška dolina Dobeno Brežice Dobje Gorenja vas - Poljane Dobravica Šentjernej Dobravlje Ajdovščina Dobrina Majšperk Dobro Polje Radovljica Dobrova Dobrova - Horjul - Polhov Gradec Dobrovlje Žalec Dol Gornji Grad Dole Idrija Dolenja Brezovica Šentjernej Dolenja Dobrava Gorenja vas - Poljane Dolenja vas Ribnica Dolenje Ajdovščina Dolge Njive Lenart Dolgo Brdo Ljubljana Dolič Kuzma Dolina Puconci Draga Loški Potok Drenovec Črnomelj Drežnik Črnomelj Dule Škocjan Dvor Novo mesto Dvorje Cerklje na Gorenjskem Dvorska vas Radovljica Fara Loška dolina Gabrje Novo mesto Gabrk Škofja Loka Gabrnik Slovenska Bistrica Gaj Slovenska Bistrica Gibina Ljutomer 53 Georitem 32_Georitem 14-10.qxd 13.4.2021 8:57 Page 54 Sporna imena naselij v Sloveniji ime naselja občina naselja leta 1995 Glinek Škofljica Glinje Cerklje na Gorenjskem Globoko Brežice Gmajna Slovenj Gradec Golek Krško Goli Vrh Gorenja vas - Poljane Golo Brdo Medvode Gomila Trebnje Gora Krško Gore Idrija Gorenja Brezovica Šentjernej Gorenja Dobrava Gorenja vas - Poljane Gorenja vas Gorenja vas - Poljane Gorenje Kočevje Gorenje Dole Škocjan Gorica Puconci Goriče Kranj Gozd Ajdovščina Grabe Ormož Grad Kuzma Gradec Pivka Gradišče Cankova - Tišina Gradnje Krško Grič Ribnica Grintovec Koper/Capodistria Griže Žalec Grm Trebnje Homec Domžale Hrastje Šenčur Hrastnik Hrastnik 54 Georitem 32_Georitem 14-10.qxd 13.4.2021 8:57 Page 55 GEORITEM 32 Hrastovec Zavrč Hrašče Postojna Hraše Medvode Hrib Preddvor Hribi Lukovica Hrušica Ilirska Bistrica Hudo Domžale Imenje Brda Ivanjski Vrh Gornja Radgona Jablance Duplek Jablanica Ilirska Bistrica Jama Kranj Jasen Ilirska Bistrica Javorje Hrpelje - Kozina Javornik Štore Jazbina Črna na Koroškem Jazbine Šentjur pri Celju Jelendol Tržič Jelovec Maribor Jelša Litija Jelše Krško Jelševec Trebnje Jesenice Jesenice Jezero Brezovica Kal Pivka Kalce Logatec Kališe Kamnik Kamence Rogaška Slatina Kamenica Sevnica Kamnica Maribor Kamnje Bohinj Kaplja vas Žalec 55 Georitem 32_Georitem 14-10.qxd 13.4.2021 8:57 Page 56 Sporna imena naselij v Sloveniji ime naselja občina naselja leta 1995 Kladje Gorenja vas - Poljane Klenik Pivka Klopce Slovenska Bistrica Koče Postojna Kočevje Kočevje Kompolje Dobrepolje Konjsko Sevnica Kopriva Sežana Koprivnik Žiri Korita Trebnje Koritnica Tolmin Koritno Slovenska Bistrica Koroška vas Novo mesto Koseze Ilirska Bistrica Kovača vas Slovenska Bistrica Kovk Ajdovščina Križ Kamnik Križe Tržič Križevska vas Metlika Križna Gora Škofja Loka Križni Vrh Slovenska Bistrica Krnica Bled Krška vas Ivančna Gorica Krtina Domžale Kržišče Krško Laniše Gorenja vas - Poljane Laporje Slovenska Bistrica Lašče Novo mesto Laze Logatec Lazec Cerkno 56 Georitem 32_Georitem 14-10.qxd 13.4.2021 8:57 Page 57 GEORITEM 32 Laznica Maribor Lažiše Šentjur pri Celju Leskovec Slovenska Bistrica Leše Ravne - Prevalje Lešje Majšperk Lešnica Ormož Lipa Beltinci Lipica Sežana Liplje Postojna Lipovec Ribnica Lisec Trebnje Loče Brežice Ločki Vrh Destrnik - Trnovska vas Log Sevnica Loka Tržič Lokavec Ajdovščina Loke Nova Gorica Lokovica Šoštanj Lokve Črnomelj Lopata Celje Loška Gora Zreče Lože Vipava Ložnica Slovenska Bistrica Luče Luče Lukovec Sevnica Mačkovec Laško Mala Loka Trebnje Mala Pristava Šmarje pri Jelšah Mala sela Litija Mala vas Gorišnica Mali Dol Pesnica Mali Kal Novo mesto 57 Georitem 32_Georitem 14-10.qxd 13.4.2021 8:57 Page 58 Sporna imena naselij v Sloveniji ime naselja občina naselja leta 1995 Mali Vrh Šmartno ob Paki Markovci Ptuj Maršiči Ribnica Medvedjek Velike Lašče Mlaka Kamnik Mlake Muta Modrič Slovenska Bistrica Moste Kamnik Mošenik Moravče Mrtvice Krško Mrzlo Polje Laško Naklo Naklo Nemška vas Ribnica Nova Gora Litija Nova vas Loška dolina Novake Slovenska Bistrica Obrežje Brežice Ojstro Trbovlje Okrog Šentjur pri Celju Okroglo Naklo Orehek Postojna Orehovec Krško Orehovica Vipava Orehovlje Miren - Kostanjevica Osek Nova Gorica Osojnik Semič Osredek Šentjur pri Celju Otok Metlika Padež Laško Pečice Brežice 58 Georitem 32_Georitem 14-10.qxd 13.4.2021 8:57 Page 59 GEORITEM 32 Pekel Maribor Petelinje Pivka Petelinjek Novo mesto Planica Rače - Fram Planina Postojna Planinca Šentjur pri Celju Planinska vas Šentjur pri Celju Plat Rogaška Slatina Plešivica Brezovica Pleterje Kidričevo Pobrežje Videm Podboršt Ivančna Gorica Podbreg Vipava Podgora Ravne - Prevalje Podgorica Sevnica Podgorje Slovenj Gradec Podgrad Ilirska Bistrica Podklanec Črnomelj Podkraj Hrastnik Podlipa Vrhnika Podlog Črnomelj Podpeč Brezovica Podreber Dobrova - Horjul - Polhov Gradec Podtabor Dobrepolje Podturn Rogaška Slatina Podvrh Žalec Pogled Gornja Radgona Polana Maribor Polica Grosuplje Police Gornja Radgona Poljana Ravne - Prevalje Poljane Mozirje 59 Georitem 32_Georitem 14-10.qxd 13.4.2021 8:57 Page 60 Sporna imena naselij v Sloveniji ime naselja občina naselja leta 1995 Poljče Radovljica Polje Bohinj Ponikve Dobrepolje Potoče Ajdovščina Potok Novo mesto Potoki Jesenice Prapretno Šentjur pri Celju Praproče Dobrova - Horjul - Polhov Gradec Prelesje Trebnje Preloge Slovenska Bistrica Preserje Nova Gorica Preska Sevnica Prevalje Ravne - Prevalje Prihova Slovenska Bistrica Prilesje Velike Lašče Pristava Tržič Pristavica Rogaška Slatina Pšata Domžale Pungert Škofja Loka Puščava Trebnje Račica Sevnica Rakitovec Koper/Capodistria Rakovec Brežice Rakovnik Medvode Rašica Velike Lašče Ravne Šoštanj Ravni Dol Ribnica Ravnica Nova Gorica Ravnik Trebnje Ravno Krško 60 Georitem 32_Georitem 14-10.qxd 13.4.2021 8:57 Page 61 GEORITEM 32 Razbor Šentjur pri Celju Razdrto Postojna Razgor Vojnik Rdeči Kal Trebnje Reka Laško Repče Trebnje Ribjek Trebnje Ribnica Ribnica Rodine Jesenice Rove Zagorje ob Savi Rovte Logatec Rožni Vrh Celje Rupe Celje Ruše Ruše Ržišče Litija Sadinja vas Ljubljana Sela Videm Selce Lenart Selišče Novo mesto Selo Moravske Toplice Senik Ormož Senožete Laško Senožeti Dol pri Ljubljani Sevno Novo mesto Slap Vipava Slatina Šmartno ob Paki Slavina Postojna Slivje Hrpelje - Kozina Slovenska vas Kočevje Smolnik Ruše Soteska Kamnik Sovjak Sveti Jurij 61 Georitem 32_Georitem 14-10.qxd 13.4.2021 8:57 Page 62 Sporna imena naselij v Sloveniji ime naselja občina naselja leta 1995 Spodnja Dobrava Radovljica Spodnja Rečica Laško Spodnji Log Litija Srednja vas Semič Srednji Vrh Dobrova - Horjul - Polhov Gradec Stanetinci Lenart Stara Gora Nova Gorica Stari Grad Slovenska Bistrica Stari Log Slovenska Bistrica Stari trg Slovenj Gradec Stogovci Majšperk Stomaž Ajdovščina Stopnik Žalec Stopno Slovenska Bistrica Stranje Šmarje pri Jelšah Stranska vas Novo mesto Straža Novo mesto Stražišče Ravne - Prevalje Strmca Laško Strmec Luče Stržišče Sevnica Studence Žalec Studenčice Radovljica Studenec Sevnica Studeno Postojna Suhadol Slovenske Konjice Suhadole Kamnik Suhi Vrh Ravne - Prevalje Suhor Novo mesto Suša Gorenja vas - Poljane 62 Georitem 32_Georitem 14-10.qxd 13.4.2021 8:57 Page 63 GEORITEM 32 Šalovci Hodoš - Šalovci Šentjanž Sevnica Šentrupert Trebnje Škoflje Divača Škovec Trebnje Škrilje Ig Škrjanče Ivančna Gorica Šmarje Koper/Capodistria Šmartno Brda Šmaver Trebnje Šmihel Nova Gorica Šmiklavž Gornji Grad Šutna Kranj Tabor Žalec Tenetiše Kranj Tevče Laško Tlake Rogatec Tolsti Vrh Slovenske Konjice Topole Rogaška Slatina Topolovec Koper/Capodistria Trata Škofja Loka Trebež Brežice Trnje Črenšovci Trnovec Sevnica Trnovo Nova Gorica Trstenik Kranj Trška Gora Krško Tržič Tržič Tržišče Sevnica Ulaka Velike Lašče Vas Radlje ob Dravi Velika Loka Trebnje 63 Georitem 32_Georitem 14-10.qxd 13.4.2021 8:57 Page 64 Sporna imena naselij v Sloveniji ime naselja občina naselja leta 1995 Velike Poljane Ribnica Veliki Dol Krško Veliki Kal Novo mesto Veliki Vrh Šmartno ob Paki Videm Dobrepolje Vinarje Slovenska Bistrica Vine Vojnik Vinji Vrh Novo mesto Visoče Šentjur pri Celju Visoko Šenčur Višnje Ajdovščina Vodice Vodice Voglje Šenčur Vojsko Idrija Volče Tolmin Volčja Jama Litija Volčje Brežice Vrata Dravograd Vrba Jesenice Vrbje Žalec Vrbovec Trebnje Vrh Šmarje pri Jelšah Vrhe Slovenj Gradec Vrhovlje Sežana Vrhpolje Vipava Zaboršt Domžale Zabukovje Trebnje Zagorica Dobrepolje Zagorje Pivka Zagrad Ravne - Prevalje 64 Georitem 32_Georitem 14-10.qxd 13.4.2021 8:57 Page 65 GEORITEM 32 Zakl Videm Zakraj Tolmin Zala Cerknica Zalog Novo mesto Zapotok Ribnica Zapuže Radovljica Zasadi Ljutomer Zavratec Idrija Zavrh Lenart Zdole Krško Zgornja Besnica Kranj Zgornja Dobrava Radovljica Zgornja Pristava Videm Zidani Most Laško Znojile Zagorje ob Savi Žabnica Kranj Žaga Bovec Žeje Naklo Železniki Železniki Železno Žalec Žiče Slovenske Konjice Žirovnica Jesenice Preglednica 8: Seznam naselij z enakimi imeni in s predlaganimi novimi imeni. obstoječe ime naselja predlog novega imena naselja občina naselja leta 1995 Apače Apače na Dravskem polju Kidričevo Babna Gora Babna Gora pri Polhovem Gradcu Dobrova - Horjul - Polhov Gradec Babna Gora Babna Gora pri Šumberku Trebnje Bela Bela pri Vipavi Ajdovščina Belica Belica pri Osilnici Osilnica 65 Georitem 32_Georitem 14-10.qxd 13.4.2021 8:57 Page 66 Sporna imena naselij v Sloveniji obstoječe ime naselja predlog novega imena naselja občina naselja leta 1995 Belo Belo pri Topolu Medvode Belo Belo v Brdih Brda Bezgovica Bezgovica pri Osilnici Osilnica Bezovica Bezovica pri Vojniku Vojnik Bistra Bistra pri Vrhniki Vrhnika Bistrica Bistrica pod Dolami Litija Bistrica Bistrica pri Dobličah Črnomelj Bistrica pri Črnomlju Bistrica Bistrica pri Lesičnem Kozje Bistrica Bistrica pri Mokronogu Trebnje Blato Blato pri Trebnjem Trebnje Bodrež Bodrež pri Kanalu Kanal Boršt Boršt ob Krki Brežice Boršt Boršt pri Podzemlju Metlika Brda Brda pri Lancovem Radovljica Brda pri Radovljici Brdce Brdce pri Črešnjicah Vojnik Brdo Brdo pri Dornberku Nova Gorica Brdo Brdo pri Ihanu Domžale Brdo Brdo pri Kovorju Tržič Brdo Brdo pri Nazarjah Nazarje Brdo Brdo pri Planini Šentjur pri Celju Breg Breg pri Majšperku Majšperk Breg Breg pri Mežici Mežica Breg Breg pri Sevnici Sevnica Brezje Brezje pri Begunjah Cerknica Brezje Brezje pri Brusnicah Novo mesto Brezje Brezje pri Čemšeniku Zagorje ob Savi Brezje Brezje pri Mozirju Mozirje Brezje Brezje pri Oplotnici Slovenska Bistrica 66 Georitem 32_Georitem 14-10.qxd 13.4.2021 8:57 Page 67 GEORITEM 32 Brezje Brezje pri Vidmu Sveti Jurij Breznica Breznica pri Prevaljah Ravne - Prevalje Breznik Breznik pri Mlinšah Zagorje ob Savi Brezno Brezno pri Laškem Laško Brezovci Brezovci pri Polenšaku Dornava Brezovica Brezovica pri Hrpeljah Hrpelje - Kozina Brezovica Brezovica pri Kropi Radovljica Brezovica Brezovica pri Šmarjeti Novo mesto Brezovo Brezovo pri Studencu Sevnica Brinje Brinje pri Šentrupertu Trebnje Briše Briše pri Kamniku Kamnik Brnica Brnica pri Petrovčah Žalec Sveti Križ Brode Brode pri Škofji Loki Škofja Loka Bukovec Bukovec pri Krvavi Peči Velike Lašče Bukovica Bukovica pri Ribnici Ribnica Bukovica Bukovica pri Selcih Škofja Loka Bukovica pri Škofji Loki Bukovica Bukovica pri Temenici Ivančna Gorica Bukovje Bukovje na Bizeljskem Brežice Cerovec Cerovec pri Dolenjskih Toplicah Novo mesto Cerovec Cerovec pri Šentjanžu Sevnica Cesta Cesta na Dobrepolju Dobrepolje Cesta Cesta nad Krškim Krško Cesta Cesta pri Velikem Gabru Trebnje Cikava Cikava pri Trebelnem Trebnje Cirnik Cirnik pri Mirni Trebnje Curnovec Curnovec pri Šentrupertu Laško Curnovec nad Jurkloštrom Čeplje Čeplje pri Predgradu Kočevje Čeplje Čeplje nad Lukovico Lukovica Čeplje Čeplje pri Dolah Litija 67 Georitem 32_Georitem 14-10.qxd 13.4.2021 8:57 Page 68 Sporna imena naselij v Sloveniji obstoječe ime naselja predlog novega imena naselja občina naselja leta 1995 Češnjevek Češnjevek pri Trebnjem Trebnje Češnjice Češnjice nad Blagovico Lukovica Črešnjevec Črešnjevec pri Vojniku Vojnik Črešnjice Črešnjice pri Otočcu Novo mesto Čreta Čreta nad Vranskim Žalec Črni Vrh Črni Vrh nad Polhovim Dobrova - Horjul - Gradcem Polhov Gradec Črni Vrh Črni Vrh nad Taborom Žalec Dane Dane pri Ribnici Ribnica Dobeno Dobeno nad Mengšem Mengeš Dobje Dobje pri Dolah Litija Dobje nad Šentrupertom Dobje pri Šentlovrencu Dobje Dobje pri Grosupljem Grosuplje Dobrava Dobrava nad Radečami Radeče Dobrava Dobrava ob Dravi Radlje ob Dravi Dobrava Dobrava pri Dobrniču Trebnje Dobrava Dobrava pri Križevcih Ljutomer Dobrava Dobrava pri Ormožu Ormož Dobravica Dobravica nad Igom Ig Dobravica Dobravica pri Ovsišah Radovljica Dobravlje Dobravlje pri Avberju Sežana Dobrina Žusem Šentjur pri Celju Dobrina pri Žusmu Dobro Polje Dobro Polje pri Ilirski Bistrici Ilirska Bistrica Dobrova Dobrova na Bohorju Krško Dobrova Dobrova pri Prihovi Slovenska Bistrica Dobrova Zgornja Dobrova Celje Dobrova pri Celju Dobrovlje Dobrovlje pri Konjicah Zreče Dobrovlje pri Zrečah 68 Georitem 32_Georitem 14-10.qxd 13.4.2021 8:57 Page 69 GEORITEM 32 Dol Dol ob Kolpi Kočevje Dol Dol ob Sori Medvode Dol Dol v Podbočju Krško Dole Dole pri Suhorju Metlika Dole Dole pri Šentjurju Šentjur pri Celju Dolenja Brezovica Dolenja Brezovica pod Krimom Brezovica Dolenja Dobrava Dolenja Dobrava pri Trebnjem Trebnje Dolenja vas Dolenja vas ob Krki Novo mesto Dolenja vas Dolenja vas pri Cerknici Cerknica Dolenja vas Dolenja vas pri Preboldu Žalec Dolenja vas Dolenja vas pri Selcih Železniki Dolenja vas Dolenja vas pri Senožečah Divača Dolenja vas Dolenja vas pri Zagorju Zagorje ob Savi Dolenje Dolenje pri Rovah Domžale Dolenje Dolenje pri Štjaku Sežana Dolga vas Dolga vas pri Kočevju Kočevje Dolge Njive Dolge Njive pri Lučinah Gorenja vas - Poljane Dolgo Brdo Dolgo Brdo pri Polšniku Litija Dolgi Rt Dolič Dolič pri Destrniku Destrnik - Trnovska vas Dolina Dolina pri Tržiču Tržič Draga Draga pri Beli Cerkvi Novo mesto Draga Draga pri Dornberku Nova Gorica Draga Draga pri Sori Škofja Loka Draga Draga pri Štorah Štore Drenovec Drenovec pri Zavrču Zavrč Drežnik Drežnik pri Banji Loki Kočevje Dule Dule pri Ortneku Ribnica Dvor Dvor pri Bogenšperku Litija Dvor Dvor pri Ljubljani Ljubljana Dvor Dvor pri Šmarju Šmarje pri Jelšah Dvorje Dvorje pri Moravčah Moravče 69 Georitem 32_Georitem 14-10.qxd 13.4.2021 8:57 Page 70 Sporna imena naselij v Sloveniji obstoječe ime naselja predlog novega imena naselja občina naselja leta 1995 Dvorska vas Dvorska vas pri Velikih Laščah Velike Lašče Fara Fara ob Kolpi Kočevje Gaberje Gaberje v Vipavskih Brdih Ajdovščina Gabrje Gabrje pri Dobrovi Dobrova - Horjul - Polhov Gradec Gabrje Gabrje pri Tolminu Tolmin Gabrje Gabrje pri Tržišču Sevnica Gabrk Gabrk pri Pregarjah Ilirska Bistrica Gabrnik Gabrnik pri Juršincih Juršinci Gabrnik Gabrnik pri Škocjanu Škocjan Gaj Gaj pri Šmarju Šmarje pri Jelšah Gaj Gaj pri Veliki Dolini Brežice Gibina Gibina v Slovenskih goricah Destrnik - Trnovska vas Glinek Glinek pri Mirni Trebnje Glinje Glinje pri Braslovčah Žalec Globoko Globoko ob Dravinji Slovenska Bistrica Globoko Globoko ob Savi Radovljica Globoko Globoko pri Rimskih Toplicah Laško Gmajna Gmajna pod Rako Krško Golek Golek pri Dragatušu Črnomelj Goli Vrh Goli Vrh pod Rako Krško Golo Brdo Golo Brdo ob Idriji Brda Gomila Gomila v Slovenskih goricah Destrnik - Trnovska vas Gora Gora pri Cajnarjah Cerknica Gore Gore nad Hrastnikom Hrastnik Sveti Jurij nad Hrastnikom Gorenja Brezovica Gorenja Brezovica pod Krimom Brezovica Gorenja Dobrava Gorenja Dobrava pri Trebnjem Trebnje Gorenja vas Gorenja vas ob Višnjici Ivančna Gorica Gorenja vas Gorenja vas pod Kumom Zagorje ob Savi 70 Georitem 32_Georitem 14-10.qxd 13.4.2021 8:57 Page 71 GEORITEM 32 Gorenja vas Gorenja vas pri Dobrniču Trebnje Gorenja vas Gorenja vas pri Kanalu Kanal Gorenje Gorenje nad Blagovico Lukovica Gorenje Gorenje ob Paki Šmartno ob Paki Gorenje Gorenje v Podgori Postojna Gorenje Dole Gorenje Dole nad Pijavškim Krško Gorica Gorica na Krškem polju Krško Gorica Gorica pri Moravčah Moravče Gorica Gorica pri Oplotnici Slovenska Bistrica Gorica Gorica pri Radovljici Radovljica Gorica Gorica pri Sinjem Vrhu Črnomelj Goriče Goriče v Spodnji Pivki Postojna Gozd Gozd nad Kamnikom Kamnik Gozd Gozd nad Križami Tržič Grabe Grabe pri Apačah Gornja Radgona Grad Grad pri Cerkljah Cerklje na Gorenjskem Gradec Gradec v Podbočju Krško Gradišče Gradišče pri Podsredi Kozje Gradišče Gradišče pri Polici Grosuplje Gradišče Gradišče pri Robu Velike Lašče Gradišče Gradišče pri Slovenj Gradcu Slovenj Gradec Gradišče Gradišče v Halozah Videm Gradnje Gradnje pri Avberju Sežana Grič Grič pri Kostanjevici Krško Grintovec Grintovec ob Krki Ivančna Gorica Griže Griže pri Stični Ivančna Gorica Griže Griže pri Štorjah Sežana Grm Grm pri Radohovi vasi Ivančna Gorica Grm Grm pri Rašici Velike Lašče Homec Homec pri Novi Cerkvi Vojnik Hrastje Hrastje pri Limbušu Maribor Hrastje Hrastje pri Orehovici Šentjernej 71 Georitem 32_Georitem 14-10.qxd 13.4.2021 8:57 Page 72 Sporna imena naselij v Sloveniji obstoječe ime naselja predlog novega imena naselja občina naselja leta 1995 Hrastje Hrastje pri Žusmu Šentjur pri Celju Hrastnik Hrastnik pod Limbarsko goro Moravče Hrastnik Hrastnik pri Vojniku Vojnik Hrastovec Hrastovec pri Poljčanah Slovenska Bistrica Hrastovec pod Bočem Hrastovec Hrastovec pri Velenju Velenje Hrašče Hrašče pod Nanosom Vipava Hraše Hraše pri Lescah Radovljica Hrib Hrib pri Beli Cerkvi Novo mesto Hribi Hribi pri Štjaku Sežana Hrušica Hrušica pri Jesenicah Jesenice Hrušica Hrušica pri Stopičah Novo mesto Hudo Hudo pri Kovorju Tržič Hudo Hudo pri Novem mestu Novo mesto Imenje Imenje pri Moravčah Moravče Imenje Imenje pri Šentjerneju Šentjernej Ivanjski Vrh Ivanjski Vrh pri Negovi Lenart Jablance Jablance pri Kostanjevici Krško Jablanica Jablanica pri Boštanju Sevnica Jama Jama pri Birčni vasi Novo mesto Jasen Jasen pri Rovah Domžale Javorje Javorje nad Črno Črna na Koroškem Javorje Javorje nad Poljanami Gorenja vas - Poljane Javorje Javorje pri Slivnici Šentjur pri Celju Javorje Javorje pri Šmartnem Litija Javorje Javorje pri Turjaku Velike Lašče Javornik Javornik nad Idrijo Idrija Javornik Javornik pod Svetim Joštom Kranj Jazbina Jazbina pri Šmarju Šmarje pri Jelšah Jazbine Jazbine nad Poljanami Gorenja vas - Poljane 72 Georitem 32_Georitem 14-10.qxd 13.4.2021 8:57 Page 73 GEORITEM 32 Jelendol Jelendol pri Grčaricah Ribnica Jelendol Jelendol pri Škocjanu Škocjan Jelovec Jelovec ob Mirni Sevnica Jelovec Jelovec pri Makolah Slovenska Bistrica Jelovec Jelovec pri Sodražici Ribnica Jelša Jelša nad Kostrevnico Lukovica Jelše Jelše pri Mirni Peči Novo mesto Jelševec Jelševec pod Velikim Trnom Krško Jesenice Jesenice pri Brežicah Brežice Jezero Jezero pri Trebnjem Trebnje Kal Kal nad Hrastnikom Hrastnik Kal Kal pri Ambrusu Ivančna Gorica Kal Kal pri Semiču Semič Kal Kal pri Stržišču Tolmin Kalce Kalce pri Velikem Trnu Krško Kališe Kališe nad Železniki Železniki Kamence Kamence na Gorjancih Brežice Kamenica Kamenica pri Drašičih Metlika Kamnica Kamnica pri Dolskem Dol pri Ljubljani Kamnje Kamnje pri Ajdovščini Ajdovščina Kamnje Kamnje pri Šentrupertu Trebnje Kaplja vas Kaplja vas pri Tržišču Sevnica Kladje Kladje nad Laškim Laško Klenik Klenik pri Vačah Litija Klopce Klopce pri Dolskem Dol pri Ljubljani Klopce Klopce pri Dvoru Novo mesto Koče Koče pri Kočevski Reki Kočevje Kočevje Kočevje pri Črnomlju Črnomelj Kompolje Kompolje ob Savi Sevnica Kompolje Kompolje pri Lukovici Lukovica Konjsko Konjsko pri Vojniku Vojnik Kopriva Kopriva pri Ljutomeru Ljutomer 73 Georitem 32_Georitem 14-10.qxd 13.4.2021 8:57 Page 74 Sporna imena naselij v Sloveniji obstoječe ime naselja predlog novega imena naselja občina naselja leta 1995 Koprivnik Koprivnik pri Kočevju Kočevje Koprivnik Koprivnik pri Kostanjevici Krško Korita Korita pri Ledinah Idrija Koritnica Koritnica pri Raki Krško Koritno Koritno pri Bledu Bled Koritno Koritno pri Majšperku Majšperk Koritno Koritno pri Veliki Dolini Brežice Koroška vas Koroška vas na Pohorju Zreče Koseze Koseze pri Vodicah Vodice Kot Kot pri Igu Ig Kot Kot na Pohorju Slovenska Bistrica Kovača vas Kovača vas pri Starem trgu Črnomelj Kovk Kovk nad Hrastnikom Hrastnik Križ Križ pri Čatežu Trebnje Križ pri Trebnjem Križ Križ pri Sežani Sežana Križ Križ pri Telčah Sevnica Križe Križe pri Novem mestu Novo mesto Križe Križe pri Pečicah Brežice Križevska vas Križevska vas pri Dolskem Dol pri Ljubljani Križna Gora Križna Gora pri Colu Ajdovščina Križni Vrh Križni Vrh pri Mokronogu Trebnje Krnica Krnica nad Rižano Koper/Capodistria Krnica Krnica pri Lučah Luče Krška vas Krška vas pri Brežicah Brežice Krtina Krtina ob Temenici Trebnje Kržišče Kržišče pri Otavah Cerknica Laniše Laniše pri Tunjicah Kamnik Laporje Laporje pri Turjaku Velike Lašče Lašče Lašče pri Borovnici Borovnica 74 Georitem 32_Georitem 14-10.qxd 13.4.2021 8:57 Page 75 GEORITEM 32 Laze Laze pri Leskovici Gorenja vas - Poljane Laze Laze pri Uršnih selih Novo mesto Laze Laze pri Velenju Velenje Laze Laze pri Velikem Osolniku Velike Lašče Laze Laze pri Veliki Dolini Brežice Lazec Lazec pri Dragi Loški Potok Laznica Laznica pri Cerknem Cerkno Lažiše Lažiše nad Laškim Laško Leskovec Leskovec pri Brusnicah Novo mesto Leskovec Leskovec pri Celju Celje Leskovec Leskovec pri Višnji Gori Ivančna Gorica Leše Leše nad Savo Litija Leše Leše pri Tržiču Tržič Lešje Lešje pri Vojniku Vojnik Lešnica Lešnica ob Krki Novo mesto Lipa Lipa na Krasu Miren - Kostanjevica Lipa Lipa pri Češnjicah Lukovica Lipa Lipa v Strugah Dobrepolje Lipica Lipica pri Škofji Loki Škofja Loka Liplje Liplje v Tuhinju Kamnik Lipovec Lipovec ob Ločnici Šmarje pri Jelšah Lipovec Lipovec pri Semiču Semič Lisec Lisec nad Knežo Tolmin Loče Loče ob Šmartinskem jezeru Celje Loče pri Šmartnem Ločki Vrh Ločki Vrh pri Benediktu Lenart Log Log nad Šentožboltom Lukovica Log Log pri Kranjski Gori Kranjska Gora Log Log pri Mokronogu Trebnje Log Log pri Rogatcu Rogatec Log Log pri Rušah Ruše Loka Loka ob Dravi Starše 75 Georitem 32_Georitem 14-10.qxd 13.4.2021 8:57 Page 76 Sporna imena naselij v Sloveniji obstoječe ime naselja predlog novega imena naselja občina naselja leta 1995 Loka Loka pri Šentjerneju Šentjernej Loka Loka v Bržaniji Koper/Capodistria Lokavec Lokavec nad Gračnico Laško Lokavec Lokavec v Slovenskih goricah Lenart Loke Loke ob Krki Novo mesto Loke Loke pri Leskovcu Krško Loke Loke pri Taboru Žalec Lokovica Lokovica pri Prevaljah Ravne - Prevalje Lokve Lokve na Trnovskem gozdu Nova Gorica Lokve Lokve pri Senovem Krško Lopata Lopata pri Hinjah Novo mesto Loška Gora Loška Gora nad Radečami Radeče Lože Lože pri Rimskih Toplicah Laško Ložnica Ložnica pri Velenju Velenje Luče Luče pri Žalni Grosuplje Lukovec Lukovec pri Tihaboju Litija Lukovec Lukovec na Krasu Komen Mačkovec Mačkovec pri Oneku Kočevje Mačkovec Mačkovec pri Veliki Loki Trebnje Mala Loka Mala Loka pri Ihanu Domžale Mala Pristava Mala Pristava pri Pivki Pivka Mala sela Mala sela pri Adlešičih Črnomelj Mala vas Mala vas na Dobrepolju Dobrepolje Mali Dol Mali Dol pri Komnu Komen Mali Kal Mali Kal pri Šentvidu Ivančna Gorica Farški Kal Mali Vrh Mali Vrh pri Globokem Brežice Mali Vrh Mali Vrh pri Mirni Peči Novo mesto Markovci Markovci na Goričkem Hodoš - Šalovci Maršiči Maršiči pri Sočergi Koper/Capodistria 76 Georitem 32_Georitem 14-10.qxd 13.4.2021 8:57 Page 77 GEORITEM 32 Medvedjek Medvedjek pri Velikem Gabru Trebnje Mlaka Mlaka pri Begunjah Radovljica Mlake Mlake pri Podzemlju Metlika Modrič Modrič pri Laškem Laško Moste Moste pri Žirovnici Jesenice Mostje Mostje ob Pesnici Juršinci Mošenik Mošenik ob Savi Zagorje ob Savi Mrtvice Mrtvice pri Kočevju Kočevje Mrzli Vrh Mrzli Vrh nad Žirmi Žiri Mrzlo Polje Mrzlo Polje pri Ivančni Gorici Ivančna Gorica Naklo Naklo pri Črnomlju Črnomelj Naklo Naklo pri Divači Divača Nemška vas Nemška vas nad Krškim Krško Nova Gora Nova Gora pri Črmošnjicah Novo mesto Nova Gora Nova Gora pri Velikem Trnu Krško Nova vas Nova vas na Krasu Miren - Kostanjevica Nova vas Nova vas nad Višnjo Goro Ivančna Gorica Nova vas Nova vas ob Raši Sežana Nova vas Nova vas pri Preddvoru Preddvor Novake Novake pri Novi Cerkvi Vojnik Novake Novake pri Seničnem Tržič Obrežje Obrežje pri Radečah Laško Ojstro Ojstro nad Laškim Laško Okrog Okrog nad Šentrupertom Trebnje Okrog Okrog pri Čatežu Litija Okroglo Okroglo nad Stahovico Kamnik Orehek Orehek pod Kojco Cerkno Orehovec Orehovec pri Zibiki Šmarje pri Jelšah Šentjanž pri Zibiki Orehovica Orehovica pri Izlakah Zagorje ob Savi Orehovica Orehovica pri Šentjerneju Šentjernej Orehovlje Orehovlje pri Predosljah Kranj 77 Georitem 32_Georitem 14-10.qxd 13.4.2021 8:57 Page 78 Sporna imena naselij v Sloveniji obstoječe ime naselja predlog novega imena naselja občina naselja leta 1995 Osek Osek v Slovenskih goricah Lenart Osojnik Osojnik pod Blegošem Železniki Osredek Osredek pri Podkumu Zagorje ob Savi Osredek Osredek pri Robu Velike Lašče Osredek Osredek pri Svetem Vidu Cerknica Osredek Osredek pri Zrečah Zreče Otok Otok pri Cerknici Cerknica Padež Padež pri Podkumu Zagorje ob Savi Padež Padež pri Pokojišču Vrhnika Paka Paka v Strugah Dobrepolje Pečice Pečice pri Gabrovki Litija Pekel Pekel pri Trebnjem Trebnje Petelinje Petelinje pri Dolskem Dol pri Ljubljani Petelinjek Petelinjek pri Ločah Slovenske Konjice Planica Planica nad Bukovščico Kranj Planina Planina nad Ajdovščino Ajdovščina Planina Planina nad Faro Kočevje Planina Planina nad Ljubnim Ljubno Planina Planina nad Stično Ivančna Gorica Planina Planina pod Mirno goro Semič Planinca Planinca pod Krimom Brezovica Planinska vas Planinska vas nad Trbovljami Trbovlje Plat Plat nad Mežico Mežica Plešivica Plešivica na Krasu Sežana Plešivica Plešivica nad Žužemberkom Novo mesto Plešivica Plešivica pri Jeruzalemu Ljutomer Pleterje Pleterje pri Zdolah Krško Pobrežje Pobrežje ob Kolpi Črnomelj Podboršt Podboršt pri Šentjanžu Sevnica Podbreg Podbreg v Tuhinju Kamnik 78 Georitem 32_Georitem 14-10.qxd 13.4.2021 8:57 Page 79 GEORITEM 32 Podgora Podgora na Dobrepolju Dobrepolje Podgora Podgora ob Savinji Šmartno ob Paki Podgora Podgora pri Prečni Novo mesto Podgora Podgora v Poljanski dolini Gorenja vas - Poljane Podgorica Podgorica na Dobrepolju Dobrepolje Podgorje Podgorje na Apaškem polju Gornja Radgona Podgorje Podgorje pod Slavnikom Koper/Capodistria Podgorje Podgorje pri Kamniku Kamnik Podgorje Podgorje pri Velenju Velenje Podgrad Podgrad nad Oplotnico Slovenska Bistrica Podgrad Podgrad pod Mehovim Novo mesto Podgrad Podgrad pri Gornji Radgoni Gornja Radgona Podgrad Podgrad pri Ljubljani Ljubljana Podgrad Podgrad pri Šentjurju Šentjur pri Celju Podklanec Podklanec ob Sovri Žiri Podklanec Podklanec pri Sodražici Ribnica Podkraj Podkraj pri Arnačah Žalec Podkraj Podkraj pri Colu Ajdovščina Podkraj Podkraj pri Dvorski vasi Velike Lašče Podkraj Podkraj pri Prevaljah Ravne - Prevalje Podlipa Podlipa pod Rako Krško Podlipa Podlipa pri Ajdovcu Novo mesto Podlog Podlog pri Rašici Velike Lašče Podpeč Podpeč na Dobrepolju Dobrepolje Podpeč Podpeč v Bržaniji Koper/Capodistria Podreber Podreber pri Semiču Semič Podtabor Podtabor pri Šembijah Ilirska Bistrica Podturn Podturn pri Trebelnem Trebnje Podvrh Podvrh nad Javorjami Gorenja vas - Poljane Podvrh Podvrh pri Osilnici Osilnica Podvrh Podvrh pri Zabukovju Sevnica Pogled Pogled pri Moravčah Moravče 79 Georitem 32_Georitem 14-10.qxd 13.4.2021 8:57 Page 80 Sporna imena naselij v Sloveniji obstoječe ime naselja predlog novega imena naselja občina naselja leta 1995 Polana Polana ob Ledavi Murska Sobota Polana Polana pod Lisco Laško Polica Polica pri Naklem Naklo Police Police nad Reko Cerkno Poljana Poljana pri Črnivcu Kamnik Poljane Poljane pri Cerknem Cerkno Poljče Poljče pri Braslovčah Žalec Polje Polje pri Šentviški Gori Tolmin Ponikve Ponikve na Krasu Sežana Ponikve Ponikve na Šentviški planoti Tolmin Ponikve Ponikve pri Cajnarjah Cerknica Ponikve Ponikve pri Veliki Dolini Brežice Potoče Potoče pri Preddvoru Preddvor Potoče Potoče pri Senožečah Divača Potok Potok ob Dreti Nazarje Potok Potok pod Blegošem Železniki Potok Potok pri Fari Kočevje Potok Potok pri Šentlovrencu Trebnje Potok Potok pri Zavratcu Idrija Potok Potok v Tuhinju Kamnik Potoki Potoki pri Kredu Kobarid Potoki Potoki pri Rožnem Dolu Semič Prapreče Prapreče pri Vranskem Žalec Prapreče Prapreče pri Žužemberku Novo mesto Prapretno Prapretno pri Radečah Radeče Praproče Praproče pri Ljubnem Radovljica Praproče Praproče pri Ortneku Ribnica Praproče Praproče pri Podgorju Koper/Capodistria Praproče Praproče v Beli krajini Semič Prelesje Prelesje ob Kolpi Črnomelj 80 Georitem 32_Georitem 14-10.qxd 13.4.2021 8:57 Page 81 GEORITEM 32 Prelesje Prelesje pri Dolah Litija Prelesje nad Šentrupertom Šentlovrenc pri Dolah Šentlovrenc nad Šentrupertom Prelesje Prelesje pri Lučinah Gorenja vas - Poljane Preloge Preloge pri Rožnem Dolu Semič Preserje Preserje pod Krimom Brezovica Preserje Preserje pri Braslovčah Žalec Preska Preska nad Sodražico Ribnica Prevalje Prevalje pri Lukovici Lukovica Prihova Prihova pri Nazarjah Mozirje Prilesje Prilesje nad Blagovico Lukovica Pristava Pristava nad Borovnico Borovnica Pristava Pristava pri Ljutomeru Ljutomer Pristava Pristava pri Novi Gorici Nova Gorica Pristava Pristava pri Podgradu Novo mesto Pristava Pristava pri Štjaku Sežana Pristava Pristava pri Vojniku Vojnik Pristava Pristava v Halozah Gorišnica Pristavica Pristavica pri Šentjerneju Šentjernej Pšata Pšata pri Cerkljah Cerklje na Gorenjskem Pungert Pungert pri Temenici Ivančna Gorica Pungert Pungert pri Travi Loški Potok Puščava Puščava na Pohorju Ruše Račica Račica pri Veliki Štangi Litija Rakitovec Rakitovec pri Slivnici Šentjur pri Celju Rakovec Rakovec pri Grobelnem Šmarje pri Jelšah Rakovec Rakovec v Beli krajini Metlika Rakovnik Rakovnik pri Šentjerneju Šentjernej Rašica Rašica nad Ljubljano Ljubljana Ravne Ravne nad Cerkljami Cerklje na Gorenjskem Ravne Ravne nad Črničami Ajdovščina 81 Georitem 32_Georitem 14-10.qxd 13.4.2021 8:57 Page 82 Sporna imena naselij v Sloveniji obstoječe ime naselja predlog novega imena naselja občina naselja leta 1995 Ravne Ravne pod Ratitovcem Železniki Ravne Ravne pri Mirni Trebnje Ravne Ravne pri Polšniku Litija Ravne Ravne pri Svetem Vidu Cerknica Ravni Dol Ravni Dol nad Krko Ivančna Gorica Ravnica Ravnica pri Kamni Gorici Radovljica Mošnja Ravnik Ravnik na Blokah Loška dolina Ravno Ravno pri Dobjem Šentjur pri Celju Razbor Razbor pod Lisco Sevnica Razdrto Razdrto pri Šenjerneju Šentjernej Razgor Razgor pri Žabljeku Slovenska Bistrica Rdeči Kal Rdeči Kal pri Šentvidu Ivančna Gorica Reka Reka ob Idrijci Cerkno Repče Repče pri Lipoglavu Ljubljana Ribjek Ribjek pri Osilnici Osilnica Ribnica Ribnica ob Reki Pivka Ribnica Ribnica pri Veliki Dolini Brežice Rodine Rodine v Beli krajini Črnomelj Rove Rove pri Frankolovem Vojnik Rovte Rovte nad Podnartom Radovljica Rožni Vrh Rožni Vrh pri Trebnjem Trebnje Rupe Rupe pri Robu Velike Lašče Ruše Ruše pri Žalcu Žalec Ržišče Ržišče nad Kostanjevico Krško Sadinja vas Sadinja vas pri Semiču Semič Sela Sela na Vrheh Sežana Sela Sela pri Beli Cerkvi Novo mesto Sela Sela pri Osilnici Osilnica Sela Sela pri Virštanju Podčetrtek 82 Georitem 32_Georitem 14-10.qxd 13.4.2021 8:57 Page 83 GEORITEM 32 Selce Selce nad Blagovico Lukovica Selce Selce pod Krnom Tolmin Selce Selce pri Dolah Litija Selce Selce pri Pivki Pivka Selce Selce pri Socki Vojnik Sele Sele pri Slivnici Šentjur pri Celju Selišče Selišče pod Krnom Tolmin Selo Selo pri Batujah Ajdovščina Selo Selo pri Štjaku Sežana Selo Selo pri Žireh Žiri Selo Selo v Podbočju Krško Senik Senik v Brdih Brda Senožete Senožete nad Krškim Krško Senožeti Senožeti pri Šentlambertu Zagorje ob Savi Sevno Sevno pri Primskovem Litija Slap Slap pri Tržiču Tržič Slap Slap pri Zidanem Mostu Sevnica Slatina Slatina pri Svečini Kungota Slatina Slatina v Halozah Gorišnica Slavina Slavina pri Dolah Litija Slivje Slivje v Podbočju Krško Slovenska vas Slovenska vas pri Pivki Pivka Slovenska vas Slovenska vas pri Šentrupertu Trebnje Slovenska vas Slovenska vas pri Veliki Dolini Brežice Slovenska vas ob Bregani Smolnik Smolnik pri Črnem Vrhu Dobrova - Horjul - Polhov Gradec Soteska Soteska ob Krki Novo mesto Sovjak Sovjak pri Trnovski vasi Destrnik - Trnovska vas Spodnja Dobrava Spodnja Dobrava pri Moravčah Moravče Spodnja Rečica Spodnja Rečica ob Savinji Mozirje Spodnji Log Spodnji Log pri Mozlju Kočevje 83 Georitem 32_Georitem 14-10.qxd 13.4.2021 8:57 Page 84 Sporna imena naselij v Sloveniji obstoječe ime naselja predlog novega imena naselja občina naselja leta 1995 Srednja vas Srednja vas pod Dobrčo Radovljica Srednji Vrh Srednji Vrh nad Kranjsko Goro Kranjska Gora Stanetinci Stanetinci pri Vidmu Sveti Jurij Stara Gora Stara Gora nad Mirno Trebnje Stara Gora Stara Gora pri Benediktu Lenart Stara Gora Stara Gora pri Vidmu Sveti Jurij Stari Grad Stari Grad pri Vidmu Krško Stari Grad pri Krškem Stari Log Stari Log pri Kočevju Kočevje Stari trg Stari trg pri Višnji Gori Ivančna Gorica Stogovci Stogovci na Apaškem polju Gornja Radgona Stomaž Stomaž na Vrheh Sežana Stopnik Stopnik ob Idrijci Tolmin Stopno Stopno nad Škocjanom Škocjan Stranje Stranje pod Bohorjem Krško Stranska vas Stranska vas pri Dobrovi Dobrova - Horjul - Polhov Gradec Straža Straža nad Lukovico Lukovica Straža Straža pri Cerknem Cerkno Straža Straža pri Oplotnici Slovenska Bistrica Straža Straža pri Šentrupertu Trebnje Stražišče Stražišče nad Begunjami Cerknica Strmca Strmca pri Lužarjih Loška dolina Strmca Strmca v Podgori Postojna Strmec Strmec nad Črnim Vrhom Idrija Strmec Strmec pri Dolah Litija Strmec nad Šenrupertom Strmec Strmec pri Velikih Laščah Velike Lašče Stržišče Stržišče pod Črno prstjo Tolmin Studence Studence pri Hrastniku Hrastnik 84 Georitem 32_Georitem 14-10.qxd 13.4.2021 8:57 Page 85 GEORITEM 32 Studenčice Studenčice pri Medvodah Medvode Studenec Studenec pri Postojni Postojna Studenec Studenec pri Trebnjem Trebnje Prudof Studeno Studeno pri Železnikih Železniki Suhadol Suhadol ob Savi Laško Suhadole Suhadole pri Dolah Litija Suhi Vrh Suhi Vrh pri Tešanovcih Moravske Toplice Suhor Suhor pri Kostelu Kočevje Suša Suša nad Blagovico Lukovica Šalovci Šalovci pri Središču Ormož Šentjanž Šentjanž ob Savinji Mozirje Šentrupert Šentrupert nad Laškim Laško Šentrupert Šentrupert v Savinjski dolini Žalec Škocjan Škocjan pri Divači Divača Škocjan Škocjan pri Dobu Domžale Škocjan pri Krtini Škocjan Škocjan pri Turjaku Grosuplje Škocjan Škocjan ob Radulji Škocjan Škoflje Škoflje pri Radohovi vasi Ivančna Gorica Škovec Škovec nad Tržiščem Sevnica Škrilje Škrilje pri Podzemlju Metlika Škrjanče Škrjanče pri Mirni Trebnje Šmarje Šmarje nad Ajdovščino Ajdovščina Šmarje Šmarje pri Šentjerneju Šentjernej Šmartno Šmartno pri Cerkljah Cerklje na Gorenjskem Šmaver Šmaver ob Soči Nova Gorica Šmihel Šmihel nad Laškim Laško Šmihel Šmihel pri Pivki Pivka Šmiklavž Šmiklavž pri Slovenj Gradcu Slovenj Gradec Šutna Šutna v Podbočju Krško Tabor Tabor na Vrheh Sežana 85 Georitem 32_Georitem 14-10.qxd 13.4.2021 8:57 Page 86 Sporna imena naselij v Sloveniji obstoječe ime naselja predlog novega imena naselja občina naselja leta 1995 Tabor Tabor nad Dornberkom Nova Gorica Tenetiše Tenetiše pri Litiji Litija Tevče Tevče pri Ajdovščini Ajdovščina Tlake Tlake pri Šmarju Grosuplje Tolsti Vrh Tolsti Vrh pri Vačah Litija Tolsti Vrh Tolsti Vrh v Podgorju Šentjernej Topole Topole pri Mengšu Mengeš Topolovec Topolovec pod Bočem Šmarje pri Jelšah Trata Trata pri Semiču Semič Trebež Trebež pri Krki Ivančna Gorica Trnje Trnje pri Pivki Pivka Trnje Trnje pri Stari Loki Škofja Loka Trnje pri Škofji Loki Trnje Trnje pri Veliki Loki Trebnje Trnovec Trnovec ob Polskavi Videm Trnovec Trnovec ob Savinji Mozirje Trnovec Trnovec pri Kočevju Kočevje Trnovec Trnovec pri Medvodah Medvode Trnovec Trnovec pri Metliki Metlika Trnovec Trnovec pri Slovenski Bistrici Slovenska Bistrica Trnovo Trnovo pri Laškem Laško Trstenik Trstenik pri Mirni Trebnje Trstenik Trstenik v Slovenskih goricah Lenart Trška Gora Trška Gora nad Novim mestom Novo mesto Tržič Tržič v Strugah Dobrepolje Tržišče Tržišče pri Rogaški Slatini Rogaška Slatina Ulaka Ulaka na Blokah Loška dolina Vas Vas ob Kolpi Kočevje Velika Loka Velika Loka pri Višnji Gori Grosuplje Velike Poljane Velike Poljane pri Škocjanu Škocjan 86 Georitem 32_Georitem 14-10.qxd 13.4.2021 8:57 Page 87 GEORITEM 32 Veliki Dol Velike Dol na Krasu Sežana Veliki Kal Veliki Kal pri Šentvidu Ivančna Gorica Veliki Vrh Veliki Vrh na Blokah Loška dolina Veliki Vrh Veliki Vrh v Halozah Gorišnica Videm Videm pri Dolu Dol pri Ljubljani Videm Videm pri Raki Krško Vinarje Vinarje pri Mariboru Maribor Vine Vine pri Zagorju Zagorje ob Savi Vinji Vrh Vinji Vrh nad Bušečo vasjo Brežice Vinji Vrh Vinji Vrh pri Primskovem Litija Visoče Visoče pod Dobrčo Tržič Visoko Visoko pod Kureščkom Ig Višnje Višnje pri Ambrusu Ivančna Gorica Vodice Vodice na Hrušici Ajdovščina Vodice Vodice pod Limberkom Dobrepolje Voglje Voglje na Krasu Sežana Vojsko Vojsko pri Podsredi Kozje Vojsko Vojsko pri Skaručni Vodice Volče Volče pri Košani Pivka Volčja Jama Volčja Jama pri Šumberku Trebnje Volčje Volčje na Blokah Loška dolina Vrata Vrata pri Bogenšperku Litija Vrba Vrba pri Dobrni Vojnik Vrba Vrba pri Lukovici Lukovica Vrbje Vrbje na Gorjancih Krško Vrbovec Vrbovec pri Strugah Dobrepolje Vrh Vrh nad Zagorjem Zagorje ob Savi Vrh Vrh pri Ložu Loška dolina Vrh Vrh pri Robu Velike Lašče Vrh Vrh pri Šentrupertu Trebnje Vrhe Vrhe pri Dolžu Novo mesto Vrhe Vrhe pri Teharju Celje 87 Georitem 32_Georitem 14-10.qxd 13.4.2021 8:57 Page 88 Sporna imena naselij v Sloveniji obstoječe ime naselja predlog novega imena naselja občina naselja leta 1995 Vrhovlje Vrhovlje pri Lukovici Lukovica Vrhpolje Vrhpolje pri Kozini Hrpelje - Kozina Zaboršt Zaboršt pri Bučki Škocjan Zaboršt Zaboršt pri Kostanjevici Krško Zabukovje Zabukovje pod Svetim Joštom Kranj Zabukovje Zabukovje pri Frankolovem Vojnik Zagorica Zagorica pri Litiji Litija Zagorica Zagorica pri Mirni Trebnje Zagorje Zagorje pri Lesičnem Kozje Zagorje Zagorje v Slovenskih goricah Ormož Zagrad Zagrad ob Sopoti Radeče Zagrad Zagrad pri Škocjanu Škocjan Zakl Zakl pri Gomilskem Žalec Zakraj Zakraj na Blokah Loška dolina Zala Zala pri Davči Železniki Zalog Zalog pri Goričah Kranj Zapotok Zapotok pod Korado Kanal Zapotok Zapotok pod Kureščkom Ig Zapuže Zapuže pri Orehovici Šentjernej Zasadi Zasadi pri Destrniku Destrnik - Trnovska vas Zavratec Zavratec pri Studencu Sevnica Zavrh Zavrh pri Dolah Litija Zavrh Zavrh pri Sveti Trojici Loška dolina Zavrh Zavrh pri Šumberku Trebnje Zdole Zdole pri Kozjem Kozje Zgornja Besnica Zgornja Besnica pri Ljubljani Ljubljana Zgornja Dobrava Zgornja Dobrava pri Moravčah Moravče Zgornja Pristava Zgornja Pristava pri Konjicah Slovenske Konjice Zidani Most Zidani Most pri Trebnjem Trebnje Znojile Znojile nad Baško grapo Tolmin 88 Georitem 32_Georitem 14-10.qxd 13.4.2021 8:57 Page 89 GEORITEM 32 Znojile Znojile pri Kamniku Kamnik Žabnica Žabnica pri Notranjih Goricah Brezovica Žaga Žaga pri Karlovici Velike Lašče Žaga Žaga v Črni Kamnik Žeje Žeje pod Sveto Trojico Domžale Žeje Žeje pri Prestranku Postojna Železniki Železniki pri Drašičih Metlika Železno Železno pri Dobrniču Trebnje Žiče Žiče pri Rovah Domžale Žirovnica Žirovnica pod Ledinami Idrija Žirovnica Žirovnica pod Velikim Kozjem Sevnica 9 Standardizirana imena naselij Slovenija se je s sprejetjem v Organizacijo združenih narodov leta 1992 obvezala, da bo spoštovala resolucije o zemljepisnih imenih, ki nacionalna standardizacijska telesa spodbujajo tudi k pripravljanju zbirk zemljepisnih imen, objavljanju seznamov zemljepisnih imen, tako imenovanih imenikov ali gazetirjev, in standardiziranju zemljepisnih imen v nacionalnih jezikih. Med vsemi vrstami zemljepisnih imen je doslej v celoti standardizirala samo imena držav (Kladnik in Perko 2013; 2015a; 2015b). Komisija je sodelovala pri pripravi, standardizaciji in izdaji imenika zemljepisnih imen na zemljevidu v merilu 1 : 1.000.000 in imenika zemljepisnih imen na zemljevidu 1 : 250.000, stalno pa sodeluje pri posodabljanju zbirke standardiziranih imen držav in odvisnih ozemelj ter zbirke zemljepisnih imen v Sloveniji, ki vsebuje imena z uradnih državnih zemljevidov v različnih merilih (Kladnik, Geršič in Perko 2020). Do zdaj je Komisija standardizirala le imena naselij na zemljevidih v merilu 1 : 1.000.000 in 1 : 250.000. 9.1 Imena naselij na zemljevidu 1 : 1.000.000 Leta 2001 je Komisija standardizirala slovenska imena na državnem zemljevidu Slovenije v merilu 1 : 1.000.000. Med njimi je tudi 337 imen naselij v Sloveniji. Imenik Slika 7: Naslovnica knjige Zgoščeni imenik zemljepisnih imen Slovenije z zemljevidom v merilu 1 : 1.000.000, na katerem je prikazanih 337 standardiziranih imen naselij v Sloveniji. p str. 90 Slika 8: Povečani izsek zemljevida Slovenije v merilu 1 : 1.000.000. p str. 91 89 Georitem 32_Georitem 14-10.qxd 13.4.2021 8:57 Page 90 Sporna imena naselij v Sloveniji 90 Georitem 32_Georitem 14-10.qxd 13.4.2021 8:57 Page 91 GEORITEM 32 91 Georitem 32_Georitem 14-10.qxd 13.4.2021 8:57 Page 92 Sporna imena naselij v Sloveniji s tem zemljevidom (slika 7) je izdala Geodetska uprava Republike Slovenije, izšel pa je v dvojezični angleško-slovenski publikaciji Concise Gazetteer of Slovenia (Zgoščeni imenik zemljepisnih imen Slovenije) v okviru United Nation Series of National Gazetteers (Zbirka državnih imenikov zemljepisnih imen Združenih narodov) (Perko 2001). Uvodna poglavja opisujejo značilnosti slovenskih pokrajin in slovenskega jezika, v preglednici pa so navedeni najpogostejši splošni (apelativni, generični) izrazi v slovenskih zemljepisnih imenih v slovenskem, angleškem, nemškem, francoskem in španskem jeziku. Sredi knjige je dvostranski zemljevid (slika 8) s standardizira-nimi imeni, za njim pa seznam vseh imen z navedenimi tipom imena, lego v kvadrantu na zemljevidu in zemljepisnima koordinatama. Vseh imen na zemljevidu je 843, od tega jih je znotraj Slovenije 464 ali 55,0 %. Glede na tip zemljepisnega imena je na celotnem zemljevidu 6,9 % oronimov, 10,8 % hidronimov, 6,5 % horonimov, 10,1 % astionimov in kar 65,7 % komonimov, znotraj Republike Slovenije pa je 8,6 % oronimov, 11,6 % hidronimov, 7,1 % horonimov, 8,4 % astionimov in 64,2 % komonimov (Kladnik, Geršič in Perko 2020). Imen naselij je 639, od tega znotraj Slovenije 337 ali 52,7 %. Imena naselij so torej prevladujoča vrsta zemljepisnih imen na tem zemljevidu. V Sloveniji je na obeh dvojezičnih območjih zapisanih tudi 12 dvojezičnih imen: 4 so slovensko-madžarska, 8 pa je slovensko-italijanskih. Madžarsko oziroma italijansko ime je dodano v oklepaju, na primer Koper (Capodistria), danes pa bi ga zapisali stično za poševnico, torej Koper/Capodistria. Na zemljevidu v merilu 1 : 1.000.000 je torej standardiziranih 337 imen naselij, kar je 5,6 % od vseh naselij v Sloveniji. 9.2 Imena naselij na zemljevidu 1 : 250.000 Leta 2007 je Komisija standardizirala slovenska imena na državnem zemljevidu Slovenije v merilu 1 : 250.000. Med njiimi je tudi 3605 imen naselij v Republiki Sloveniji. Dvojezični slovensko-angleški Imenik zemljepisnih imen Državne pregledne karte Republike Slovenije v merilu 1 : 250 000 (Gazetteer of the National general map of the Republic of Slovenia at the scale 1 : 250,000) (slika 9) na hrbtni strani zemljevida (slika 10) je leta 2008 izdala Geodetska uprava Republike Slovenije (Furlan s sodelavci 2008). Vsa imena v seznamu imajo navedene tip, lego v kvadrantu na zemljevidu in koordinati v univerzalnem transverzalnem Mercatorjevem sistemu (UTM) v metrih. Vseh imen na zemljevidu je 8203, od tega jih je znotraj Slovenije 4273 ali 52,1 %. Glede na tip zemljepisnega imena je na celotnem zemljevidu 6,8 % oronimov, 7,5 % hidronimov, 0,8 % horonimov, 1,0 % astionimov in kar 83,9 % komonimov, znotraj Republike Slovenije pa je 8,1 % oronimov, 6,5 % hidronimov, 1,0 % horonimov, 0,9 % astionimov in 83,5 % komonimov (Kladnik, Geršič in Perko 2020). 92 Georitem 32_Georitem 14-10.qxd 13.4.2021 8:57 Page 93 GEORITEM 32 Imen naselij je 6957, od tega znotraj Slovenije 3605 ali 51,8 %. Imena naselij so tudi na tem zemljevidu prevladujoča vrsta zemljepisnih imen. V Sloveniji je na obeh dvojezičnih območjih zapisanih 52 dvojezičnih imen: 32 je slovensko-madžarskih, 20 pa slovensko-italijanskih. Madžarsko oziroma italijansko ime je zapisano skladno z veljavnim pravopisom, torej stično za poševnico, na primer Koper/Capodistria. Na zemljevidu v merilu 1 : 250.000 je prikazanih 3605 standardiziranih imen naselij, kar je 59,7 % od vseh naselij v Sloveniji. 9.3 Imena naselij v zbirki Register zemljepisnih imen Register zemljepisnih imen ali REZI je največja zbirka zemljepisnih imen v Sloveniji. Vzpostavljena je bila leta 1997. Vodi jo Geodetska uprava Republike Slovenije. Sestavljajo jo zemljepisna imena, ki so zapisana na državnih zemljevidih v štirih merilih: 1 : 1.000.000, 1 : 250.000, 1 : 25.000 in 1 : 5000 (oziroma 1 : 10.000 za redko pose-ljena gorata območja). Vsako zemljepisno ime je opredeljeno z vrsto (tipom), lego na zemljevidu in povezanostjo z drugimi zbirkami državnih prostorskih podatkov. Zbirka loči 37 tipov zemljepisnih imen: 9 vrst oronimov (na primer ime gore ali jame), 10 vrst hidronimov (na primer ime reke ali slapa), 3 vrste horonimov (na primer ime države ali pokrajine), 4 vrste astionimov (na primer ime mesta ali ulice) in 11 vrst komonimov (na primer ime vasi ali kmetije). Od tega je 11 vrst mikronimov (na primer ime cerkve ali osamljene skale) in 26 vrst makronimov (na primer ime gorovja ali železniške proge). Ta delitev je le okvirna, saj lahko posamezno ime uvr-stimo v več tipov, pa tudi meja med mikrotoponimi in makrotoponimi ni nedvoumno opredeljena. Od vseh zapisov zemljepisnih imen v zbirki je 45,0 % ojkonimov (1993 ali 0,9 % astionimov in 95.501 ali 44,1 % komonimov), delež imen naselij je 12,1 % (505 ali 0,2 % je imen mestnih naselij in 25.856 ali 11,9 % imen podeželskih naselij). Med ojkonimi je delež naselij 27,0 %. Imena se na različnih ravneh podvajajo. Vsa zemljepisna imena za merili 1 : 1.000.000 in 1 : 250.000 je Komisija že standardizirala, saj gre za ista imena, kot so zapisana v tiskanih imenikih zemljevidov v merilih 1 : 1.000.000 in 1 : 250.000. Razlika je le v tem, da je temeljna enota imenikov zemljepisno ime, temeljna enota registra pa zapis zemljepisnega imena. Ker je neko ime lahko zapisano večkrat, dvojezično, v več različicah in na več ravneh (merilih), je število zapisov v zbirki večje od števila imen v imenikih, tako da je tudi zapisov imen naselij bistveno več, kot je dejansko naselij v Sloveniji. Slika 9: Del naslovnice publikacije Imenik zemljepisnih imen Državne pregledne karte Republike Slovenije v merilu 1 : 250 000, na katerem je prikazanih 3605 standardiziranih imen naselij v Sloveniji. p str. 94 Slika 10: Povečani izsek zemljevida Slovenije v merilu 1 : 250.000. p str. 95 93 Georitem 32_Georitem 14-10.qxd 13.4.2021 8:57 Page 94 Sporna imena naselij v Sloveniji 94 Georitem 32_Georitem 14-10.qxd 13.4.2021 8:57 Page 95 GEORITEM 32 95 Georitem 32_Georitem 14-10.qxd 13.4.2021 8:57 Page 96 Sporna imena naselij v Sloveniji Za merilo 1 : 25.000 so zemljepisna imena le toponomastično preverjena, kar je šele začetna stopnja njihove standardizacije, za merilo 1 : 5000 oziroma 1 : 10.000 pa še to ne. Ob koncu leta 2020 je bilo v zbirki skoraj 220.000 zemljepisnih imen. Od tega jih je bilo 4,5 % standardiziranih in 31,6 % toponomastično pregledanih (Kladnik, Geršič in Perko 2020). Za standardizacijo zemljepisnih imen v zbirki so pripravljene teoretične smernice za pravopisno ustrezen zapis (Furlan, Gložančev in Šivic-Dular 2000). 10 Dvojezična imena naselij Vprašanje manjšinskih jezikov oziroma dvojezičnosti, kamor spadajo tudi dvojezična imena naselij, je pogosto zapleteno politično vprašanje, prek katerega se zrcalijo diplomatski odnosi med posameznimi državami. Kot pomembno je rabo dvojezi- čnih imen prepoznal tudi UNGEGN, ki je na drugi konferenci leta 1972 v Londonu sprejel Resolucijo II/36 o manjšinskih jezikih. Dogovorjeno je bilo, da se, če je le mogo- če, skupaj s predstavniki in govorci manjšinskega jezika sprejme pravopis za vsa zemljepisna imena manjšinskega jezika, naj se takšen pravopis uporabi za standardizacijo in naj se standardizirana imena objavi na uradnih zemljevidih ter v nacionalnih imenikih (Raper 1996). Zaradi zgodovinskih okoliščin, predvsem spreminjanja meja po prvi svetovni vojni, sta na območju sedanje Republike Slovenije dve uradno priznani narodno-stni skupnosti (slika 11): madžarska na severovzhodu in italijanska na jugozaho-du. Italijani na dvojezičnem območju predstavljajo okrog 5 % prebivalstva. Večina jih živi v obmorskih mestih Koper/Capodistria, Izola/Isola in Piran/Pirano. Madžari poseljujejo predvsem podeželsko območje s krajevnim središčem Lendava/Lendva (Geršič, Kladnik in Repolusk 2017). Pravno varnost obeh manjšin v prvi vrsti zagotavlja slovenska ustava iz leta 1991, ki v svojem 5. členu omenja obe avtohtoni skupnosti, v 11. členu pa italijanščino in madžarščino kot uradna jezika na območjih, kjer narodni skupnosti živita. 64. člen določa posebne pravice teh skupnosti, način uresničevanja teh pravic pa določajo zakoni. Zakon o samoupravnih narodnih skupnostih, ki je stopil v veljavo leta 1994, glede rabe jezika ne narekuje posebne zaščite. Način pisanja zemljepisnih imen na dvojezičnih območju opredeljujeta dva pravna dokumenta: Uredba o načinu pisanja zemljepisnih imen na državnih kartah na narodnostno mešanih območjih v Republiki Sloveniji iz leta 2014 in Zakon o določanju območij in označevanju naselij, ulic in stavb (ZDOIONUS) iz leta 2008. 9. člen (3. odstavek) tega zakona, ki opredeljuje Slika 11: Dvojezični območji v Sloveniji, kjer so imena naselij, ulic in stavb zapisana dvojezično. p 96 Georitem 32_Georitem 14-10.qxd 13.4.2021 8:57 Page 97 GEORITEM 32 ka y A eli eg aselje h aselje K y n lu n a M f/ r eg o n o h avi/ to S aro ajo sk n va d szúfa šič d lu ce M M en žarsk er t A os – – R en te in ad yifa ce ce en ri L italijan štitu lg in in m A lu ö ce/P P P – – a p atjaž G rice/H o o i in o rice/L a/Cs V in k o Ž lin P sk sk fs szúfa a: M tib o ra áza os e G e G D k en D m ven ven h šk Č ljevid eog A tér s/H va avs alo eja slo slo n vég o vci/ áza , G d h o o ö áza id lg M o en lini/ asm išo es A a m aselja ah lga va D L et et n c o e in zem va árm P P ó vci/G tje/H rim jezičn jezičn ám D ava/ in C SAZU o d d tk T H os K a ržav eja n vo vo eb ter M en en d m d d L L oš/ nd r vs lu vci/K en os/ Š o os ak to vci/Zsi G os ege vt isfa o ta os ak ak am u n ji L lak L A © 2021, ZR t A itk K ó ji L ln ci/K os tlászló Ž an tyá o lsó ca lva rn elsõ L D A am t/K o F V ak ta/B ap yer ašin efa o G ely ad u K rn rd dos o ek an je/G o R o osfa ah ártosfa d P ak ca/K ap k B er n ci/R n s/Cs n ap b o rjevci/Szen ro K H k/K vci/P b ža Ga doš/H m tva o o o o o o vni H li šče/Szer jak ečka va M k/D adm rp en k R K evci/D redi Či S vni jš rosP rob an o m D oD on je/fi I J A čan/ o o L k an anza arin rade A o arin ei je Š i/ hi rem rem alm I T er k an el P P dn V cc sam p o o to to rade/P cjan/ P anzi os an/ an ej/C Sp er o am b b B er er B kŠ n C m m tini C el/C lo lo n/ on Sa arin/B p o o eva ra K C am am ka cara K n n oš A A B tini/Cr ni er/ stria rva p di ariso H o o K ap a lara/ lara n C ni/B E Ša Sa gog J arizoB R laso iag ja/Dran O la/I go alleg M Izo va Dra ra je/V a la le b d O A o so uci Jago K so I ezza go iccio ja/L K va/D S o ra res uci lje/S b p Š o jan/ an L eča/S v N n S arezza D ečoS A A Strun Strug R ž/ e arecag/P V D P ro ros A rto rto o R o o J n/ n P P iraP ira H P 97 Georitem 32_Georitem 14-10.qxd 13.4.2021 8:57 Page 98 Sporna imena naselij v Sloveniji imenovanje in evidentiranje imena naselja navaja, da: »… na območjih občin, kjer sta poleg slovenskega jezika uradna jezika tudi italijanski oziroma madžarski jezik, se imena naselij določijo v slovenskem in italijanskem oziroma madžarskem jeziku …«. Prej omenjena uredba se, kot izhaja že iz imena, nanaša na zapis zemljepisnih imen na zemljevidih. Uredba omenja tudi Register zemljepisnih imen, kjer naj bi bila zemljepisna imena na dvojezičnih območjih zapisana v obeh jezikih. To velja za imena občin, naselij in ulic, za ostala zemljepisna imena pa le, če jih standardizira pristojno delovno telo Vlade Republike Slovenije. Zanimivo je, da ta uredba izhaja iz sorodne odredbe, aprila 1980 izdane v nekdanji Jugoslaviji. Obravnava dvojezičnih imen v Sloveniji je dokaj skromna. Prvi je o njih kot posebni kategoriji zemljepisnih imen pisal Milan Orožen Adamič (2000; 2007), v zadnjih letih sta bila pripravljena še dva prispevka (Geršič, Kladnik in Repolusk 2017; Geršič, Kladnik in Brnot 2020), ki sistematično predstavljata sodobna vprašanja s poudar-kom na standardizaciji mikrotoponimov na dvojezičnih območjih. V Sloveniji je standardiziranih 55 dvojezičnih imen naselij: 25 na območju italijanske narodne skupnosti, 30 pa na območju madžarske narodne skupnosti (preglednica 9). V vseh teh naseljih (sliki 12 in 13) so tudi napisi na krajevnih tablah dvojezični (Geršič, Kladnik in Repolusk 2017). TINA RN V O A Z AŽ HR TIJ ALJ MA Slika 12: Dvojezični slovensko-italijanski Slika 13: Dvojezični slovensko-madžar- napis naselja na Primorskem. ski napis naselja v Prekmurju. Preglednica 9: Uradna dvojezična imena naselij v Sloveniji. dvojezično ime naselja občina naselja leta 2021 Ankaran/Ancarano Ankaran/Ancarano Banuta/Bánuta Lendava/Lendva Barizoni/Barisoni Koper/Capodistria Bertoki/Bertocchi Koper/Capodistria Bošamarin/Bossamarino Koper/Capodistria 98 Georitem 32_Georitem 14-10.qxd 13.4.2021 8:57 Page 99 GEORITEM 32 Cerej/Cerei Koper/Capodistria Čentiba/Csente Lendava/Lendva Čikečka vas/Csekefalu Moravske Toplice/Alsómarác Dobrava/Dobrava presso Isola Izola/Isola Dobrovnik/Dobronak Dobrovnik/Dobronak Dolga vas/Hosszúfalu Lendava/Lendva Dolgovaške Gorice/Hosszúfaluhegy Lendava/Lendva Dolina pri Lendavi/Vőlgyifaly Lendava/Lendva Dolnji Lakoš/Alsólakos Lendava/Lendva Domanjševci/Domonkosfa Šalovci/Sal Dragonja/Dragogna Piran/Pirano Gaberje/Gyertyános Lendava/Lendva Genterovci/Gőntérháza Lendava/Lendva Gornji Lakoš/Felsőlakos Lendava/Lendva Hodoš/Hodós Hodoš/Hodós Hrvatini/Crevatini Koper/Capodistria Izola/Isola Izola/Isola Jagodje/Valleggia* Izola/Isola Kamovci/Kámaháza Lendava/Lendva Kampel/Campel Koper/Capodistria Kapca/Kapca Lendava/Lendva Kolomban/Colombano Koper/Capodistria Koper/Capodistria Koper/Capodistria Kot/Kót Lendava/Lendva Krplivnik/Kapornak Hodoš/Hodós Lendava/Lendva Lendava/Lendva Lendavske Gorice/Lendvahegy Lendava/Lendva Lucija/Lucia Piran/Pirano Mostje/Hidvég Lendava/Lendva Motvarjevci/Szentlászló Moravske Toplice/Alsómarác Parecag/Parezzago Piran/Pirano Petišovci/Petesháza Lendava/Lendva 99 Georitem 32_Georitem 14-10.qxd 13.4.2021 8:57 Page 100 Sporna imena naselij v Sloveniji dvojezično ime naselja občina naselja leta 2021 Pince-Marof/Pince major Lendava/Lendva Pince/Pince Lendava/Lendva Piran/Pirano Piran/Pirano Pordašinci/Kisfalu Moravske Toplice/Alsómarác Portorož/Portorose Piran/Pirano Prade/Prade Koper/Capodistria Premančan/Premanzano Koper/Capodistria Prosenjakovci/Pártosfalva Moravske Toplice/Alsómarác Radmožanci/Radamos Lendava/Lendva Seča/Sezza Piran/Pirano Sečovlje/Sicciole Piran/Pirano Spodnje Škofije/Valmarin Koper/Capodistria Središče/Szerdahely Moravske Toplice/Alsómarác Strunjan/Strugnano Piran/Pirano Šalara/Salara Koper/Capodistria Škocjan/San Canziano Koper/Capodistria Trimlini/Hármasmalom Lendava/Lendva Žitkovci/Zsitkóc Lendava/Lendva * V postopku standardizacije je predlog nove italijanske različica imena Saleto. 11 Sklep Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije je skladno z jezikovnim, zemljepisnim in pravnoformalnim vidikom do 31. 12. 2020 standardizirala: • vsa imena od 464 imen znotraj Republike Slovenije v imeniku zemljevida v merilu 1 : 1.000.000, od tega je 337 ali 72,6 % imen naselij, kar je 5,6 % vseh imen naselij v Sloveniji; • vsa imena od 4273 imen znotraj Republike Slovenije v imeniku zemljevida v merilu 1 : 250.000, od tega je kar 3605 ali 84,4 % imen naselij, kar je 59,7 % vseh naselij v Sloveniji (med njimi je tudi 337 imen, ki so bila standardizirana že v imeniku zemljevida v merilu 1 : 1.000.000). 100 Georitem 32_Georitem 14-10.qxd 13.4.2021 8:57 Page 101 GEORITEM 32 Teh 3605 standardiziranih imen naselij je tudi v zbirki Register zemljepisnih imen, kar predstavlja zanemarljiv delež od vseh 216.638 zapisov imen v njej. Komisija je od ustanovitve leta 1995 v četrt stoletja standardizirala dobrih 10.000 slovenskih zemljepisnih imen, kar je okrog 400 raznovrstnih zemljepisnih imen letno in približno 150 imen naselij letno. To pomeni, da jo standardizacija večine slovenskih zemljepisnih imen in dobre tretjine imen naselij še čaka. Ob morebitnih spremembah pravopisnih pravil za pisanje zemljepisnih imen pa bo dela še več, saj bo morala preveriti že standardizirana zemljepisna imena. Primerjava spornih imen naselij med letoma 1995 in 2020 pokaže, da so občine, ki so pristojne za spreminjanje imen naselij, le v nekaj primerih upoštevale priporočila Komisije, ki je leta 1996 podala 779 predlogov za preimenovanje spornih imen naselij. Od 46 spornih imen naselij z besedico del v svojem imenu so občine skladno s priporočili Komisije preimenovale samo 6 ali 13 % naselij, torej komaj dobro desetino imen: • Dražen Vrh (del) v Dražen Vrh v Občini Sveta Ana in Zgornji Dražen Vrh v Občini Šentilj, • Ostrožno pri Ponikvi (del) v Ostrožno pri Ločah v Občini Slovenske Konjice in Ostrožno pri Ponikvi v Občini Šentjur ter • Skomarje (del) v Vitanjsko Skomarje v Občini Vitanje in Skomarje v Občini Zreče. Od 35 spornih imen naselij, ki imajo v svojem imenu okrajšavo, niso občine preimenovale niti enega naselja. Leta 1995 je imelo 1135 naselij enako ime kot vsaj še eno naselje v Sloveniji, leta 2020 pa je bilo takšnih 1128, kar je samo malenkost manj. Leta 1995 se je 329 imen naselij pojavilo po dvakrat, 73 po trikrat, 29 po štirikrat, 15 po petkrat, 9 po šestkrat, 4 (Brezje, Dolenja vas, Ravne in Trnovec) po sedemkrat in 2 (Pristava in Potok) po osemkrat, leta 2020 pa se je 296 imen naselij pojavilo pa dvakrat, 83 po trikrat, 28 po štirikrat, 13 po petkrat, 11 po šestkrat, 4 (Brezje, Dolenja vas, Potok in Ravne) po sedemkrat in 2 (Pristava in Gradišče) po osemkrat. Vsa ta dejstva kažejo, da je Slovenija kljub veliko vloženega dela še daleč od urejenosti na področju imen naselij, vendar pa sporna imena izhajajo iz obdobja pred sprejetjem Zakona o določanju območij ter o imenovanju in označevanju naselij, ulic in stavb (ZDOIONUS) iz leta 2008. Po tem letu Komisija skladno z zakonom skrbi, da so vsa nova imenovanja naselij in vsa preimenovanja naselij skladna z resolucijami Organizacije združenih narodov o zemljepisnih imenih, slovenskim pravopisom in slovensko zakonodajo na področju zemljepisnih imen, s čimer prispeva, da se Slovenija sicer počasi, a vztrajno približuje urejenim državam. 101 Georitem 32_Georitem 14-10.qxd 13.4.2021 8:57 Page 102 Sporna imena naselij v Sloveniji 12 Literatura in viri Atlas Slovenije, 1992. Ljubljana. Backus Borshi, O. 2015: Formal Expression of Definiteness in Albanian. Doktorsko delo, Karlova univerza. Praga. Bajec, A., Kolarič, R., Legiša, L., Moder, J., Rupel, M., Sovre, A., Šmalc, M., Šolar, J., Tomšič, F. 1962: Slovenski pravopis. Ljubljana. Bezlaj, F. 1965: Slovenski imenotvorni proces. Jezik in slovstvo 10, 4–5. Bijak, U. 2019: The Development of Polish Toponomastic Terminology. Annales Universitatis Mariae Curie-Skłodowska sectio FF, Philologiae 37-1. DOI: https://doi.org/10.17951/ff.2019.37.1.91-103 Breznik, A. 1920: Slovenski pravopis. Ljubljana. Breznik, A., Ramovš, F. 1935: Slovenski pravopis. Ljubljana. Dobrovoljc, H. 2013: Predgovor. Slovenska imena držav. Geografija Slovenije 25. Ljubljana. Dobrovoljc, H. 2015a: Anton Breznik, Fran Ramovš, Slovenski pravopis. Slovenske slovnice in pravopisi: spletišče slovenskih slovnic in pravopisov od 1584 do danes. Medmrežje: https:/ fran.si/slovnice-in-pravopisi/39/1935-breznik-ramovs (20. 5. 2020). Dobrovoljc, H. 2015b: Fran Ramovš, Oton Župančič, Anton Bajec, Rudolf Kolarič, Mirko Rupel, Matej Šmalc, Jakob Šolar, Slovenski pravopis. Slovenske slovnice in pravopisi: spletišče slovenskih slovnic in pravopisov od 1584 do danes. Medmrežje: https://fran.si/slovnice-in-pravopisi/41/1950-skupinski-zupancicev (20. 5. 2020). Dobrovoljc, H. 2018a: Fran Levec, Slovenski pravopis. Slovenske slovnice in pravopisi: spletišče slovenskih slovnic in pravopisov od 1584 do danes. Medmrežje: https://fran.si/slovnice-in-pravopisi/34/1899-levec (20. 5. 2020). Dobrovoljc, H. 2018b: Anton Breznik, Slovenski pravopis. Slovenske slovnice in pravopisi: spletišče slovenskih slovnic in pravopisov od 1584 do danes. Medmrežje: https://fran.si/slovnice-in-pravopisi/36/1920-breznik (20. 5. 2020). Dobrovoljc, H., Črnivec, M., Geršič, M. (ur.) 2020: Živim v Bukovem Vrhu pod Bukovim vrhom: O spremembi pravopisnega pravila za pisanje zemljepisnih imen. Ljubljana. DOI: https://doi.org/10.3986/9789610504320 Freyer, H. 1846: Alphabetisches Verzeichniss aller Ortschafts- und Schlösser-Namen des Herzogthums Krain: Commentar zur Special-Karte des Herzogthums Krain. Wien. Furlan, M. 1993: Odzadnji slovar zemljepisnih imen po Atlasu Slovenije. Ljubljana. Furlan, M. 2002: Predslovanska substratna imena v slovenščini. Jezikoslovni zapiski 8-2. DOI: https://doi.org/10.3986/jz.v8i2.2618 Furlan, M., Gložančev, A., Kladnik, D., Perko, D., Šivic-Dular, A. 2008: Imenik zemljepisnih imen Državne pregledne karte Republike Slovenije v merilu 1 : 250.000. 102 Georitem 32_Georitem 14-10.qxd 13.4.2021 8:57 Page 103 GEORITEM 32 Državna pregledna karta Republike Slovenije 1 : 250.000: standardizirana slovenska zemljepisna imena. Ljubljana. Furlan, M., Gložančev, A., Šivic-Dular, A. 2000: Pravopisna ustreznost zapisa last-noimenskega gradiva v registru zemljepisnih imen in registru prostorskih enot. Geografski vestnik 72-1. Gabrovec, M., Perko, D. 1996: Seznam predlogov novih uradnih imen za sporna uradna imena naselij v Sloveniji. Elaborat, Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU. Ljubljana. Gabrovec, M., Perko, D. 1997: Imenik uradnih imen naselij v Sloveniji. Elaborat, Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU. Ljubljana. Geršič, M., Kladnik, D., Brnot, M. 2020: Standardization of geographical names in officially recognized bilingual areas of Slovenia. Onomàstica 6. Geršič, M., Kladnik, D., Perko, D. 2020: Geografski pogled na pisanje velike in male začetnice pri večbesednih zemljepisnih imenih. Živim v Bukovem Vrhu pod Bukovim vrhom: O spremembi pravopisnega pravila za pisanje zemljepisnih imen. Ljubljana. DOI: https://doi.org/10.3986/9789610504320_03 Geršič, M., Kladnik, D., Repolusk, P. 2017: Geographical names in the languages of official minorities in Slovenia. Onomàstica 3. Gundacker, R. 2014: The Significance of Foreign Toponyms and Ethnonyms in Old Kingdom. The Late Third Millennium in the Ancient Near East. Oriental institute seminars 11. Chicago. Jakopin, F. 1990: Imenoslovje. Enciklopedija Slovenije 4. Ljubljana. Jakopin, F., Korošec, T., Logar, T., Rigler, J., Savnik, R., Suhadolnik, S. 1985: Slovenska krajevna imena. Ljubljana. Jarnik, U. 1826: Andeutung über Kärntens Germanisierung (Ein philologisch stati-stischer Versuch). Carinthia 16/18/19/20/22/23/24/25/26. Kadmon, N. 2000: Toponomy: The Lore, Laws and Language of Geographical Names. New York. Kladnik, D. 2019: Razvoj slovenske geografije – obdobje med koncem prve svetovne vojne in osamosvojitvijo Slovenije. Retrospektive 2-1. Kladnik, D., Ciglič, R., Hrvatin, M., Perko, D., Repolusk, P., Volk, M. 2013: Slovenski eksonimi. Geografija Slovenije 24. Ljubljana. Kladnik, D., Geršič, M. 2016: Cigale’s World Atlas and Its Influence on Slovenian Exonyms. Joint Commission Seminar on Historical Maps, Atlases and Toponymy. Leipzig. Kladnik, D., Geršič, M., Perko, D. 2020: Slovenian geographical names. Acta geographica Slovenica 61-1. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.9394 Kladnik, D., Perko, D. 2013: Slovenska imena držav. Geografija Slovenije 25. Ljubljana. DOI: https://doi.org/10.3986/9789612546052 103 Georitem 32_Georitem 14-10.qxd 13.4.2021 8:57 Page 104 Sporna imena naselij v Sloveniji Kladnik, D., Perko, D. 2015a: Družbena občutljivost standardizacije imen držav na primeru Južne Afrike in Moldavije. Pravopisna razpotja: razprave o pravopisnih vprašanjih. Ljubljana. DOI: https://doi.org/10.3986/9789610504429_20 Kladnik, D., Perko, D. 2015b: Problematika poimenovanja držav in odvisnih ozemelj. Pravopisna razpotja: razprave o pravopisnih vprašanjih. Ljubljana. DOI: https://doi.org/10.3986/9789610504429_19 Kladnik, D., Perko, D. 2017: Ustreznejša raba slovenskih zemljepisnih imen. Geografski vestnik 89-2. DOI: https://doi.org/10.3986/GV89205 Kladnik, D., Perko, D. 2018: Velika in mala začetnica ter drugi problemi zapisovanja slovenskih zemljepisnih imen. Geografski vestnik 90-2. DOI: https://doi.org/ 10.3986/GV90207 Kladnik, D., Perko, D. 2019: Še nekaj problemov pisanja zemljepisnih imen v slovenskem jeziku. Geografski vestnik 91-1. DOI: https://doi.org/10.3986/GV91107 Kladnik, D., Urbanc, M., Fridl, J., Orožen Adamič, M., Perko, D. 2006: Ein Kartenfund in Slowenien und sein Faksimilendruck: Ein wichtiges Ereignis für Sloweniens und Österreichs historische Geographie. Mitteilungen der Österreichischen Geographischen Gesellschaft 148. Levec, F. 1899: Slovenski pravopis. Dunaj. Medmrežje 1: https://www.gov.si/teme/standardizacija-zemljepisnih-imen (2. 2. 2021). Orožen Adamič, M. 2000: Treatment of geographical names in multilingual areas and the use of foreign names in Slovenia. Second International Symposium on Geographical Names GeoNames 2000. Frankfurt am Main. Orožen Adamič, M. 2007: Treatment of geographical names in multilingual areas. Exonyms and the international standardisation of geographical names: approac-hes towards the resolution of an apparent contradiction. Wien, Berlin. Orožen Adamič, M., Perko, D., Kladnik, D. (ur.) 1995: Krajevni leksikon Slovenije. Ljubljana. Orožen Adamič, M., Perko, D., Kladnik, D. (ur.) 1996: Priročni krajevni leksikon Slovenije. Ljubljana. Perko, D. 1995: Razporeditev in sestava prebivalstva naselij. Krajevni leksikon Slovenije. Ljubljana. Perko, D. 2001: Zgoščeni imenik zemljepisnih imen Slovenije. Zbirki državnih imenikov zemljepisnih imen Združenih narodov: Slovenija. Ljubljana. Perko, D. 2007: Prebivalstvo in naselja. Popisni atlas 2002. Ljubljana. Perko, D., Ciglič, R. 2019: Depopulacija zgornjih višinskih pasov v Sloveniji v zadnjih sto letih. Demografske spremembe in regionalni razvoj, Regionalni razvoj 7. Ljubljana. Perko, D., Jordan, P., Komac, B. 2017: Exonyms and other geographical names. Acta geographica Slovenica 57-1. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.4891 Perko, D., Orožen Adamič, M. 1995: Uradna imena naselij v Sloveniji. Elaborat, Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU. Ljubljana. 104 Georitem 32_Georitem 14-10.qxd 13.4.2021 8:57 Page 105 GEORITEM 32 Perko, D., Orožen Adamič, M., Šumrada, J., Urbanc, M., Fridl, J., Kladnik, D. 2005: Atlant. Ljubljana. DOI: https://doi.org/10.3986/9789612545093 Radovan, D. 1995: Toponimska navodila za Slovenijo. Ljubljana. Radovan, D., Majdič, V. 1995a: Slovar toponimske terminologije. Ljubljana. Radovan, D., Majdič, V. 1995b: Toponymic guidelines for Slovenia. Ljubljana. Ramovš, F., Župančič, O., Bajec, A., Kolarič, R., Rupel, M., Šmalc, M., Šolar, J. 1950: Slovenski pravopis. Ljubljana. Raper, P. E. 1996: United Nations Documents on Geographical Names. Pretoria. Savnik, R., Planina, F., Šifrer, Ž. 1968–1980: Krajevni leksikon Slovenije. Ljubljana. Snoj, M. 2002a: O etimologiji osebnih in zemljepisnih imen na Slovenskem. Jezikoslovni zapiski 8-2. DOI: https://doi.org/10.3986/jz.v8i2.2619 Snoj, M. 2002b: Adstratni in superstratni vplivi na slovensko imensko leksiko. Jezikoslovni zapiski 8-2. DOI: https://doi.org/10.3986/jz.v8i2.2620 Snoj, M. 2009: Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen. Ljubljana. Šivic-Dular, A. 1988: K normiranju slovenskih zemljepisnih imen. XXIV. seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Ljubljana. Šivic-Dular, A. 2002: Zgodovina imenoslovja v Sloveniji. Jezikoslovni zapiski 8-2. DOI: https://doi.org/10.3986/jz.v8i2.2616 Toporišič, J. (ur.) 2001: Slovenski pravopis. Ljubljana. Urazmetova, A. V., Shamsutdinova, J. H. 2017: Principles of place names classifica-tions. XLinguae 10-4. DOI: https://doi.org/10.18355/XL.2017.10.04.03 Vertot, N., Žnidaršič, E., Ilić, M., Šter, D., Povhe, J., Garvas, T. 2001: Popisi na Slovenskem 1948–1991 in Popis 2002. Ljubljana. Weiss, P. 2020: Večbesedna zemljepisna imena: z veliko začetnico skoraj vse. Živim v Bukovem Vrhu pod Bukovim vrhom: O spremembi pravopisnega pravila za pisanje zemljepisnih imen. Ljubljana. DOI: https://doi.org/10.3986/9789610504320 Zupan, G. (ur.): Krajevni leksikon Dravske banovine. Ljubljana. 13 Seznam slik Slika 1: V Atlantu, prvem atlasu sveta v slovenskem jeziku, na povečanem izseku s slovenskim ozemljem prevladujejo imena naselij. 13 Slika 2: Naše največje naselje Ljubljana ima med vsemi slovenskimi endonimi največ eksonimov, na primer nemškega Laibach, italijanskega Lubiana, češkega Lublaň, poljskega Lublana ter španskega in portugalskega Liubliana. 15 Slika 3: Večbesedno ime naselja Slovenska Bistrica sestavlja levo določilo Slovenska in lastnoimenska sestavina Bistrica, ki se je izoblikovala iz občnoimenske sestavine bistrica, izraza za hiter, čist vodotok. 19 105 Georitem 32_Georitem 14-10.qxd 13.4.2021 8:57 Page 106 Sporna imena naselij v Sloveniji Slika 4: Naslovnica prvega pravopisa v slovenskem jeziku iz leta 1899. 31 Slika 5: Naslovnica Snojevega Etimološkega slovarja iz leta 2009. 37 Slika 6: Naslovnica Priročnega krajevnega leksikona iz leta 1996. 41 Slika 7: Naslovnica knjige Zgoščeni imenik zemljepisnih imen Slovenije z zemljevidom v merilu 1 : 1.000.000, na katerem je prikazanih 337 standardiziranih imen naselij v Sloveniji. 90 Slika 8: Povečani izsek zemljevida Slovenije v merilu 1 : 1.000.000. 91 Slika 9: Del naslovnice publikacije Imenik zemljepisnih imen Državne pregledne karte Republike Slovenije v merilu 1 : 250 000, na katerem je prikazanih 3605 standardiziranih imen naselij v Sloveniji. 94 Slika 10: Povečani izsek zemljevida Slovenije v merilu 1 : 250.000. 95 Slika 11: Dvojezični območji v Sloveniji, kjer so imena naselij, ulic in stavb zapisana dvojezično. 97 Slika 12: Dvojezični slovensko-italijanski napis naselja na Primorskem. 98 Slika 13: Dvojezični slovensko-madžarski napis naselja v Prekmurju. 98 14 Seznam preglednic Preglednica 1: Nekateri kazalniki za naselja in prebivalstvo po pokrajinskih tipih leta 2011. 22 Preglednica 2: Nekateri kazalniki za naselja in prebivalstvo po pokrajinah leta 2011. 23–25 Preglednica 3: Tretje in četrto poglavje Zakona o določanju območij ter o imenovanju in označevanju naselij, ulic in stavb iz leta 2008. 27–30 Preglednica 4: Zapisovanje velike in male začetnice v večbesednih zemljepisnih imenih v posameznih slovenskih pravopisih na primeru naselij Kranjska Gora in Novo mesto. 35 Preglednica 5: Seznam uradnih imen naselij, ki imajo v svojem imenu okrajšavo, s predlaganimi novimi imeni. 46–47 Preglednica 6: Seznam uradnih imen naselij, ki imajo v svojem imenu besedico del, s predlaganimi novimi imeni. 48–50 Preglednica 7: Seznam naselij z enakimi imeni, ki lahko obdržijo obstoječe ime. 51–65 Preglednica 8: Seznam naselij z enakimi imeni in s predlaganimi novimi imeni. 65–89 Preglednica 9: Uradna dvojezična imena naselij v Sloveniji. 98–100 106 Georitem 32_Georitem 14-10.qxd 13.4.2021 8:57 Page 107 107 Georitem 32_Georitem 14-10.qxd 13.4.2021 8:57 Page 108 108 zalozba.zrc-sazu.si 32 Drago Perko Imena naselij so tista vrsta zemljepisnih imen ali toponimov, s katerimi se ljudje najpogosteje srečujemo. V Sloveniji za Matjaž Geršič njihovo poenotenje ali standardizacijo skrbi Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije, SPORNA VENIJI ki deluje predvsem na podlagi resolucij OZN o zemljepisnih LO imenih, slovenskega pravopisa in slovenske zakonodaje IMENA o zemljepisnih imenih, standardizirana zemljepisna imena NASELIJ SELIJ V S pa objavlja v standardizacijskih dokumentih, kot so zemljevidi A in imeniki zemljepisnih imen. V Sloveniji je več kot 6000 imen V SLOVENIJI A N naselij, kar petina pa je sporna v jezikovnem, zemljepisnem ali pravnoformalnem pogledu. A IMEN Knjiga obravnava temeljne izraze s področja zemljepisnih imen, RN še posebej imen naselij, opisuje način ugotavljanja spornih imen SPO naselij v Sloveniji in njihovega preimenovanja ter predstavlja že šičer standardizirana imena na zemljevidih v merilu 1 : 1.000.000 in 1 : 250.000, pa tudi v Registru zemljepisnih imen, ki je največja atjaž G digitala zbirka zemljepisnih imen v Sloveniji. ko, Mer go P 15 EUR Dra GEORITEM 32 9 0 1 6 9 8 7 8 5 3 5 0 5 GEORITEM 32 georitem 32-nsl-Kum-nova.indd 1 13.4.2021 8:49:04