Kurentovanje v Ptuju
Kurentovanje, združeno s pustnim karnevalom, bo v nedeljo 25. februarja v Ptuju. Prireditelja sta Fol-klorno društvo Ptuj in Turistično društvo PtuJ.
Spored bo potekal takole: ob 10. uri bodo nastoplle na Titovem trgu v Ptuju etnografske skupine po naslednjem zaporedju: Pozdrav pustnih pokačev Iz Podle-hnika in Markovec. Ples kopfašev iz Markovec. Nastop oračev iz Podlehnika. Ples vll s kral|ico iz Zabovec. Nastop plesačev iz Pobrezja. »Srangari|a« iz Stojncev. Nastop oračev iz Lancove vasl. Kopan|arlcc Iz Markovec. Pustnl plesi » pozvačlnom, Bel-tlnci. »Klada iz Sp. Polskave.« Orači Iz Markovec. Piceki in kokotičl fz Markovec. Maškare iz Turščiča pri Čakovcu. Rusa, medvedi in drugi pustni llki Iz Markovec in Leskovca. »Kukerkl« iz Bolgarije. Polharji iz Cirkovec in na|nazadn|e Se Koranti Iz Markovec in okolice.
V popoldanskem času (14. uri) bo krenila karnevalska povorka po ptufskih ulicah, v katerih bodo sodelovali: poleg gornjih skupin ie oračt iz Gerečje vasl in Pobrežja, pustne šeme iz osnovnih In drugih Sol, Rimljani iz njihove dobe ter motorna In druga vozlla delovnlh organizaclj, druitev, in posameznlkov ob spremljavi treh maskiranih plhalnih orkestrov.
Obiskovalci, ki se pripeljejo Iz smeri Kraplna, Slovenska Bistrica In Maribor, bodo lahko parkirali svoja vozlla na desnem bregu Drave, tisti, ki pa bodo pripeljall iz Lenarta, Radgone, Ormoža in Varaždina pa na levem bregu Drave.
Kurentovanje je poneslo v široki svet stare šege, ki so bile najtesneje poveza-ne, ki so se najbolj ohranile v okolici Ptuja in so pravi zgodovinski dokumenti iz davne preteklosti.
Ohranile so se predvsem tiste šege, ki so bile najtesneje povezane s poljedelče-vo borbo za obstanek in eksistenco živ-Ijenja z ohranitvijo rodu, z rodnostjo zemlje, uspevanjem domačih živali itd.
Ker se z odhodom zime in pričetkom pomladi začnejo kmečka dela na polju, so ti obredi povezani predvsem s tem časom. Najbolj pristna pustna maska je kurent, domačini iz Markovec mu pravijo kar korant. Oblečen je v bel črn ovčji kožuh z navzven obrnjeno dlako. Okrog pasu ima verigo s kravjimi zvonci, izvod kožuha, ki sega skoraj do čevl jev, se vidi-jo zelene ali pa rdeče volnene nogavice in težki čevlji. Na glavi ima kapo narejeno \z ovčje kože, ki ima spredaj izrezane oči in prišit velik nos. Na vrvico nabran bel fižol pa predstavlja zobe, iz ust pa mu visi rdeč jezik. Za ušesa uporabijo velika pu-ranova ali gosja peresa. Zgoraj ima kapa dolgo rogovje, na katero so privezani pi-sani trakovi, puranova peresa in umetne rože. V rokah nosi palico, na koncu kate-re je pribita ježeva koža, katero imenuje-jo ježevka ali ježevica Korant skače in rogovili in zvonci, ki jih ima okoli pasu, bučno pozvanjajo. Maska je videti de-monska in pošastna zato beži pred njo tako staro kakor tudi mlado posebno pa otroci saj se le ti bojijo, da jih kurent ne »Oježi«. V znak miroljubnosti pa kurent posebno starim Ijudem ponuja iztegnje-no desnico. Dekleta se odkupijo z žep-nim robčkom, ki si ga kurent priveže za pas. Čimveč robčkov nabere. tembolj je priljubljen in imeniten. Maski ki imata poleg kurenta svoj izvor v poganski šegi preganjanja zime, sta RUSA in GAMBE-LA. RUSO predstavljata dva moža, ki ho-dita drug za drugim in nosita na ramenih leseno orodje pokrito s plahto segajočo do tal, da se vidijo le noge. Sprednji drži skozi odprtino plahte živalsko glavo (le-seno) s premikajočo se čeljustjo.zadnji pa s pomočjo vrvi premika rep Maski se razlikujeta v tem, da je v gambeli le en človek, v rusi pa dva. Ruso in gambelo vodi pokač, darove (jajca, krofe in kloba-se) pa pobira pobirač.
¦ Spomladansko oranje ponazarjajo pustni ORAČI. To je šest do osem fantov oblečenih v posebne noše, kateri vlečejo
plug, zadaj pa gre kurent,ki pluži. Vodi jih kopač, ki z dolgim bičem zapoka pred vsako hišo, orači pa zaorjejo nekaj brazd na dvorišču. Spremlja jih poberač, ki seje v te brazde repno seme (navadno pleve) In jih zagreba z grabljami in zagotavlja gospodinji, da bo \z tega semena zrasla debela repa, če bodo zvečer plesali »za debelo repo«. Orači pa za dar dobijo v dar klobase ali jajca V ptujski okolici so predvsem znani orači iz Lancove vasi Markovcev in Podlehnika.
Stara  maska  je  tudi  medved,  ki  jo predstavlja človek oblečen v široko vre-čevinasto oblekoo, v katero je zagačena slama.
Piceki so otroške maske. V belo oble-čen otrok ima med nogami ukrivljeno palico, s petelinjo glavo na sprednjem in petelinjim repom na zadnjem koncu. Spremlja ga našemljen otrok, ki ima v košarici seme, ga poseje po dvorišču, pograblja z malimi grabljami in pobira darove. V kolikor je ob pustu dosti pice-kov, pomeni, da bodo kokoši v tem letu dobro nesle.
Ob pustu se po vaseh Ptujskega polja pojavljajo tudi VILE. To so v belo obleče-na dekleta, ki okrog kraljice plešejo in pojejo stare pesmi ter prerokujejo dobro letino Če pa se ni v preteklem letu omo-žilo nobeno dekle, morajo za kazen vleči po vasi ploh. Na plohu vlačijo slamnate-ga ženina in ga v karikirani obliki ponuja-jo nevesti. Ta obred se je ohranil pred-vsem v Cirkovcih na Dravskem polju. V Markovcih pa Je običaj vlačenje »kopa-nje« (korita), v kateri vozijo nevesto po vasi in jo zasmehujejo.
V  Pobrežju pri Ptuju pa so znani »po-breški plesači«. To je skupina šestih fan-tov in treh deklet. Spremljajo jih muzi-kanti s harmoniko, jajčarica, ki pobira darove in kurent, ki skupino varuje. Ple-savcev se pri vsaki hiši razveselijo in jih radi tudi sprejmejo.
•
V Markovcih so se ohranili ženitovanj-ski »kopjaši«. Kopjaš je ponavadi ženi-nov prijatelj. ki skrbi za red na gostiji Oblečen je v temno obleko, visoke škor-nje, na glavi pa ima temen klobuk. Čez ramo ima položeno v obliki lente sloven-sko trobojnico, v roki pa kopje (palico s sto pisanimi trakovi). Plešejo po taktu godbe, mečejo v zrak kopja in jih lovijo z rokami. Če pade kopje na tla, je to za kopjaša sramota.
Med tujimi skuplnami, ki bodo sodelovale na ptujskem kurentovanju, so »ma-škare« iz Turčišča pri Čakovcu. Značilne so predvsem njihove lesene maske, ki so izdolbljene iz vrbovlh debel. Poznajo trt vrste mask in to »larfe«, »lampe« in »čaplje«. Med njihovim raznolikim nastopom je zanimlv konec, ko obsodijo pu|sa na smrt in ga obesijo na »galge« (vislice). Maškare iz Turčišča spremljajo godci s cimbali, goslimi In bajsom.