ZLET PRI PREDSEDNIKU \______■- ______I_ 1614 NAPOVEDUJEMO KDAJ? KAJ? KDO? 20. april Spomladanska kolesarska orientacija (Rod dveh rek) Matej B. Kobav V tem Taborniškem vestniku rdr.rutka.net kobavmb@leo.fe.uni-lj.si 20. april Taborniški festival v Kranju www.zto-kr.org/50-letnica/ 22. april Dan tabornikov Svetovni dan Zemlje www.un.org/events 26. - 28. april Postojnsko orientacijsko tekmovanje (Rod kraških viharnikov) Gašper Rupnik V Taborniškem vestniku 1/02 pot.rutka.net guster@rutka.net 27. april Soška olimpiada (Rod soških mejašev) Vojko Vičič V Taborniškem vestniku 3/02 vico@rutka.net 10. - 12. maj KREARTA 20002 milj pod morjem Andrej Težak krearta.rutka.net V Taborniškem vestniku 3/02 tesky@kud-fp.si 10. - 11. maj Bičikleta žur (Rod jadranskih stražarjev) Marjan Makuc marjan.makuc@actual-it.si 11. maj TAKT (ZTO Kranj) Jure Meglič V tem Taborniškem vestniku djuro@rutka.net 17. - 19. maj STPM (Rod jezerski zmaj) Primož Vrabič primoz.vrabic@uni-mb.si Stari Tabori! Uredni{tvo napro{a tabornike, ki imajo doma aprilsko {tevilko Tabora iz leta 1996, da jo podarijo Zvezi tabornikov Slovenije, ker jo potrebujemo za vezavo letnika 1996. Nagrada za poslano {tevilko je enoletna naro~nina na revijo Tabor, potrebujemo pa {tiri izvode. Prebujanje UVODNIK Namesto spomladanskega čiščenja svojih domovanj so kranjski taborniki očistili svoje okolje. Skoraj 300 tabornikov je pokazalo in dokazalo, da taborništvo le niso samo tekmovanja in druženja, pač pa tudi družbeno koristno delo, ki pa je, žal, premalo cenjeno in pogosto spregledano. Pomislite, koliko smeti leži naokrog, če so samo v Kranju pobrali kar štirideset kubičnih metrov smeti. Tabor je spet začel hoditi na obiske, tokrat v Šentjur pri Celju, kjer deluje Rod Divjega petelina, ponujamo pa vam tudi nekaj predlogov za 22. april, Dan tabornikov. Črtomir je pripravil vrsto strokovnih člankov o pravnih problemih, s katerimi se srečujejo vodstva rodov. Dvanajsti zlet ZTS se nezadržno bliža, toda še prej bo treba počakati na konec šole, predavanj, dopust ... Matija Tonejc VSEBINA ( april 3 Napovednik 2 Uvodnik 2 AKTUALNO Zlet pri predsedniku 4 Čistilna akcija 6 Seminarji 9 Tabor na obisku 10 Zimovanje 14 IZ PRVE ROKE Youth Forum 16 Dan tabornikov 18 Festival 19 Pravna pomoč 20 STROKOVNO Kreativnost 22 Glasila 28 Potuha 30 ZVN 32 Astronomija 34 Orientacija 36 Narava 38 Kosobrin 39 Mednarodne strani 40 RAZVEDRILO Popotovanja 42 Trenutki 44 Ježev kotiček 45 Z znanjem do odgovora 46 Volk 46 Zlet pri predsedniku, stran 4 Delegacija Zveze tabornikov je v četrtek 14. marca 2002 obiskala predsednika RS Milana Kučana. Čistilna akcija, stran 6 Mrzel in sunkovit veter je sicer prinesel sončno sobotno jutro, vendar je vzbujal tudi nekaj nemira. Štabni šotor, ki naj bi nudil zaščito pred muhastim vremenom, se je tresel in premikal kot bi bil potres. Tabor na obisku, stran 10 Tokrat me je pot zanesla na celjsko, natančneje v Šentjur, kjer je sedež rodu Divjega petelina. Rod je dokaj mlad in moj prvi vtis je bil, da šentjurski taborniki delajo s čedalje večjim zagonom. Križanka 47 Glavni urednik: Odgovorni urednik: WWW: http://www.zts.Gio. Cena posameznega i 1 sveta: Marjan Moškon naročnina s Uredništvo: Katarina Drenik (urednica priloge Medo), Aleš Skalič (urednikpriloge Tekoči račun: 50101-67B-471B4. Gozdovnik), Jaka Bevk-Šeki (ilustracije), Igor Bizjak, Aleš Cipot, Primož Kolman, Rokopisov in fotografij ipež, Tadej Pugelj-Pugy, Marko Svetličič- Upoštevamo samo igrafija) in Barbara Železnik-Bizjak (oblikovanje). DDV je vračunan v ceno. Ustanovitelj, izdajatelj in lastnik Zveza tabornikov Slovenije. TABOR sofinancirata Grafična priprava in tisk: Ministrstvo za kulturo in Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport Republike Tabor je tiskan na Slovenije. Poštnina plačana pri izvoda je 450 SIT, letna naročnina je 4200 SIT, za tujino pa letna januarja za tekoče leto. ., Ljubljana Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Telefon 01 300 08 20, fax 01 43 61 477, Naslovnica: i e-posta: zts@guest.arnes.si. ^ ) AKTUALNO OBISK Ivo Štajdohar Foto: Pugy pri predsedniku države Delegacija Zveze tabornikov je v ~etrtek 14. marca 2002 obiskala predsednika RS Milana Ku~ana. V delegaciji so bili: Mitja Lamut (stare{ina ZTS), Darko Jenko (na~elnik ZTS), mag. Marko Volj~ (~lan uprave Skavtske fundacije), Boris Mrak (predsednik uprave Skavtske fundacije) in Ivo [tajdo-har (tajnik ZTS). Mitja Lamut je najprej v kratkem uvodu orisal trenutno stanje in prizadevanja v taborniški organizaciji. Predsedniku se je še enkrat zahvalil za obisk na proslavi 50-letnice ZTS in 80 letnice skavtstva na Slovenskem, ki je bila lani aprila, in mu ob tem izročil povabilo na 12. zlet ZTS v Tolminu od 2. do 11. avgusta letos. Z zletom namerava ZTS zaključiti praznovanja teh dveh obletnic. Milan Kučan je obljubil, da bo prišel na zlet ob zaključku. Druga tema pogovora je bila kandidatura za organizacijo svetovnega skavtskega jamboreeja leta 2011. Skupna ocena je bila, da je to zanimiv in "mega" projekt, ki bi lahko bil primeren izziv za slovensko državo. Treba bo ustanoviti iniciativni odbor in povabiti k sodelovanju vse zainteresirane strani. Predvsem pa bo treba o prizadevanjih obvestiti Ministrstvo za šolstvo in šport in Vlado RS, kajti kandidatura zahteva državno garancijo. Obisk se je zaključil v prijetnem vzdušju po dobri uri pogovora, v katerem sta bili med drugim omenjeni še možnost sodelovanja tabornikov pri protokolarnih obiskih visokih državnikov iz tujine, v primeru, da so ti člani skavtske organizacije, in možnost izdaje druge slovenske taborniške - skavtske znamke. Ob koncu obiska je načelnik Darko Jenko izročil predsedniku za spomin sliko z zadnjega obiska ob 50 letnici ZTS. 4 AKTUALNO ( april 5 6 ^ ) AKTUALNO ČISTILNA AKCIJA Jure Meglic - Djuro, Karmen Žura Očistili smo Kranj Mrzel in sunkovit veter je sicer prinesel sončno sobotno jutro, vendar je vzbujal tudi nekaj nemira. Štabni šotor, ki naj bi nudil zaščito pred muhastim vremenom, se je tresel in premikal kot bi bil potres. Močan pok je za trenutek preusmeril našo pozornost na kraj nesreče, kjer so nemočno ležali oglasni panoji, vendar sta bila namen akcije in volja organizatorjev tokrat močnejša od muhastega vremena. Med tem, ko je večina Kranjčanov preživela sobotno dopoldne doma pred televizijskimi sprejemniki, nekateri pa tudi v Planici, kjer so spodbujali nase orle, smo bili organizatorji velike čistilne akcije izjemno presenečeni nad samo udeležbo. Slovenski trg je bil živahen kot že dolgo ne. Taborniki, katoliški skavti in mladi gasilci so bili trdno odločeni, da opravijo veliko spomladansko čiščenje. Guro in Markl sta dajala še zadnje napotke vodnikom in udeležencem, Toni je s prefinjenim humorjem zabaval udeležence, iz ozadja pa so že prihajale prijetne vonjave slastnih palačnik. Skoraj 300 udeležencev, razdeljenih v 19 vodov, je v pičlih treh urah očistilo obsežno področje mesta Kranj. Udeleženci so dobesedno prečesali Primskovo, Klanec, desni breg Kokre in področje med Bleiweisovo ter Koroško cesto do Zlatega polja. Na področju Stražišča so se čistilne akcije poleg tabornikov udeležili tudi krajani Stražiš-ča in zaposleni v podjetju Sava. Zanimivo je bilo opazovati posamezne skupine na terenu in odnos mimoidočih do njihovega početja. Splošno odobravanje in navdušenje večine, ponekod so se posamezniki pridružili vodom, so kalila nedopustna ravnanja posameznikov, ki so brezobrazno odmetavali smeti in čistili avtomobilske pepelnike na očiščena mesta. Le kaj bi storili oni, če bi jim nekdo stresel nekaj vreč smeti v njihovo dnevno sobo? Starejši vrstniki so čistili obsežno področje Kranja, najmlajši taborniki pa so risali na temo ekologija in voda. Lastniki najboljših izdelkov so ob zaključku prejeli praktične nagrade podjetja Sava. Kranjski poklicni gasilci so mimoidočim prikazovali opremo za ukrepanje in reševanje v primeru ekoloških nesreč, ekološka, požarna in tehnična služba podjetja Sava pa odnos sodobnega proizvodnega podjetja do okolja. Skratka, udeleženci na terenu so dokazali, da je pobiranje smeti lahko tudi zabavno početje, ki v človeku ustvarja notranje zadovoljstvo in gradi pozitivne vrednote v odnosu do okolja, najmlajši pa so ob zabavnih kreativnih delavnicah v EKO šotoru spoznavali, zakaj nam tabornikom, katoliškim skavtom, gasilcem in ozaveščenim krajanom ni vseeno v kakšnem okolju živimo. Ura se je že prevesila v popoldan in posamezne skupine so se pričele vračati na Slovenski trg, kjer so se posladkale s slastnimi taborniškimi dobrotami - palačinkami. Seveda so nestrpno pričakovali zaključek akcije, ki je minil v nagovoru podžupana MOK, g. Kadoiča, načelnika ZTO Kranj in pa gospe Lidije Bregar iz podjetja Sava d.d., ki je s pomočjo murenčkov izžrebala praktične nagrade risarskim ustvarjalcem in udeležencem akcije. AKTUALNO ( april 7 Anja Bohinc (13 let) gasilka PGD Primskovo: "Za akcijo nam je povedal mentor Mitja, ki je prejel pismo s strani Zveze tabornikov občine Kranj. Ker se sama velikokrat udeležim podobnih srečanj, sem se odločila, da bom sodelovala. Zdi se mi, da je potrebna skrb za naše okolje, zato mi je akcija tudi všeč." Katoliški skavt Matjaž Rudolf - Pogumni orel: "Dva naša člana sta iz tega okoliša in tako smo vedeli, da je ta prostor potrebno očistiti. V grmovju smo našli polno odpadkov, med drugim tudi celo žensko kolekcijo oblačil, od spodnjega perila pa vse do čevljev." Vesna Logonder (4 leta): "Moj oči je šel čistit, midva z bratcem Andrejem pa riševa. Veliko otrok je tukaj, zato mi je tudi všeč, pa palačinke pečejo." 8 ^ ] ¡Mf • ■ M ^ j i Andraž Pivk (6 let): "Narisal sem otoček na morju, ki je čist, veš, nima odpadkov, in na njem so palme. Sedaj pa jem palačinko, ki mi jo je prinesla tabornica Jasna ... Ko bom velik, bom tabornik." Matica (8 let) in Jure (9 let): "Najprej sva čistila in pobirala smeti. Našli smo jogi in sva skakala po njem, potem smo ga pa skupaj z vodnico vrgli v smeti, čeprav je bilo veliko zanimanja zanj. Veš, narisala sva tudi risbico, nekoga, ki kadi in ima celo vrečo smeti v roki. Dim in cigareti tudi onesnažujejo okolje." Milan Grah (12 let) - Mini je svoje vtise o akciji strnil takole: "Čistili smo po Bleiweisovi cesti. Prav fino je, le vreme je slabo. Prav se mi zdi, da počistimo in olepšamo naše mesto, v katerem se dnevno sprehajamo. Sedaj se nam pa mudi na čaj in palačinke" Organizatorji akcije z velikim zadovoljstvom sporočamo vsem občankam in občanom MOK ter naključnim obiskovalcem, da smo očistili Kranj in s pomočjo Komunalnega podjetja Kranj odpeljali skoraj 40 kubičnih metrov nabranih smeti. Hkrati pa velja, da bodo tovrstne akcije lahko bolj uspešne, če bo vsak posameznik sam skrbel za čisto okolje v katerem živi, na to opominjal ostale družinske člane, sosede, prijatelje in znance. Ekološki odnos do okolja v katerem živimo je pomemben, saj nam ni dano, da bi lahko svobodno izbirali kje in kako bomo živeli, še manj pa lahko na to vplivajo naši nasledniki, ki jim bomo nekoč prepustili naš življenjski prostor. Ob koncu bi se zahvalil organizatorjem, Gurotu in Mar-klu, podjetju Sava d.d. (gdč. Metki, gospe Lidiji, gdč. Karmen in g. Janezu), ki je prevzelo pokroviteljstvo in soorganizacijo, Mestni občini Kranj za podporo, kranjski Gasilsko reševalni brigadi, Komunali Kranj in vsem udeležencem. Z vašo pomočjo je Kranj postal zopet bolj čist in poskrbimo, da bo takšen tudi ostal. V upanju na ponovno snidenje prihodnje leto. april 9 Pugy SEMINARJI podeljene po uspešno opravljenem sojenju na območnem oz. državnem mnogoboju. Seminar za organizatorje taborjenj Sodni{ki seminar Management seminar v [vici Seminar za organizatorje taborjenj in šole v naravi je potekal v GŠ v Bohinju 8. in 9. marca 2002. Udeležilo se ga je 27 tečajnikov od tega 15 učiteljev iz osnovnih šol po Sloveniji. Seminar je postregel z novim znanjem s področja tehnične priprave in izvedbe taborjenja, spremembami na področju zakonodaje in pravno odgovornostjo ter higienskimi pogoji in normativi za izvedbo taborjenja. Udeleženci so sestavljali tudi programe taborjenj in na ta način v veliki meri izmenjali ideje in izkušnje. Glede na opravljene ankete in vrednotenje smo ugotovili, da je potrebno v prihodnje pri določenih temah ločiti taborniške udeležence od pedagoških delavcev. Takšna tema je bila predvsem priprava programa in priprava taborjenja (tehnični del). Določenim temam je potrebno nameniti več časa, tako da bo v prihodnje seminar trajal nekoliko dlje. Mednarodni skavtski center Kandersteg v Švici je konec februarja gostil pisano druščino skavtov iz cele Evrope na 5. seminarju managementa. 29 udeležencev iz 12 držav (med njimi je bil tudi Gašper Rupnik iz ZTS) je v slabem tednu, kolikor je seminar trajal, osvojilo precej spretnosti na področju gradnje timov, učinkovitosti dela in vodenja timov, orodij za učinkovito načrtovanje na vseh nivojih organizacije in znanja o managementu odraslih virov. Seveda je pomemben del učne izkušnje predstavljalo tudi druženje, izmenjava izkušenj in modelov dobre prakse, ki bodo udeležencem pri delu v nacionalnih organizacijah v veliko pomoč. Fotografije s seminarja si lahko ogledate na communities.msn.com/mana-gement2002. Seminar je potekal v taborniškem centru Marindol od 15. do 17. marca 2002 v organizaciji komisije za program. Seminarja se je udeležilo 32 članov iz gorenjskega in severnopri-morskega območja (15 MČ in 17 GG). Na seminarju so udeleženci spoznali splošne določbe za mnogoboj in ROT, teoretično in praktično obdelali panoge mnogoboja in na koncu opravili še preizkus znanja. Seminar so udeleženci ocenili pozitivno in so bili zadovoljni tako z namestitvijo kakor tudi s potekom seminarja. Sodniške izkaznice bodo udeležencem 10 ^ ) AKTUALNO TABOR NA OBISKU Rod Divjega petelina - Šentjur pri Celju Zapisal: Aleš Cipot, fotografije: arhiv RDP in AC Tokrat me je pot zanesla na celjsko, natančneje v Šentjur, kjer je sedež rodu Divjega petelina. Rod je dokaj mlad in moj prvi vtis je bil, da šentjurski taborniki delajo s čedalje večjim zagonom. Pričakali so me v šentjurski osnovni šoli, kjer razpolagajo z večjo sobo, ki je opremljena popolnoma v taborniškem duhu. Šotor, hlodi za sedenje in maketa ognja pričarajo v zimskem času idilično vzdušje na vodovih srečanjih. Pogovarjal sem se s starešino Janijem in načelnikom Markom, pozneje se nam je priključil tudi načelnik kluba PP Zoran. Začetki delovanja rodu Načelnik rodu Marko je povzel dogajanja rodu v preteklosti: "Začetek ta-borništva v Šentjurju sega v leto 1997. Na prvem sklicu je bilo vpisanih 80 članov in ustanovljeni sta bili družini MČ in GG. Takrat je bilo izbrano tudi ime rodu. Divji petelin je bil nekoč avtohtoni prebivalec našega območja, žal je skoraj izumrl. Pozneje je prišlo do osipa in na prvem taborjenju je taborilo 28 članov. Vsako leto smo organizirali letno taborjenje in zimovanje za vse družine. Leta 1999 smo organizirali 1. mednarodni tabor, leto za njim pa tudi drugega. Leta 2000 je bil ustanovljen klub PP, to leto pa smo se razširili po območju in nastali sta še dve četi, ena na Ponikvi in druga v Gorici pri Slivnici. Število aktivnih članov danes je 90 in 24 umsko prizadetih, ki jih štejemo med člane rodu." Članstvo rodu DRUŽINA/KLUB VOD/KLUB VODNIK ŠT. ČLANOV MČ Tigri David Pisanec 5 MČ Metuljčki Nina Kukovič 6 MČ (na Ponikvi) Vidre Janez Kukovič 8 MČ (v Gorici Levi Janez Kukovič 7 pri Slivnici) GG Tigri 2 Klemen Kukovič 8 GG Jaguarji Andrej Gračnar 5 GG Veverice Rudi Brečko 6 GG (na Ponikvi) Orli Denis Kukovič 8 GG (v Gorici Zlati orli Denis Artnak 5 pri Slivnici) PP 13. prase Zoran Borovšak 17 Grče ni voda 15 Vod duševno Janez Kukovič 24 prizadetih Opomba: Člani voda duševno prizadetih ne plačujejo članarine in uradno niso člani rodu in ZTS. Starostna kat. Načelnik Število članov MČ David Pisanec 26 GG Rudi Btečko 32 PP Zoran Borovšak 17 Grče 15 Posebna skupina 24 SKUPAJ 114 AKTUALNO ( april 11 Rodova uprava Delo s skupino umsko prizadetih Jani, kako ocenjuješ delo z umsko prizadetimi? To je bogastvo, ki ga ima rod. Gre za občasna srečanja. Mladi se srečujejo z drugačnimi, ugotavljajo razlike med sabo in njimi. V večini primerov se vsi prvič srečajo z duševno bolnimi ljudmi in ugotavljamo, da jih zelo dobro sprejemajo in so se navadili nanje. Izvedli smo celo krajše skupno taborjenje. Večina jih je iz Šentjurja, prišli pa so tudi iz celjske občine. Niso samo mladi po letih, temveč jih je nekaj tudi starejših od 30 let. Skozi sam proces vzgoje in izobraževanja skušamo mladega človeka v prostočasnih aktivnostih poučiti tudi o potrebi po sprejemanju drugačnih v svoji sredini. To nas bogati in bogati tudi organizacijo kot takšno navzven. Zaradi poročanja medijev tudi širša javnost izve za naše delo z drugačnimi, tudi sponzorji in donatorji so nam zato naklonjeni, čeprav zaradi dela z drugačnimi ne pridobimo kakršnihkoli dodatnih denarnih sredstev posebej na ta račun (npr. s strani Občine Šentjur ipd., op. p.). Organizirate humanitarne akcije ... Vsako leto izvedemo več humanitarnih akcij, ne le fizičnih, temveč tudi obdarovanja socialno ogroženih ljudi. Obdarili smo jih s popolnoma novimi oblačili in obutvijo. Naključno smo izbrali ljudi, ki takšno pomoč potrebujejo, seveda pa smo jih prej poklicali. Oblačila in obutev smo pripeljali z avtom, ga odprli in jim ponudili, da si vzamejo, kolikor potrebujejo. Mnogi tega skoraj niso mogli verjeti. V preteklosti smo v mestu na dan boja proti odvisnosti pripravili lutkovno igrico na temo odvisnosti. Ob eni izmed preteklih prireditev za Lučko miru smo postavili stojnice in na njih delili lučko miru, darila, naše koledarje, za katere smo zbirali prostovoljne prispevke. FUNKCIJA STAREŠINA NAČELNIK NAČELNIK DRUŽINE MČ NAČELNIK DRUŽINE GG NAČELNIK KLUBA PP TAJNICA GOSPODAR BLAGAJNIK REFERENT ZA DRUŽABNOST IN ŠPORT IME IN PRIIMEK Janez KUKOVIČ Marko MOČNIK David PISANEC Rudi BREČKO Zoran BOROVŠAK Snežana ČOVIČ Alojz JOŠT Alojz JAZBEC Alen KOŠTOMAJ Načelnik kluba PP Zoran (levo) in načelnik rodu Marko Starešina rodu: "Članarina znaša 3.600 tolarjev, popustov nimamo, lahko pa člani plačajo članarino v več obrokih. Pri plačevanju članarin nismo nikoli imeli težav, večja težava je nedoslednost vodnikov in vodstva pri pobiranju članarine in njenem pravočasnemu odvodu na ZTS. Doslednost in pravočasnost moramo še doseči." Jani je starešina rodu, vodnik treh vodov, sodeluje v pripravljalnem odboru Lučke miru, je inštruktor prve stopnje, prejel pa je že tudi vabilo za inštruktorski tečaj druge stopnje. Šentjurski taborniki vabijo vse rodove na baseball tekmo, na skupno akcijo z družabnim večerom. Stik: načelnik rodu Marko (tel. št. 03/5741688). Medvedki se na bivaku spoznavajo z lokostrelskimi veščinami 12 ^ ) AKTUALNO Celjsko-zasavsko območje 2002 2001 ROD KRAJ ČLAN. OBISK ČLAN. OBISK ROD II. GRUPE ODREDOV CELJE 62 77 99 ROD BELEGA KONJA ** SLOVENSKE KONJICE ROD ZELENE ROGLE ZREČE 65 79 70 72 ROD LILIJSKI GRIČ PESJE 60 65 65 ROD JEZERSKI ZMAJ VELENJE 184 709 414 412 ROD PUSTI GRAD ŠOŠTANJ 133 136 190 160 ROD TOPLI VRELEC ** TOPOLŠICA 30 ROD POLDE EBERL-JAMSKI ZAGORJE OB SAVI 70 43 68 ROD IZPOD ZELENIH DOBROVELJ ** LETUŠ - BRASLOVČE 30 53 30 ROD DIVJEGA PETELINA ŠENTJUR PRI CELJU 65 103 ROD TEMNEGA HRASTA ** HRASTNIK 31 ROD BISTRE SAVINJE ** ŠEMPETER 34 22 ROD SOTOČJA ** NAZARJE 30 36 ROD GORNJI GRAD ** GORNJI GRAD Opomba: Rodovi označeni z dvema zvezdicama v letu 2001 niso bili registrirani. Prvi in tretji stolpec predstavljata število odvedenih članarin ZTS-u, drugi in četrti stolpec pa ugotovljeno število tabornikov v rodu ob obisku načelnika območja oziroma načelnika ZTS. Zoran Borovšak, načelnik kluba PP: "Število članov kluba se počasi veča po zaslugi prehoda GG-jev v starejšo starostno kategorijo pa tudi precej novih članov imamo. Prevladujejo mlajši PP-ji. Največji problem PP-jev je pomanjkanje časa. Klub šteje sedemnajst članov, osip PP-jev je zelo majhen. Za letošnje leto se v klubu dogovarjamo, da bi organizirali letni tabor v Makedoniji, ker imamo stike s taborniki iz Kičeva. Obstaja tudi možnost, da gremo na Zlet v Tolmin in na ROT v Prekmurje." Na sliki so člani rodu na Eko taboru pred slabima dvema letoma. AKTUALNO ( april 13 Lučka miru Jani je bil član pripravljalnega odbora Lučke miru 2001. Pred časom je na forumu na Rutki potekala zanimiva debata o vprašanjih povezanih z Lučko miru. Jani, sicer foruma na Rutki ne spremljaš bi pa rad izvedel, kakšno je tvoje razmišljanje in stališče o Lučki miru v letu 2001? Lučka miru je potrebna bolj kot kdajkoli poprej, predvsem zaradi vse večjih razlik in razpok med, ne samo socialno ogroženimi in bogatimi, ampak tudi med različno mislečimi ljudmi v naši deželi. Če se pa obrnem na skavtski organizaciji v Sloveniji, na Zvezo slovenskih katoliških skavtinj in skavtov (ZSKSS) in Zvezo tabornikov Slovenije pa menim, da bi morali imeti Lučko miru dvakrat na leto. V tem letu je prišlo do vsebinskega preoblikovanja in prenosa Lučke miru v Slovenijo. Do sedaj smo to delali skupaj z ZSKSS. Glede na razmere oziroma rezultate v preteklih letih pa smo se odločili, da to spremenimo. Odločili smo se, da se Lučka miru prinese v Slovenijo na način kot se je prinesla. Da jo razpršimo v svojem okolju in jo iz svojega okolja razpršimo po domovih po Sloveniji. Iz tega vidika se mi zdi, da je to v redu, da je bil pristop primeren, da je pripeljal k razmišljanju funkcionarje iz ZSKSS, da bomo v prihodnje lažje našli skupne točke za skupno izvedbo akcije v smislu ohranjanja miru in poti k resničnemu prijateljstvu. Obstajajo še nekatera odprta vprašanja, saj nekateri mislijo, da je ta Lučka zgolj katoliške narave, vendarle se moramo oprijeti predvsem vsebine in poslanice Lučke - mir in strpnost, ki ju naj Lučka prinese. To je za nas tudi velik izpit, saj moramo priznavati drugače misleče, moramo vedeti, da smo različni na tem svetu in moramo pripeljati Lučko tudi v organizacije drugih veroizpovedi , kot so evangeličani, pravoslavci, Jehove priče in druge cerkvene organizacije v Sloveniji, ki so še zaenkrat neizkoriščeni potencial, saj Lučka do njih še ni prišla. Si pripravljen sodelovati v odboru tudi letos? V kratkem bo vrednotenje Lučke miru 2001, ki bo pokazalo rezultate. Sam sem še vedno pripravljen sodelovati, saj sem navsezadnje bil zraven, ko smo naredili prelomnico, ko smo ji dali drugačno vsebino in mi je veliko do tega, da ta vsebina zaživi, da dobi resnično svojo podobo. Kakšen se ti je zdel program ob sprejemu Lučke v Murki Soboti? To je eno izmed vprašanj, ki se postavljajo ob takih novitetah. Do sedaj je Lučka prihajala v Maribor, kjer nas je pričakala množica ljudi, ki so prišli k maši. Tam se je Lučka razde- lila in Lučka je šla svojo pot. Mislim, da je bil v Murski Soboti dober začetek, ki ga je potrebno nadgraditi. Pokazale so se pomanjkljivosti, ki morajo dati nov zagon, ki morajo roditi nove zamisli in mislim, da je bila Murska Sobota v preteklem letu tista, ki je orala ledino na tem področju, v drugačni vsebini. Koncept programa je bil dober. V mestu samem bi se sicer dalo bolje organizirati, da bi prišlo več ljudi kot jih je, toda to je bil začetek. Srečevali smo se s precej odklonilnim odnosom s strani posameznih taborniških organizacij. Pojavljali so se očitki. Ravno v tem letu, ko smo si izborili svoj plakat, svoj znak Lučke miru, je prišlo do takšnega distančne-ga odnosa v nekaterih sredinah in če bi dejansko vsi skupaj vedeli, kaj želimo in kaj hočemo v tej naši organizaciji, do tega ne bi prišlo in bi veliko lažje orali ledino. Murska Sobota se je pokazala na svoj način. Sprejeli so takšen koncept, takšen program. In kaj reči ob dejstvu, da je precej članov starešinstva po koncu seje odpotovalo domov, torej se niso udeležili sprejema Lučke miru? To je vprašanje, ki ga mora obravnavati Izvršni odbor. Koliko je to odgovorno do samega foruma starešinstva je to tudi odnos vsakega posameznika do tega organa, tako da se mora vsak pri sebi vprašati, zakaj je temu tako. Vedno je treba pričakovati, da vsi ne bodo prišli na nek forum, na srečanje, na starešinstvo. Že večkrat sem predlagal, da se je potrebno na Zvezi opredeliti ali s takšnimi aktivnostmi nadaljevati ali prenehati. Dogaja se, da v nekem trenutku vsi potrebujemo in želimo aktivnost, ko je pa potrebno akcijo izvesti se pojavi vprašanje časa, odnosa, smiselnosti pri posameznikih, ki pa po mojem mnenju niso resni. Na starešinstvu v Kopru so sprejeli koncept, ki je bil predlagan s strani odbora, v Murski Soboti pa se je pokazalo, da ni bilo vseh. To pomeni, da so nekateri odločitev sprejemali s figo v žepu. Jani spoznava MC-ke s kompasom 14 AKTUALNO Ale{ C. ZIMOVANJE Nesnežno zimovanje Prekmurcev Lendavski, bistriški in murskosoboški taborniki že dobrih deset let dobro sodelujejo, kar se kaže predvsem v skupnih taborjenjih. Zimovanja so v tem času večinoma organizirali vsak zase, tokrat pa že drugič zapored skupaj. Na letošnje zimovanje so se odpravili v Šmartno na Pohorju. Snega je bilo zgolj za vzorec pa vendar to ni motilo zimovajočih. Prevoz z avtobusom iz Prekmurja do Pohorja je hitro minil. Petek se je že prevesil v večer, ko so taborniki prispeli v Šmartno. Po namestitvi in ogledu koče so pričeli s programom, ki je seveda temeljil na igri. Vod Hitrih mravelj si je omislil izvirno masko, ki so jo pozneje posnemali ostali taborniki. Vodstvo zimovanja se je potrudilo in organiziralo dobro zimovanje. Na sliki v zgornji vrsti (od leve proti desni): Csaba in Bine. Srednja vrsta: Petra J., Gordana, Vida in Gizela. Spodnja vrsta: Mirjana, Aleš in Brankica. Manjkajo Zlatka, Petra, Monika in Aleš Skalič. AKTUALNO ( april 15 Naslednji dopoldan so se igre preselile v naravo. K sreči so taborniki našli še zadnje ostanke snega in MČ-ki, združeni v vodu Lisice, so oblikovali najboljši vodov znak - sneženo lisičko. In kdo so bili preostali vodi na zimovanju? Hitre mravlje, Kontra pajki ter Metuljčki in čebelice - vodi medvedkov in čebelic ter voda gozdovnikov in gozdovnic. Mokra voda ter The Sharks. V stilu glasbene skupine "ZZ top" Luka, Matej in Tarik preizkušajo uporabnost šotorskega krila. Hitre mravlje so rade poslušale napete zgodbe, na primer tisto o človeku, ki je v mraku pred pokopališčem srečal nedavno umrlega prijatelja, za čigar smrt takrat še ni vedel. Ob poslušanju zgodbic niso bili razigrani kakor običajno. GG-je je najbolj utrudil pohod, na katerem so se spoznavali z osnovami orientacije. Razumljivo so bili najbolj priljubljeni trenutki počivanja po opravljenem delu. Zdaj razumejo, da se izohipse na skici terena ne morejo med sabo združevati, križati in naenkrat prekiniti. V mrzlem jutru je topel zajtrk v topli sobici mamljiv. GG-je pa udobje ni zavedlo in v enem izmed takih juter so si zajtrk pripravili sami - v naravi. Nabiranje dračja, kurjenje ognja in vezavo triangla za kotliček s čajem so končali hitro in se nato posvetili najslajšemu -pojedini. UDELEŽENCI ZIMOVANJA Medvedki in čebelice Gozdovniki in gozdovnice Popotniki in popotnice Grče in grčice SKUPAJ VESELI VETER 11 7 3 5 26 VIDRA SKUPAJ 12 23 2 9 - 3 4 9 18 44 16 ^ IZ PRVE ROKE SREČANJE z vrhom hrvaških tabornikov Igor Zveza tabornikov Hrvaške je že lansko leto dala pobudo, da bi se želela srečati z našo organizacijo s ciljem boljšega sodelovanja med obema organizacijama. Do srečanja na vrhu kakor radi rečemo, če se srečajo glavni funkcionarji organizacij, je prišlo konec marca v Bregani na Slovensko - Hrvaški meji. Med prijetnim pogovorom, so se člani obeh organizacij dogovorili, da lahko sodelujemo na nekaj področjih našega delovanja. Glavno področje je vsekakor mednarodno sodelovanje. Na tem področju bi lahko izpeljali skupne projekte na nacionalnem ali lokalnem nivoju, lahko pa bi tudi skupno nastopili na projektih, ki jih organizira Evropska skavtska regija in WOSM. Na lokalnem nivoju pa bi lahko naši rodovi sodelovali na tekmovanjih in taborjenjih hrvaških rodov in obratno. Na programskem področju bi si lahko izmenjali izkušnje, sodelovali na različnih tekmovanjih, ki jih prirejajo naši in hrvaški rodovi, izmenjali bi si programsko literaturo in organizirali sestanke programskih komisij obeh organizacij s ciljem izmenjave idej in organiziranju skupnih aktivnosti. Izobraževanje je ravno tako področje kjer bi si lahko izmenjali izkušnje in inštruktorje, ki bi lahko predavali na tečajih hrvaške gozdne šole in hrvaški inštruktorji v naši gozdni šoli. Obe strani sta se na koncu strinjali, naj se predlagane dejavnosti čimprej začnejo uresničevati. Predstavniki obeh organizacij med sproščenim pogovorom. Starešini obeh organizacij sta si izmenjala darila v znak prijateljstva. IZ PRVE ROKE ( april 17 Nina YOUTH FORUM Povej, kar misliš, (T. Domicelj) nihče namesto tebe ne bo! informacije Budno spremljaj www.rut-ka.net, kjer se lahko tudi prijaviš! Osnovni podatki Kaj: akcija za vse, ki jim ni vseeno Kje: Gozdna šola, Bohinj Kdaj: 13. in 14. april Kdo: vsi, ki ste stari med 16 in 26 let Zakaj: ker hočemo, da se nas sliši! Tudi tebe zanima ... ali imajo v Prekmurju enake težave s člani kot na Primorskem? ali se tudi drugim zdi program za člane pomanjkljiv? kaj se dogaja s taborniš-tvom po svetu? kako se udeležiti mednarodnih dogodkov? Se tudi tebi zdi, da smo v družbi taborniki in naša organizacija premalo opazni in prepoznavni? Misliš, da bi se s tem morali ukvarjati drugi ali pa se ti to morda zdi deloma tudi tvoja naloga? Kdo skrbi za našo prepoznavnost: mi z akcijami ali pisarna ZTS s centralno vodenim PR-om? Se je po 17. letu še vedno mogoče zabavati "po taborniško"? Biez hrupne diskotečne glasbe, brez cigaretnega dima, zgolj s kitaro v roki in zvezdami nad glavo? Kaj nam pomeni taborništvo po prvem taborjenju in kaj po zadnjem? Kdo so ti ljudje, s katerimi sedim okoli ognja? Zakaj sem z njimi in zakaj se združujemo ob ognju? Če vsa ta vprašanja v tebi vzbudijo vsaj malo želje po odgovorih, se nam pridruži na kratki in zabavni delavnici v Bohinju! Naj se sliši MOJ GLAS! Je res napočil čas, da ustanovimo novo starostno skupino - mlajše grče? Morda pa bi le skupino PP podaljšali do 25. leta? Ali po 25. letu prenehaš biti tabornik? Bi moral takrat nehati razmišljati kot tabornik, pomagati v svojem rodu, se popolnoma umakniti iz tabor-ništva? In če bi imeli novo skupino: kakšen bi bil njen program? Kaj je sploh smisel taborništva? Mar vodniki člane le učimo veščin preživetja v naravi ali pa jim morda dajemo kaj več? Smo taborniki preživeta skupina? Bi morali morda našo organizacijo razpustiti in člane predati v roke "edini pravi skavtski organizaciji v Sloveniji" -ZSKSS? Kje se skriva naša identiteta? Kaj je naš namen? Če hočeš spoznati nove prijatelje, srečati nekaj starih, izmenjati ogromno pomembnih izkušenj, se igrati nekaj zanimivih iger in uživati v čudovitem Bohinju, nikar ne pomišljaj, ampak si takoj rezerviraj čas za MOJ GLAS! 18 ^ IZ PRVE ROKE 22. APRIL - DAN TABORNIKOV Pugy Pokažimo se v lokalnem okolju Če smo lani ob tem času že likali uniforme za 50-letnico Zveze tabornikov Slovenije, potem je pred nami v letošnjem letu še ena pomembna obletnica - 80-letnica skavts-tva na slovenskih tleh. Poleg tega je ravno dobro minila 100-letnica ustanovitve gozdovniške organizacije, pred nami pa je tudi 12. zlet tabornikov Slovenije, kjer bo praznovanje doseglo vrhunec. In ker smo tudi člani mednarodne skavtske bratovščine, se že intenzivno pripravljamo na ioo-letnico skavtstva. Do 1. avgusta leta 2007 manjka sicer še dobrih 5 let, se pa več kot 20 milijonska množica skavtinj in skavtov po svetu že pripravlja na ta mejnik v obstoju Svetovne organizacije skavtskega gibanja. Res je, da se okoli okroglih obletnic dviga prah, vendar pa se zdaleč ne tam, kjer je nase vsakodnevno delovanje tudi najbolj pomembno; v mestnih četrtih, krajih in vaseh, kjer tabornistvo predstavlja eno izmed pomembnih prosto-časnih dejavnosti za mlade. V takem okolju je akcija odmevna že , če poleg nasih članov sodelujejo tudi njihovi starsi; in če ti povabijo se prijatelje, je skupaj cela vas. Zato vas v teh dneh, ko je pred nami 22. april, dan tabornikov vabimo, da razmislite o priložnosti, kako boste člane, starse, prijatelje in druge krajane povabili na razstavo, jim prikazali del dejavnosti, jih pozvali k ohranjanju neokrnjene narave ali organizirali taborni ogenj s skeči, pesmijo in kitaro. IZ PRVE ROKE ( april 19 Vabljen si na TABORNI[KI FESTIVAL Vsi ljubljanski in ostali taborniki se bomo v soboto, 20. aprila 2002, zbrali v Tivoliju, kjer se bodo odvijale razne delavnice: • proga preživetja, vožnja s kanuji, lokostrelstvo... • peka palačink, kiparstvo, igre. • spuščanje po vrvi, totem. • In še in še. Svojo dejavnost bodo predstavili tudi člani drugih prostovoljnih organizacij in policisti. .¡^ tO 20 ) IZ PRVE ROKE TABOROVA POMOČ Črtomir Zavarovanje pred odgovornostjo Pričujoča serija člankov bo v nekaj naslednjih mesecih osvetlila nekatere probleme s pravnega in davčnega področja, s katerimi se pri svojem delovanju srečujejo oziroma se bodo po vsej verjetnosti srečevali taborniški rodovi. Članki so namenjeni predvsem odgovornim osebam v rodovih, torej starešinam, nikomur pa ne bo škodilo, če se z njihovo vsebino seznanijo tudi načelniki in vodniki oziroma vsi tisti, ki bodo to še postali. Iz tega razloga članki tudi niso pisani v strogo pravniškem slogu, temveč kar se da laično. S prvim člankom se bomo dotaknili problema, ki postaja aktualen tudi v ta-borništvu in ki ga imenujemo odškodninska odgovornost. V vsakdanjem življenju si pod tem pojmom lahko zamislimo primer, ko gruča tabornikov, po možnosti brez vednosti vodnika, zakuri ogenj in po nesreči še bližnji travnik. Kot drugi primer si lahko zamislimo tabornika, ki se izmuzne nadzoru vodnika, dirja po gozdu, pade in si zlomi ključnico. V obeh primerih se bi lahko zgodilo in se bo v prihodnosti tudi vse pogosteje dogajalo, da bodo lastnik skednja oziroma starši otroka v imenu otroka tožili rod na plačilo odškodnine. In, v kolikor rod ne bo pripravljen na nastanek tovrstne situacije, bodo tožbo tudi dobili. Le od višine odškodnine in premoženja rodu bo potem odvisno, ali bo rod lahko še dalje deloval, ali pa bo to pomenilo njegov konec. Dodatno je potrebno opozoriti še na možnost, da se zoper odgovorno osebo, ki je v večini primerov starešina rodu ali vodja akcije, sproži tudi kazenski posto- pek zaradi suma storitve kaznivega dejanja iz malomarnosti (katerega kaznivega dejanja in kakšna bi lahko bila potencialna kazen, bi bilo seveda odvisno od okoliščin konkretnega primera). Ne podcenjujte torej posledic nesreč, ki se lahko pripetijo na taborniških akcijah. S pojmom zavarovanje pred odgovornostjo zajemamo ukrepe, s katerimi se lahko rodovi in njihove odgovorne osebe zavarujejo pred tem, da bi morali v polni meri odgovarjati za škodo, povzročeno članom rodu ali tretjim osebam (t.j. oškodovancem, ki niso člani rodu). Pojem zavarovanje pred odgovornostjo je mnogo širši od pojma zavarovanje odgovornosti, ki je, kot bomo videli v nadaljevanju, le eden izmed preventivnih ukrepov zavarovanja pred odgovornostjo. Ukrepe lahko v grobem razdelimo na ukrepe, ki jih lahko sprejmemo že pred samo akcijo z namenom, da zmanjšamo verjetnost nastanka nesreče oziroma nastopa odgovornosti rodu, torej ukrepe preventivne narave, in ukre- pe, ki jih lahko sprejmemo šele po nastanku nesreče z namenom omejiti njene posledice in s tem višino odgovornosti rodu. Zaradi lažjega razumevanja si bomo ukrepe ogledali na primeru organizacije taborniškega tabora. 1. Preučitev potencialnih tveganih situacij Že samo ime ukrepa nam pove, čemu je namenjen. Vodstvo rodu naj preuči, katere vrste tveganih situacij lahko nastopijo tekom taborjenja, kakšne so lahko njihove posledice, kako se lahko nastop teh situacij prepreči in kako se lahko omejijo njihove neposredne posledice (primer: situacija -sveče v šotoru; posledica - zagori več šotorov, njihovi prebivalci pa so opečeni; preprečitev situacije - prepoved kurjenja sveč, preverjanje spoštovanja prepovedi; omejitev posledic - znanje gašenja požarov in prve pomoči, razpoložljiva gasilna sredstva in prevoz v bolnišnico). IZ PRVE ROKE ( april 21 2. Izobraževanje odgovornih oseb in vodnikov Vodstvo rodu mora o spoznanjih iz prvega ukrepa seznaniti svoje člane in jih izobraziti, katere nevarne situacije lahko nastopijo, zakaj so posamezne situacije lahko nevarne, kako se jim je mogoče izogniti, kako ukrepati ob njihovem nastopu, in kako po njem. Vodstvo rodu naj se odloči, ali bo to izobraževanje potekalo na vodniških in vodo-vih srečanjih, se bodo posamezni člani udeleževali seminarjev ali tečajev, brali ustrezno literaturo ali se bodo izobraževali kako drugače. Za razumevanje smisla tega ukrepa je treba razumeti zakonodajo, ki določa, da se lahko popolnoma zavestno odločajo samo polnoletne osebe, starejše od 18 let. Treba je razumeti tudi dejansko situacijo, da je pretežno število članov rodu mlajših od 16 let, da se z njimi ukvarjajo osebe, ki so tudi lahko mlajše od 18 let in ki niso strokovno usposobljene za delo z mladoletniki (taborniški tečaji, gozdne šole, omejene osebne izkušnje in ljubezen do taborništva dejansko žal ne zadoščajo), in da se v okviru taborništva udeležujemo dejavnosti, ki so povezane z večjim tveganjem nastopa nesreč, kot ga praviloma doživljamo v vsakdanjem delu življenja. Pomembno pa je tudi, da so z navedenim seznanjeni tako člani rodu kot njihovi starši, kajti le če so seznanjeni s tveganjem, se lahko zavestno odločijo, da se bodo udeleževali taborniških akcij navkljub povečanemu tveganju nastopa nesreč, s čimer so šele lahko soudeleženi v tveganju. Z drugimi besedami, le posamezniki, ki so seznanjeni s tveganjem, se lahko zavestno odločijo, da se bodo spustili v potencialno nevarno situacijo, s čimer prevzamejo nase vsaj del odgovornosti za nastop posledic nesreče. Le tako se lahko rod in njegove odgovorne osebe razbremenijo te odgovornosti. Čeprav se vam mogoče zdi, da bo ta ukrep prestrašil člane in njihove starše ter jih odvrnil od taborništva, se je treba zavedati, da slepljenje, kako je vse varno in kako se tako verjetno ne bo nič zgodilo, zakaj bi torej sploh govorili o tem, neodgovorno. Če se rod hoče rešiti odgovornosti, je nujno potrebno, da se člane rodu in starše seznani s potencialnimi nevarnostmi, ne pa da se jih poizkuša pred njimi prikriti. Vsak posameznik ima pravico, da je seznanjen v kaj se spušča, sicer bo za škodo, ki se pripeti posamezniku odgovarjal tisti, ki ga je zavajal in mu prikrival resničnost situacije. 4. Pridobitev potrdila o seznanjenosti s tveganjem Zaradi morebitnega nastopa nesreče kljub vsem sprejetim preventivnim ukrepom si je že pred nastopom nesreče potrebno priskrbeti dokaze, da so bili člani in starši mladoletnih članov seznanjeni, v kakšno tveganje se spuščajo, in da so se v tveganje spustili zavestno. Dokazi se bodo ob morebitnem sporu lahko uporabili pred sodiščem. Pri tem je treba poudariti, da v preteklosti razširjeni listki v stilu: "spodaj podpisani izjavljam, da sodelujem na lastno odgovornost", še posebej, če jih podpišejo mladoletne osebe, ne zadostujejo kot dokaz. Ta ukrep je lahko učinkovit samo kot dopolnilo prejšnjega ukrepa, izvede pa se tako, da člani oz. njihovi starši potrdijo, da so bili seznanjeni s tveganjem in da se zavestno spuščajo vanj. Dober primer izvedbe tega in prejšnjega ukrepa je organizacija sestanka, kjer se člane in starše pouči o taborniš-tvu kot dejavnosti z višjim tveganjem ter o konkretnih nevarnostih, ki lahko doletijo tabornike. Na tem sestanku se popiše prisotne starše mladoletnih članov, odsotnim staršem mladoletnih članov pa se sporoči, da se lahko njihovi otroci udeležijo taborjenja samo pod pogojem, da se bodo starši in njihovi otroci sami seznanili z vsebino sestanka. Istočasno pa od vseh članov in staršev mladoletnih članov zahtevajte podpis pisnega zagotovila, da se bodo člani na taborjenju obnašali skladno z navodili vodstva rodu in vodstva tabora in da ne bodo počeli ničesar brez vodstva vodnika. Članek se nadaljuje v naslednji številki revije Tabor. Naslednjič: zavarovanje odgovornosti, zmanjševanje verjetnosti nastopa nesreč in kurativni ukrepi ter posledice posameznih ukrepov s pravnega vidika. 3. Seznanjanje članov in staršev mladoletnih članov 22 ^ STROKOVNO KREARTIVNI KOTIČEK a 20002 milji pod morjem Ko tako kakšen dan posediš na eni izmed pečin, da ti veter kuštra lase, svež morski zrak zaokroži po telesu in spodaj daleč v zalivu opaziš letanje galebov, se ti gotovo porodi vprašanje; Kaj skriva ves ta H2O? Vir življenja ... Le koliko litrov ga je, morja namreč? Zazreš se. Oči se ti zatopijo v valove, ki plešejo svoj vsakdanji ples, misli pa odplavajo daleč proč. Modrina morja je neizmerno privlačna. Veš, da skriva marsikakšno skrivnost, ki čaka da jo odkriješ. Tam doli, kamor sončni žarki ne zaidejo niti po naključju, se skriva drugačen svet. Svet drugačnih bitij. Imaš dovolj domišljije? Si prepričan? Potem te vabimo, da se potopiš z nami, 20002 milji pod morjem ... Krearta 2002; od 10 do 12. maja 2002; za popotnice in popotnike ter starejše, vodnike, vodje programa na taborjenju in kreativne duše. Čisto nevsakdanji odklop, ki ga potrebuješ kot tvoje telo potrebuje hrano in vodo. Pridruži se nam in skupaj bomo potovali skozi prostor in čas. Prijave do 26. aprila 2002 na pugy@rutka.net ali v pisarni ZTS. wn nI april *2002* 23 SPOMLADANSKA KOLESARSKA ORIENTACIJA 2002 Se se spomnite lanskega tekmovanja, ko sta se zmagovalca iz Domžal odpeljala domov s Toyoto Yaris? Če se ne, potem pridite pogledat, s čim se bodo letos domov odpeljali zmagovalci. Pa preidimo k dejstvom. RDR iz Medvod spet organizira (predvsem zabavno) tekmovanje. Tokrat za spremembo ne s kanuji ampak s kolesi. Na tekmovanje se lahko prijavijo tričlanske ekipe. Spodnja starostna meja je 16 let. Vse ekipe tekmujejo v isti kategoriji in na lastno odgovornost. Med obvezno opremo sodi: primerno opremljeno gorsko kolo, kolesarska oprema, čelada, priporočamo pa se kompas in pisalni pribor. Zbor ekip bo v soboto 20. aprila 2002 ob 8:30 pri Osnovni soli Sora pri Medvodah. Pot bo označena od začetka Medvod naprej. Tekmovalci se bodo srečali z različnimi nalogami, ki jih bodo opravili na kolesu, ob kolesu, pod kolesom, s kolesom, predvsem pa na suhem. Da bomo opravičili ime akcije, vam bomo pripravili vrisovanje točk v karto, kakih 20 km dolgo orientacijo po gričih v okolici Medvod in poleg zabavnih igric se kakšno resno, o kateri boste pravočasno obvesčeni. Da pa ne boste lačni, vam bo kuhar Miha pripravil odlično kosilo. Mesane in ženske ekipe imajo pri premagovanju ovir na progi posebne olajšave. Prijave sprejemamo do 15. aprila 2002, štartnina pa je 2500 SIT na tekmovalca, oziroma 3000 za zamudnike in prijave na startu. Štartnina je v celoti namenjena nagradnemu skladu! Nakažete jo lahko na žiro račun RDR st. 50104 - 678 - 83151. Vsak tekmovalec dobi mikico, kosilo, nasitek, karto, kos dobre volje pa se kaksno malenkost nasih sponzorjev (na lanski tekmi so vsi udeleženci dobili nagrade). Za vse informacije vam je na voljo RDR pp 16 MEDVODE ali vodja tekmovanja Matej B. Kobav (Miki), GSM: 041 533 206, matej.kobav-@fe.uni-lj.si, rdr.rutka.net TAKT 2002 Kranjski taborniki vas vabimo, da se nam pridružite na tradicionalnem taborniskem kosarkarskem tekmovanju v Kranju. TAKT bo tokrat se bolj pester in zanimiv. 16 ekip se bo zapodilo z rutkami po igrisču proti prenosnemu pokalu, ki ga je lansko leto osvojila ekipa RPT iz Tolmina. Obljublja se nam mednarodna udeležba, organizatorji pa bomo poskusali čim bolj popestriti samo dogajanje ob robu igrisča z raznimi zabavnimi tekmovanji in preizkusi v raznih taborniskih vesčinah. Predvidevamo, da bo stadion Stanka Mlakarja v Kranju precej poln, zato si čimprej rezervirajte svoj sedež. KDAJ: 11. maj 2002 ob 8.30 uri KJE: OŠ Šenčur KOLIKO: 10.000 SIT na ekipo EKIPE: naj stejejo od 5-10 članov, lahko so tudi mesane, igra pa se v enotni kategoriji. ROKI: prijave in plačila sprejemamo do 3. 5. 2002. Prijave posljite na naslov Zveza tabornikov občine Kranj, Partizanska 13, 4000 Kranj ali po e-posti: djuro@rutka.net ali faksu: 04 59 55 341! Plačila nakažite na žiro račun: 51500-678-83611 s pripisom TAKT 2002. Ne zamudite rokov. V primeru prevelikega stevila prijav bomo upostevali prijave in po vrstnem redu nakazana vplačila. KONTAKT: Jure Meglič - dJuro, djuro@rutka.net, 041 38 66 88 INFO.net: takt.rutka.net Kranjski taborniki vas vabimo, da se nam pridružite na nepozabnem tekmovanju, ki ga bomo zaključili z družabnim večerom. Po tekmovanju vas vabimo tudi na ogled razstave "Skavti in gozdovniki na Slovenskem" in "Tabornistvo v Kranju", ki bo odprta zadnji dan v Gorenjskem muzeju v Kranju. Zveza tabornikov občine Kranj www.zto-kr.org TEČAJI ZA PRIDOBIVANJE ZNANJA S PODROČJA SPECIALNOSTI TEČAJ ORIENTACIJE IN TOPOGRAFIJE, 22. 6. - 2. 7. 2002 S tečajem želimo: • povečati splosno raven znanja orientacije in topografije, • zmanjsati možnost izgubljanja in nesreč ljudi v naravi zaradi neznanja, • predstaviti novo možnost zdrave in okolju prijazne rekreativne dejavnosti, • izobraziti kader, ki bo usposobljen za pripravo, načrtovanje, izvedbo orientacijskih tekmovanj. TEMATSKI SKLOPI TEČAJA ALI TEME • Geografska orientacija • Splosno o kartah, vrste kart • Lastnosti kart, geografska vsebina • Branje kart • Kartometrija • Merjenje in ocenjevanje v naravi • Kompas in drugi tehnični pripomočki za orientacijo • Gibanje po terenu s pomočjo kompasa in karte • Priprava orientacijskega tekmovanja • Skica terena, izdelava skice • Orientacija na terenu CILJNE SKUPINE IN POGOJI ZA UDELEŽBO Tečaj je namenjen: • tabornikom planincem, jamarjem in drugim, ki bi želeli poglobiti znanje, • rekreativcem, ki se veliko gibajo v naravi in ki kdaj tudi zapustijo urejene poti, • poznavalcem in ljubiteljem kart (zemljevidov). Pogoja: - starost najmanj 15 let - osnovno znanje drugega lista (za tabornike) ali drugo primerljivo znanje Vodja tečaja: Blaž Grapar TEČAJ PIONIRSTVA IN BIVANJA V NARAVI, 28. 6. - 3. 7. 2002 Cilj tečaja je povečanje znanja udeležencev na področju bivanja v naravi in gradnje objektov iz naravnega - priročnega - materiala. TEMATSKI SKLOPI TEČAJA ALI TEME • Poznavanje vrvi in vozlov • Osnove bivanja v naravi • Ognji, ognjisča, način prižiganja ognja • Odnos preživetnika do narave • Oprema preživetnika • Izdelava pionirskih objektov TABORNIŠKI VESTNIK ureja: ivo štajdohar, leto xlix • Priprava hrane v naravi CILJNE SKUPINE IN POGOJI ZA UDELEŽBO Tečaj je namenjen: • tabornikom, planincem, jamarjem in drugim, ki bi želeli poglobiti znanje • inštruktorjem praktičnih vsebin v Centrih šolskih in obšolskih dejavnosti. Pogoja: - starost najmanj 15 let - osnovna znanja zahtevana z veščinami: orodjar, taborni izumitelj, vrvar in nastanjevalec (za tabornike) ali drugo primerljivo znanje Vodja tečaja: Miha Eder TEČAJ PREŽIVETJA Z RASTLINAMI ZA PREHRANO IN ZDRAVJE, 20. - 27. 7. 2002 Cilj tečaja je povečanje znanja o rastlinah v naravi, ki jih lahko uporabljamo za prehrano ali zdravilne učinke. TEMATSKI SKLOPI TEČAJA ALI TEME • Narava in rastlinski svet • Užitne in strupene rastline za zdravje • Priprava obroka • Užitne in strupene rastline za prehrano • Nabiranje in priprava užitnih divjih rastlin CILJNE SKUPINE IN POGOJI ZA UDELEŽBO Tečaj je namenjen: • tabornikom, planincem, jamarjem in drugim, ki bi želeli poglobiti znanje • učiteljem praktičnih vsebin v Centrih šolskih in obšolskih dejavnosti in • pedagoškim delavcem, ki bodo znanja in veščine uporabili pri svojem delu v šoli. Pogoja: - starost najmanj 17 let - obvlada večino zahtev za priznanje veščine kuhar (PP) Vodja tečaja: Borut Cerkvenič LOKOSTRELSKI TEČAJI, 20. - 27. 7. 2002 Cilj tečajev je, seznaniti se s skrivnostmi tega športa, poglobiti svoje znanje lokostrelstva, postati sodnik ali na tem področju poučevati druge. TEMATSKI SKLOPI TEČAJA ALI TEME V okviru lokostrelske izmene v GŠ bodo: • tečaj za lokostrelce - začetnike Pogoj: kandidati morajo biti stari najmanj 14 let • izpopolnjevalni tečaj lokostrelstva • tečaj za vaditelje lokostrelstva Pogoj: kandidati morajo biti vodniki vodov ali klubov v taborniški organizaciji, ali drugi, ki že dve leti delajo v lokostrelski organizaciji • tečaj za učitelje lokostrelstva Pogoj: kandidati morajo imeti opravljen vaditeljski tečaj z nekajletno prakso tečaj za sodnike na lokostrelskih tekmovanjih CILJNE SKUPINE IN POGOJI ZA UDELEŽBO Tečaj je namenjen: • tabornikom in • posameznikom, ki jih zanima lokostrelski šport Opomba: Pri tečaju za vaditelje in učitelje lokostrelstva gre za praktični del, splošni del tečaja pa se opravlja na Fakulteti za šport. Vodja tečaja: Frane Merela TEČAJI ZA PRIDOBIVANJE ZNANJA NA PODROČJU VODENJA TEČAJ ZA VODJE ENOT (INŠTRUKTORJE 1. STOPNJE) - TEMELJNI, 11. - 18. 8. 2002 Sistem dela tečaja in teme omogočajo udeležencem, da bodo spoznali taborniško organizacijo in da bodo znali uporabiti znanja za načrtovanje, vodenje in upravljanje, uporabo literature in kadrovskih potencialov ter vrednotenje. TEMATSKI SKLOPI PROGRAMA ALI TEME Tematski sklopi delavnice s posameznimi temami so sledeči: razumevanje temeljnih načel in poznavanje organizacije odnosi (delo v skupini) taborniška znanja potrebna za izvajanje programa načrtovanje in organizacija aktivnosti v družini, klubu ali rodu vodenje in odgovornost vodij družbeno aktualne teme CILJNE SKUPINE OZIROMA POGOJI ZA UDELEŽBO Tečaj je namenjen: tabornikom, ki že vodijo ali bodo vodili taborniške enote (družine, klube ali rodove) drugim mladim, ki v okviru organizirane dejavnosti izvajajo program za mlade Pogoji: - starost najmanj 17 let - osnovno znanje drugega vozla (za tabornike) ali druga primerljiva znanja Vodje tečajev: Andreja Hazabent, Gregor Vinder TEČAJ ZA VODJE ENOT (INŠTRUKTORJE 1. STOPNJE) - NADALJEVALNI, 11. - 18. 8. 2002 Sistem dela tečaja in teme omogočajo udeležencem, da bodo poglobili vedenje o taborniški organizaciji in da bodo znali razviti in razumeti vlogo in odgovornost odraslih vodij, uspešno komunicirali s starši, znali dosegati zastavljene cilje, razumeli, kako organizacija vključuje delo z drugačnimi ter znali razvijati interes za vključevanje v mednarodne aktivnosti. TEMATSKI SKLOPI TEČAJA ALI TEME Tematski sklopi delavnice s posameznimi temami so sledeči: odnosi (motivacija) taborniška znanja potrebna za koordinacijo dela v rodu projektno financiranje mednarodna dejavnost komunikacijske veščine in reševanje konfliktov vodenje - timsko delo družbeno aktualne teme CILJNE SKUPINE OZIROMA POGOJI ZA UDELEŽBO Tečaj je namenjen: tabornikom, ki že vodijo taborniške enote (družine, klube ali rodove) drugim mladim, ki v okviru organizirane dejavnosti izvajajo program za mlade Pogoji: - starost najmanj 18 let - opravljen temeljni tečaj za vodje enot in predstavljen projekt Vodja tečaja: Mojca Vrčkovnik ■ft nj april *2002* 25 SPLOŠNI POGOJI IN ROKI PRIJAV Rok prijav za udeležence je 30. april 2002. V primeru večjega števila prijav kot je predvidenih mest, bomo upoštevali datum prijave. Poznejše prijave bomo sprejemali samo v primeru popolnitve mest za posamezne tečaje, seminarje in delavnice. Če bo prijav manj, kot je najmanjše predvideno število udeležencev za posamezen tečaj, seminar ali delavnico, bo ta odpovedan. Pri pogojih za starost udeleženk in udeležencev velja koledarsko leto. Prijave zbiramo preko spletne prijavnice na znanje.rutka.net ali na obrazcu "Prijava udeležencev na tečaje ZTS 2002", ki jih pošljite v pisarno Zveze tabornikov Slovenije. Polovico tečajnine je potrebno nakazati ob prijavi na tečaj (s tem je prijava potrjena), ostalo pa poravnati najpozneje 10 dni pred začetkom tečaja. Rok za odpoved udeležbe je 10 dni pred začetkom tečaja. Organizator v tem primeru zadrži 10% tečajnine (administrativni stroški). V primeru poznejše odpovedi organizator zadrži 50% tečajnine (stroški organizacije). Dodatne informacije in vprašanja na spletni strani znanje.rutka.net. ŠTPM 2002 Rod Jezerskega zmaja vas vabi na taborniško tekmovanje Še Ta Počasnemu Mine 2002, ki bo potekalo od sobote, 18. 5. 2002, do nedelje, 19. 5. 2002, v širši okolici Velenja. Zbor ekip bo ob 09.00 uri v Velenju (točen kraj bo znan naknadno). Udeležiš se ga lahko z mešano petčlansko ekipo, ki je podkovana v orientaciji in ostalih taborniških veščinah. Polnoletni udeleženci tekmujejo na lastno odgovornost, mladoletni pa naj imajo s seboj izpolnjena potrdila staršev. Tekmovanje bo potekalo po pravilih ŠTPM-a, ki jih je izdal RJZ (januar 1998). Opozarjamo na nekaj točk: Ekipe tekmujejo v dveh starostnih kategorijah: Baby face kategorija od 14 do 17 let oz. letniki 1985 - 1988, Seniorji kategorija: od 18 let naprej oz. letniki 1984 in starejši. Kategorije niso ločene po spolu, za vsako gozdovnico, popotnico ali grčico pa se ekipi prišteje 50 točk (ženska ekipa = +250 točk). Ekipe spijo v šotorih, ki jih prinesejo s seboj (z zbirnega mesta jih bo na bivak dostavil organizator). V primeru kršenja taborniškega kodeksa bo ekipa diskvalificirana. Oprema, ki jo ekipe potrebujejo za ŠTPM, je: kompas, prva pomoč, šotor, armafleks, spalna vreča, kotliček in jedilni pribor, dodatna hrana (za bolj lačne), pribor za opravljanje nalog na kontrolnih točkah, zaželen je tudi glasbeni inštrument... Tudi letos podeljujemo pokal FERKO za najboljšo ekipo v vseh pogledih -pokal se podeli na podlagi mnenj sodelujočih ekip. Štartnina znaša 10.000 SIT na ekipo in zajema stroške organizacije, hrano (sendvič in pijača na kontrolni točki v soboto, ter sestavine za pripravo obroka in kruh, kosilo v nedeljo), našitke, majice in nagrade za najboljše ekipe. Prijave pošljite do 10. maja 2002 na naslov: Primož Vrabič, Šercerjeva 7, 3320 Velenje (telefon: 03 5865 588), (GSM: 031 674 955) ali (e-mail: primoz.vrabic@uni-mb.si ), kjer lahko dobite tudi vse dodatne informacije. V prijavi poleg rodu in kategorije, v kateri boste tekmovali, navedite tudi ime, priimek, naslov in telefon vodje ekipe. Prijava velja samo ob predložitvi potrdila (fotokopije) o plačani štartnini, ki jo nakažite na žiro račun št.: 52800 - 678 - 82037, sklic na št.: 00. Za drugačen način plačila se dogovorite s kontaktno osebo. Naloge, točkovanje in pravila tekmovanja lahko najdete na internet strani: http://rjz.rutka.net Kuha se 10. jubilejni "BIČIKLETA ZUR" V ta največjem izolskem loncu smo izolski taborniki počasi začeli ču-hat 10. jubilejni brodet "Bičikleta žur" poimenovan. Kdor pozna primorsko kuhinjo, ve da gre za zmes ta pravega taborniško-rekreativnega žura, v katero dodamo obilico začimb kot so dobra volja, popotovanja s kolesi po slovenski obali, odkrivanja neodkritih točk, reševanja zapletenih nalog, gurmanske užitke, dobre pesmi in seveda tudi bogate nagrade za tanajboljše ekipe. Pri naši primorski žurki se nam lahko pridružite v petek 10. maja do 19.00 ure na taborniški hiši nad Jagodjem (Izola), kjer bo zbor vseh ekip in zvečer še žrebanje štartnih številk. Zato ga ne zamudite, ker bodo zamudniki štartali na koncu. Tekmovanje začne naslednji dan v soboto 11. maja ob 7.30 zjutraj. Tekmuje se v dveh kategorijah in sicer: 1) Ta mladi (15 do 18 let) 2) Ta stari (18 do 99 let) Tekmujejo lahko tako taborniki kakor tudi rekreativci. En tekmova-lec(ka) v ekipi je lahko mlajši(a) ali starejši(a). Tekmovalci v kategoriji Ta mladi morajo ob prijavi predložiti izjavo staršev. Ne glede na kategorijo se v skupnem seštevku tekmuje za VELIKO NAGRADO RJS. Ekipe morajo biti tričlanske. Zaželjeno je, da so (z)mešane. Popolnoma ženske ekipe imajo olajšave pri "fizičnih" preizkušnjah. Na kontrolnih točkah se rešujejo globalni svetovni problemi, kot so; test iz življenja ob morju, krpanje zračnice, testiranje spretnosti, opravljanje veščine gurmana, strmljenje v nebo ter obilica drugih težav, ki čaka samo vas. Seveda smo kot vsako leto spet samo za vas pripravili nove neumnosti (pardon, začimbe). Štartnina znaša 7.500,00 slovenskih tolarjev na ekipo in to za ekipe, ki bodo svoje krožnike rezervirale do 2. maja. Po tem datumu bo pojedina dražja in vas bo stala 9.600,00 tolarjev na ekipo. Investirate lahko na tran-sakcijski račun RJS Izola 10100-0029096891 (Banka Koper) s pripisom za "Bičikleta žur". Za vaš dobrovoljni prispevek prejmete: majico, našitek, barvne karte, dva topla obroka (kosilo in večerja) ter popotnico. OBVEZNA OPREMA je: EKIPNA: prva pomoč, baterijska svetilka, zvonec ali piščalka, rola odrešilnega papirja. OSEBNA: gorsko kolo, jedilni pribor in menažka, rutica (taborniki), pribor za krpanje zračnic (lepilo in zaplate), zračna tlačilka, rezervna zračnica, izvijač ter univerzalni ključ za kolo. Prijave sprejemamo na naslednji naslov: Tomaž Ceglar, F. Marušiča 4, 6310 Izola. Prijave morajo vsebovati fotokopijo plačane položnice, ime ekipe in rodu (taborniki), kategorijo v kateri namerava ekipa tekmovati, naslov in telefonsko številko vodje ekipe. Prijave brez zgoraj naštetih podatkov so neveljavne. Vsi, ki bi radi več informacij o našem meniju pokličite na 041 / 822 - 369 (Srečko) ali 041 / 607 - 501 (Halo Nina). Vsi, ki prihajate ne pozabite za popotnico vzeti dobre volje, vetra v laseh in nasmeha v očeh. Za vse ostalo smo poskrbeli mi. Verjemite, ne splača se vam tega zamuditi. 26 ^ STROKOVNO EVROPSKA UNIJA Barbara Levak Regionalna politika Evropske unije Regionalna politika Evropske unije in njenih članic naj bi poskrbela za enakomeren razvoj vseh regij in držav EU. Deluje po sistemu finančne solidarnosti - prispevki posamezne države v evropski proračun se porazdelijo med manj razvite regije. Prav za pospeševanje razvoja in zmanjševanje razlik med regijami in državami v EU so ustanovljeni posebni skladi. n akaj je potrebna regio-alna politika? Strukturni skladi Čeprav je Evropska unija eno najbolj razvitih ekonomskih območij na svetu, so razlike med državami članicami in še bolj med njihovimi 250 regijami zelo velike. Da bi jih presegli, moramo najprej pogledati, kakšno je stanje. Če pogledamo na primer bruto domači proizvod na prebivalca: v Grčiji, na Portugalskem in v Španiji ta znaša le 80 odstotkov evropskega povprečja, Luksemburg pa to povprečje presega za več kot 60 odstotnih točk. V desetih najbolj dinamičnih regijah Evropske unije je DBP trikrat višji kot v desetih najmanj razvitih. Z drugimi besedami, vsi Evropejci nimajo enakih možnosti. Veliko je odvisno od tega, kje posameznik živi. Solidarnost med narodi EU, gospodarski in družbeni napredek ter pospešeno povezovanje so eni glavnih ciljev Amsterdamske pogodbe. Evropska regionalna politika naj bi torej pripomogla k zmanjšanju razlik med regijami in izboljšanju razmer na ruralnih območjih, kar omogočajo strukturni in kohezijski (povezovalni) skladi. Štirje strukturni skladi, ki so vir financiranja v evropskem proračunu: Evropski sklad za regionalni razvoj (ESSR), Evropski socialni sklad (ESS), Evropski kmetijski usmerjevalni in jamstveni sklad (EKUJS) in Finančni instrument za usmerjanje ribištva (FIUR). Pomoč iz strukturnih skladov se dodeljuje po vnaprej določenih kriterijih in sicer glede na: • težo problema posameznega regionalnega ali socialnega področja • finančno sposobnost države članice in njeno blaginjo • težo pomembnosti določenih ukrepov za celotno EU • težo ukrepov glede na regionalni vidik • posebne značilnosti ukrepov. Vsak sklad pa ima tudi svoja pravila, načela in vsebino. Novi izzivi Evropska unija se sooča s tremi večjimi izzivi. Prvi je širitev unije na države, kjer so gospodarske in socialne razmere pogosto slabše kot v najslabše razvitih delih EU. Zato države članice tem državam že namenjajo nekaj pomoči. Drugi izziv pomeni zagotavljanje konkurenčnosti slabše razvitih območij na gospodarskem območju EU. Pomoč je tukaj namenjena predvsem gradnji infrastrukture in modernih, učinkovitih storitev, ki bi te dele naredili bolj privlačne. Da bodo prebivalci EU lahko sledili tehnološki revoluciji in informacijski družbi, mora biti dostop do tehnologije in znanja omogočen prav vsem regijam. STROKOVNO ( april 27 Oblike pomoči Finančna pomoč je na voljo v naslednjih oblikah: • delno financiranje operativnih programov, državnih pomoči in projektov (vključno s povračili) • individualne podpore s soglasjem evropske komisije in države članice • podpora za tehnično pomoč in študije za pripravo projektov. Da bi zagotovili kar najboljše učinke razdeljevanja pomoči, je razdeljevanje pomoči iz strukturnih skladov ozemeljsko razdeljeno na tri ciljna območja. Ciljno območje 1 Gre za pomoč regijam, ki so v zaostanku z razvojem. Sredstva jim zagotavljajo manjkajočo osnovno infrastrukturo ali spodbujajo vlaganja in druge gospodarske dejavnosti. Bruto domači proizvod na prebivalca je po kupni moči manjši od 75 odstotkov povprečja EU. V to območje spada okoli 50 regij, ki so dom 22 odstotkov prebivalcev EU. Tem regijam je namenjenih 70 odstotkov sredstev. Ciljno območje 2 Sredstva so tukaj namenjena za spodbujanje gospodarskih in socialnih izboljšav na industrijskih, kmetijskih, urbanih in ribiških območjih, ki se soočajo s težavami. V teh regijah je večinoma zelo visoka brezposelnost, hkrati pa imajo tudi negativno stopnjo rasti prebivalstva. V takih regijah živi 18 odstotkov prebivalcev Unije, dobivajo pa 11,5 odstotkov sredstev. Ciljno območje 3 Gre predvsem za pomoč namenjeno posodobitvi sistema vzgoje in izobraževanja ter zaposlovanja. V to območje spadajo vse regije, ki niso v ciljnem območju št.1, saj so programi za zaposlovanje ljudi tam že vključeni v program. Tukaj se porabi 12,3 odstotka sredstev strukturnih skladov. 28 ^ STROKOVNO GLASILA Matija Vsebina Oprema Sliši se kot navodilo, kako naj se oblečemo, ko gremo v gore, a oprema pri glasilu pomeni nekaj povsem drugega. To so vse fotografije, ilustracije, risbe, načrti, grafikoni in ostali elementi, ki se poleg besedila pojavljajo na straneh časopisov. Več o teh elementih boste izvedeli v naslednjem Taboru Bralci se čez čas navadijo branja časopisa, revije, glasila ... Zapomnijo si, na katerih straneh so kaj prebrali in kje so njihove najljubše rubrike, avtorji, uganke. Pri rodovih glasilih sicer ne ustvarjamo pravega časopisa, ki bi ga prebralo več deset tisoč ljudi, a je pametno razmišljati o vsebinskih sklopih, že zato, da lahko vsak vod takoj najde svoje strani. Načrtovanje vsebine Ko izdelamo tipično stran in se odločimo za število strani glasila, se moramo lotiti vsebine. Kot primer lahko vzamemo Tabor, ki ima pet sklopov. Vsak ima svojo vsebino - reportaže, strokovne članke, razvedrilo. V rodovem glasilu lahko sklope oblikujete glede na družine oz. vode, ki jih imate. Nekaj strani namenite tudi skupnim temam (napovednik dogodkov, pomembna obvestila, reportaže). /-\ 28 Kekr ] STROKOVNO 28 ULJ») IZ PRVE ROKE 28 t&fer) RAZVEDRILO 28 liter ) AKTUALNO v_/ Označevanje sklopov v Taboru Število strani smiselno porazdelite med vsebine, o katerih boste pisali. Na list papirja narišite vse strani v glasilu, potem pa označite posamezne sklope (glej shemo razporeda v Taboru). Če je ustvarjalcev glasila dovolj, lahko razdelite odgovornost za posamezne sklope. Tako bo Tine skrbel za vodove strani, Maša za reportaže, Jure za strokovne in Teja za zabavne strani. Razpored člankov po sklopih; označeni so že dokončani članki STROKOVNO ( april 29 Če uporabljamo sistem z razporeditvijo strani, takoj vidimo, kateri članki nam manjkajo in kam bi lahko še kaj umestili. Razpored strani je dobrodošel tudi za postavljalca vašega glasila, saj točno ve, kam gre kateri članek. Vešcine Roki So nočna mora vseh piscev. Glede na to, da boste glasilo ustvarjali v rodu, ne bi smelo biti pretežko zbrati vseh člankov, toda vedno se kje zaplete. Nekateri odlašajo do zadnjega trenutka, drugi vam tik pred rokom za oddajo zaupajo, da ne bodo mogli napisati članka, ker imajo ogromno dela za šolo. Tistih resnično pridnih, ki bodo članek napisali takoj, ko jih boste prosili, in vam ga poslali kar dva tedna pred rokom za oddajo je skoraj zanemarljivo malo. Kako si pomagati v takih primerih? Imejte nekaj člankov na zalogi. Če boste delali mesečno glasilo bo zamujanje člankov pomenilo opazno zamudo, ki si je ne morete privoščiti, če želite redno izhajati. Članki na zalogo so lahko strokovne teme (te ne zastarajo), zabavne strani, portreti zanimivih tabornikov vašega rodu, spomini na preteklost (npr. članki starih članov o njihovih taborjenjih). Če imate urednike sklopov, naj bodo ti uredniki odgovorni, da bodo pravočasno dobili vse članke. Za posamezne sklope lahko tudi oblikujete delovne skupine, v katerih bo do 5 tabornikov, vsi pa bodo pripravljali članke za tisti sklop. Berndt Sundsten PRVI VODNIK ZA PUSTOLOVCE Knjiga opisuje življenje v naravi, nas uči in opozarja, kako se naravi in njenim prebivalcem približamo in kako jih opazujemo. Napisal jo je švedski pustolovec Berndt Sundsten, ki je ob tabornem ognju preživel že nešteto noči. Uči nas, da lahko v naravi prebivamo tako dolgo, dokler pazimo nanjo. In da nismo mi tisti, ki naj bi puščali sledi v naravi - temveč mora narava pustiti sledi v nas. • Kako se približati živalim, prepoznati njihovo vedenje in tipične navade. • Kako prepoznati vreme, kako se obleči in kaj vzeti na pot. • Kako uporabljamo zemljevid in kompas, kaj narediti, če se izgubimo format: 20 x 27 cm obseg: 45 str. redna cena: 3.400 SIT cena spopustom - samo za bralce revije Tabor: I 3.060 SIT Z izdelovanjem glasila je povezanih veliko taborniških veščin. Glasilo lahko izdelujemo z namenom pridobitve določenih veščin, hkrati pa ima korist tudi rod, saj ima svoje glasilo. Predstavili vam bomo veščine, ki so neposredno povezane z ustvarjanjem glasila. Vodov kronist O 1. list Gozdovnik ali gozdovnica se nauči opazovati in poslušati ter nato zapisati dogodke v vodovo kroniko. Praktično delo zahteva redno sodelovanje pri pisanju kronike, sposobnost napisati poročilo z akcije brez slovničnih napak. Veščina vodovega kronista je dobra osnova za veščino poročevalca (2. list). Poročevalec O 2. list Gozdovnik ali gozdovnica se nauči nepristransko poročati o dogodkih. Praktično delo zahteva uporabo računalnika ali pisalnega stroja, spoznavanje načinov širjenja in posredovanja informacij ter sodelovanje z rodovim propagandistom ali urednikom glasila pri izdelavi in objavi poročil. Povzeto po priročniku Taborniške veščine, ZTS 1990. 30 ^ STROKOVNO TABOROVA POTUHA V prejšnjem Taboru smo govorili o notranjih in zunanjih aktivnostih, tokrat pa se bomo posvetili stalnim in spremenljivim aktivnostim. Razlika med njima je pomembna, ker stalne aktivnosti pomagajo ustvarjati primerno vzdušje v vodu, spremenljive izpolnijo mnoga pričakovanja in zanimanja tabornikov, po drugi strani pa te aktivnosti odražajo potrebe družbe. Stalne aktivnosti Spremenljive aktivnosti So tiste, ki se venomer ponavljajo in se ne spreminjajo ter so do določene mere značilne samo za vod. Na primer petje pozdravne pesmi, pogovor ob koncu srečanja, petje pesmi pred slovesom, petje himne ob dviganju zastave ... Vse to so aktivnosti, ki so stalne in taborniki v vodu čez čas zaradi ponavljanja te aktivnosti že vedo, kaj bodo delali. Te aktivnosti nimajo nekega določenega vzgojnega cilja, so pa povezane z več vidiki osebnostnega razvoja posameznikov v vodu in tako pripomorejo k razvoju otroka v celostno osebnost. Neke vrsta stalna aktivnost je tudi samo vodovo srečanje, saj pomeni tedensko (ali pogostejšo) obveznost. So vse tiste, ki se ne ponavljajo in so odvisne bodisi od vodnikovega načrta ali pa trenutnega razpoloženja. To je lahko izlet na tržnico, ogled živalskega vrta ali pa nabiranje kostanja za izdelovanje igrač. Vsebina je vsakič drugačna, saj spremenljivih aktivnosti ne moremo neprenehoma ponavljati. Vsaka od njih pripomore k točno določenemu cilju ali pa skupini vzgojnih ciljev. Kaj bomo počeli je odvisno predvsem od želja tabornikov v vodu, pa tudi od potreb skupnosti, v kateri vod deluje (npr. čistilna akcija, pomoč ostarelim ...). Ko vključujemo spremenljive aktivnosti v program, moramo vedeti, da morajo biti zanimive, uporabne, hkrati pa morajo nuditi nek izziv in nagrado. Vse to je koristno za osebnostni razvoj, saj tabornike pritegne in jim ob izpolnitvi naloge da občutek, da so nekaj dosegli. S Stalna aktivnost je tista, ki N Spremenljiva aktivnost pa je tista, ki • se vedno izvaja na isti ali podoben način in zadeva isto stvar • se mora neprenehoma ponavljati za ustvarjanje primernega okolja za neformalno izobraževanje • pripomore k doseganju ciljev V • se izvaja na različne načine, odvisno od želja tabornikov • se ne ponavlja, razen ko taborniki to želijo • pripomore k doseganju enega ali natančneje določenega cilja vzgojnega procesa STROKOVNO ( april 31 ( N Zakaj je razlikovanje med stalnimi in spremenljivimi aktivnostmi pomembno za oblikovanje letnega programa dela? Preveč stalnih aktivnost in premalo Preveč spremenljivih in spremenljivih premalo stalnih aktivnosti • lahko ustvari vase zaprt vod, izoliran od okolice, kar otroka ne pripravi na življenje ampak samo na taborništvo • lahko vpliva na razvoj otrok, saj ga vrednotimo s pomočjo spremenljivih aktivnosti v J V f \ • vod izgubi svoj značaj, tabornikom bo sicer zanimiv, a ne bo imel taborniškega pridiha, kar lahko ogrozi povezanost med člani voda, • izniči celosti vzgojni vpliv voda na otroka, saj onemogoča stalne aktivnosti, ki ustvarjajo primerno vzdušje v vodu ^-K Ključ do resnično raznovrstnega in koristnega programa lezi v primernem razmerju med dvema vrstama vzgojnih aktivnosti (stalnimi in spremenljivimi) pri tem pa ne smemo pozabiti, da morajo otroci aktivno sodelovati, če želimo doseči vzgojne cilje. Povzeto po knjigi Handbook for Cub Scout Leaders / Interamerican Scout Office, Santiago, Chile 32 ^ STROKOVNO @VN Rado Malnar, risbe: Bizi Osnove bru{enja Rezilnost, ostrina ... Obstaja kje orodje, ki se ne skrha? Če verjamete oglasom na televiziji, potem hitro recite da. Vsem, ki nismo tako lahkoverni pa ostane le, da svoja rezila pridno brusimo. Vprašanje je, kako smo tega vešči. Ob množici različnih materialov (različne vste jekla) iz katerih so rezila izdelana se moramo s "hišnimi" pripomočki za brušenje omejiti le na brušenje preprostih in gladkih rezil. Takoj na začetku se še ne bomo poglabljali v razlago zahtevnejšega strojnega načina brušenja. Tudi razlaga o preoblikovanju lastnosti materiala rezila bi bila zaenkrat popolnoma odveč. Najprej se bomo zabavali s preprostimi brusilnimi pripomočki. Za ročno brušenje so primerne pile za železo, vodni smirkov papir, brusne pile, brusni kamen ... Dokler nas večina ve bore malo o lastnostih različnih tipov jekla se izogibajmo vsem strojem. Naj poudarim, na videz enostavnejše brušenje recimo s kotno brusilko nas spravi v velike težave. Izognite se kotni brusilki in obšli boste veliko nevarnost, da se z njo porežete, ope-čete z iskro ali si poškodujete oči. Verjemite, sekira vam bo hvaležna. Pri veliki hitrosti brušenja se rezilo pregreva, kar lahko močno vpliva na njegovo trdnost in sposobnost ohranjanja ostrine. Prav lahko odbrusimo tudi zajeten kos rezila, kar lahko naredi orodje neuporab- no. nepravilna smer brušenja STROKOVNO ( april 33 Torej "pljunimo v roke" in na delo. Vzemimo v roke že od tabora pozabljeno sekiro. Brisanje za prst debele plasti blata in prahu je prvo, a ne tipično delo brusilca. Ko je sekira čista, preglejmo rezilo. Ker so na njem vidni ljubezenski kontakti s kamenjem (oh, to so bili poljubi, da so se iskre kresale), je potrebno obtolčena mesta - 'zobe' z grobo pilo zgladiti. Pri brušenju s pilo za železo, tako kot pozneje z grobimi brusnimi pi-lami in kamni, moramo biti zelo pozorni na smer piljenja. Obvezno pilite v smeri od vrha rezila proti ročaju! Zakaj tako? Pomembno je, da so čeprav resnično majhni zobci vsi obrnjeni v taki smeri, da se ob našem potegu zajedajo -zarezujejo v obdelovanec. Rezilo ima tako boljši 'oprijem', predvsem pa manj spodletava. Piljenje s pilo za železo seveda brez težav izpustimo, če na rezilu ni večjih poškodb. Glede na stanje rezila vedno velja pravilo, da rezilo brusimo najprej s primerno grobim in potem s čedalje bolj finim brusom. Pri brušenju z grobimi brusi moramo svojo pozornost usmeriti tudi k ohranjanju rezilne- ga kota. To je kot, ki ga je v osnovi iz-brusil izdelovalec rezila in je odvisen od namena rezila. Naj namignem, bolj ko je rezilo trpežno, bolj top bo kot. Ali drugače, bolj ostro je rezilo, bolj oster bo kot brušenja. Tako rezilo je občutljivo in se hitro skrha. Naša naloga je torej na videz preprosta. Z mirno roko enakomerno sledimo nakazanemu kotu rezila in zelo enakomerno čez celo rezilo previdno brusimo. Ko prehajamo k finim brusom, lahko naši gibi postanejo rahlo krožni. Pri brušenju se je potrebno znati tudi ustaviti. Za vsak namen svoje orodje, se vam mogoče sliši že znano. To seveda pomeni, da je iz sekire povsem neprimerno narediti skalpel. Ves naš trud bo že po prvem udarcu po lesu uničen. Brez utvar, taka sekira mora nazaj v delavnico! Za običajne taborniške aktivnosti je bolje pogosteje zmerno nabrusiti svojo sekiro. Zadovoljstvo in uspeh pri delu bo tako večje. Za tokrat naj bo dovolj. Berite to rubriko in v prihodnje boste izvedeli še veliko zanimivega o jeklih in različnih brusih. naravi? • ker teoretično podlago podajajo tako izkušeni taborniki kot tudi strokovni predavatelji • ker vsako teoretično spoznanje preizkusim tudi v praksi • ker poteka celoten tečaj po metodi učenja skozi delo • ker si vse, kar potrebujem, pripravim sam • ker mi pri tem pomagajo in svetujejo specialisti • ker delam v skupini ter tako krepim timski duh • ker tečaj poteka v sproščenem duhu in kljub delu vedno ostane tudi čas za spoznavanje in druženje ob tabornem ognju • ker tečaj poteka v neokrnjeni naravi, daleč proč od civilizacije • ker tečaj omogoča napredovanje do specialista pionirstva in bivanja v naravi • ker znanje s tečaja lahko s pridom uporabim pri delu z vodom, v rodu in za lastno napredovanje TEČAJ PIONIRSTVA IN BIVANJA V NARAVI Pohorje, od 28. junija do 3. julija 2002 nepravilno - rezilo se pregreva 34 ^ STROKOVNO ASTRONOMIJA Primož Komet C/2002 Ci Ikeya-Zhang Kar pet let je že odkar nas je astronome razveselil obisk kometa Hale-Bopp, ki je bil viden v večernih urah že s prostimi očmi, in čas je že, da se pojavi že kak nov svetel komet. In tu je prvi kandidat...Komet C/2002 Ci Ikeya-Zhang so neodvisno odkrili kar trije amaterski astronomi. Prvi ga je zvečer 1. februarja letos odkril Japonec Kaoru Ikeya, le uro in pol pozneje, ko se je zvečerilo še na Kitajskem, pa še Kitajec Daqing Zhang. Tretji je neodvisno odkril komet Brazilec Paolo M. Raymundo, toda šele 12 ur pozneje, saj se je v Braziliji šele takrat zvečerilo. Tekmo v odkritju kometa sta torej dobila Japonec in Kitajec in komet sedaj nosi njuno ime. 11 l l I k i1 s ;l-/Iuuj; fc/ada l 1 j ' ( ■tascji-gr ZP— Komet Ikeya-Zhang (C/2002 C1), fotografija Michael Jäger, Avstrija z dne 3. marca 2002 Orbito kometa sta neodvisno izračunala in prvič objavila že naslednji dan Japonec S. Nakano in Američan B. G. Mars-den. Trenutek njune objave se je razlikoval manj kot za uro. Oba sta predvidela parabolično orbito (večina nenapovedanih kometov je nepovratnih in jih njihova parabolična orbita le enkrat popelje v neposredno bližino Sonca). Japonec je napovedal, da se bo komet najbolj približal Soncu 7. marca, Američan pa 8. marca. Že naslednji dan je po novih opazovanjih in izračunih Japonec prestavil napovedi najbližjega srečanja kometa s Soncem na 18. marec. Nakano je tokrat tudi prvič Orbita kometa Ikeya-Zhang - vesoljska perspektiva, ilustracija Larry Koehn, Anitoch, Tennessee omenil, da je orbita tega kometa zelo podobna tistemu iz leta 1532. Naslednji dan je Marsden potrdil izračune Japonca. V glavah astronomov se je tako upravičeno pojavil sum ali gre morda za komet izpred skoraj 500 let. 15. februarja je Morsden izjavil: "Rezultate opazovanj ni več mogoče opisati s parabolično orbito. Kaže da gre za povraten komet z obhodno dobo med 400 in 500 leti. Obstaja možnost, da gre za komet C/1532 R1 iz leta 1532, kot je predlagal S. Nakano ..." STROKOVNO ( april 35 Nakano pa je že 21. februarja ovrgel svojo trditev in izjavil, da opazovanja več ne ustrezajo orbiti kometa iz leta 1532 ampak bolj ustrezajo kometu C/ 1661 C1. Svojo trditev je 25. februarja celo podprl s primerjavo 264 izredno natančnih opazovanj letošnjega kometa s sedmimi nenatančnimi opazovanji iz leta 1661. Rezultati primerjav so kazali na obhodno dobo 365,45 let. Še isti dan je rezultat vključil v izračun orbite glede na februarska opazovanja in prišel do rezultata 367,44 let. Tudi Mars-den je 26. februarja na podlagi svojih izračunov prišel do podobnega rezultata in sicer 367,17 let. meseca marca zvečer na zahodnem delu neba in v drugi polovici aprila v jutranjih urah na vzhodu. Soncu se je komet najbolj približal 18. marca, najbližje Zemlji pa bo 29. aprila. V času, ko bo komet Zemlji najbližji bodo v najboljši poziciji opazovalci s severne poloble, torej tudi Slovenija. Vir podatkov: http://cGmetGoraphy.cGm/icGmets/ 2002c1.html Od odkritja naprej komet postaja vse bolj svetel. Že sredi februarja naj bi postal svetel, kot najšibkejše zvezde, ki jih še vidimo s prostimi očmi. Konec meseca februarja pa je že mnogo astronomov poročalo o opazovanjih brez optičnih pripomočkov. Pričakuje se, da se bo kometu sij v marcu in aprilu še povečal. Z Zemlje bo komet najbolj viden Cflmat Ekeyd-2hang C2C02 C1 - Navidezna pot kometa Ikeya-Zhang v marcu in aprilu 2002 LUNINE MENE VZHODI IN ZAHODI SONCA Zadnji krajec 4. 4. 2002 ob 17:31 Mlaj 12. 4. 2002 ob 21:23 Prvi krajec 20. 4. 2001 ob 14:50 Polna luna 27. 4. 2001 ob 5:01 Zadnji krajec 4. 5. 2002 ob 9:18 Mlaj 12. 5. 2002 ob 12:47 1. 4. Vzhod: 6:43 1. 5. Vzhod: 5:49 Zahod: 19:30 Zahod: 20:10 15. 4. Vzhod: 6:16 15. 5.Vzhod: 5:30 Zahod: 19:49 Zahod: 20:27 36 ^ STROKOVNO ORIENTACIJA Pepl Kaj bo s topografsko karto DTK 25? Taborniki za svoja orientacijska tekmovanja, za izlete po neznanih območjih in tudi za učenje orientacije najpogosteje in najraje uporabljamo Državno topografsko karto v merilu 1 : 25.000 (DTK). Kako dolgo jo bomo še lahko uporabljali? DTK 25, ki jo mnogi še vedno popolnoma napačno imenujejo "specialka", je karta največjega merila, ki enakomerno pokriva celotno območje Slovenije. Sestavlja jo 198 listov, ki so bili izdelani v letih med 1995 in 1999 z nepopolno vsebinsko dopolnitvijo listov stare, "jugoslovanske vojaške" karte TK 25 s stanjem sredi 80. let 20. stoletja. Tiskane liste na dveh različnih vrstah papirja je moč kupiti na Geodetski upravi Republike Slovenije. Uporabnost topografskih kart je odvisna od njihove vsebine in aktualnosti. Medtem ko vsebini DTK 25 nimamo kaj očitati, pa to ne velja za ažurnost prikaza. Listi so danes sicer stari med 3 in 8 let, vendar je zadnja obnova zajela le vozne ceste, večje skupine objektov in druge večje posege v prostor. Prikaz ko- lovozov, poti in gozdne meje ustreza stanju izpred 20 let. Zaradi tega vsi uporabniki DTK 25 vemo, da so prav izkušnje z uporabo te karte še kako pomembne, saj moramo na terenu oceniti, kateri vsebini zaupati in kateri ne. Mnogi pa še vedno uporabljajo tudi liste izdaje iz let 1984 in 1985. V strokovnih krogih velja pravilo, da je potrebno vsebino topografskih kart dopolnjevati (reambulirati) vsakih 5 let, to pomeni, da bi morala obnova listov že potekati. Pa ne poteka in najbrž tudi ne bo. Geodetska uprava se je namreč odločila, da karte v merilu 1 : 25.000 ne bo več vzdrževala, temveč bo odslej topografska karta največjega merila DTK 50 (Državna topografska karta 1: 50.000). Glavni razlogi za takšno odločitev so znižanje stroškov. V primerj a- vi z 198 listi DTK 25 bo listov DTK 50 le 58, kar pomeni skoraj štirikrat manj. Uporabniki tudi vse manj povprašujejo po tiskanih listih, mnogim bolj ustrezajo podatki v digitalni obliki. Tako se dogaja, da predstavljamo taborniki v zadnjih letih že enega glavnih uporabnikov tiskanih listov DTK 25! Kaj bomo torej uporabljali za orientacijo v prihodnje? DTK 50 je sicer vsebinsko zelo bogata in tudi prikazuje aktualno stanje, vendar je merilo 1 : 50.000 za orientacijo izven cest in poti premajhno. Obstoječi listi DTK 25 bodo zaradi zastarelosti vse manj uporabni. Mnoge občine v Sloveniji so izdale občinske karte, izdelane iz DTK 25. Pogosto sicer poudarjeno prikazujejo cestno omrežje ali turistično tematiko, vendar je topografska vsebina enaka kot na NEPREKLICNO NAROČAM REVIJO TABOR IME IN PRIIMEK:. ROD:_ ULICA:_ POŠTNA ŠTEVILKA IN KRAJ: _ NAROČNIKOM PRIZNAMO 20% POPUSTA! Pošljite na ZTS - Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana STROKOVNO ( april 37 DTK 25, večinoma tudi enako zastarela. Nekoliko moteče je lahko tudi to, da so glede na velikost občine (in formata papirja) nekatere karte tudi v večjem (npr. 1 : 20.000) ali manjšem merilu (1 : 30.000). Verjetno je najprimernejša rešitev, ki so jo že pred leti uvideli organizatorji Nočnega orientacijskega tekmovanja -izdelava karte 1 : 25.000 po naročilu. Kot osnova je uporabljena DTK 25 izbranega območja. Vsebina je nato reambulirana. Za vsebinske dopolnitve je mogoče uporabiti podatke najnovejših aeroposnetkov, morda tudi kart več- jega merila (npr. kart za orientacijski tek), še bolje pa je, da se vsaj del vsebine (kolovozi, poti) preveri tudi na terenu -kot je to primer pri kartah za NOT. Seveda je potrebno izdelavo takšne karte posebej naročiti in tudi plačati, vendar se trenutno naložba finančno izplača že pri najmanj 100 izvodih. Ker smo vajeni karte skrbno varovati in proge radirati ter risati na en sam izvod, se nam zdi 100 velika številka, vendar moramo na karto gledati kot na potrošni material, ki se z uporabo uniči. Če izdelamo karto za območje svojega kraja ali kraja taborjenja in jo uporabljamo za različne aktivnosti (učenje, tekmovanja, izleti) bomo 100 izvodov zagotovo porabili v nekaj letih. Takšna izdelava kart po naročilu ima še dodatne prednosti: izognete se težavam s stikom dosedanjih listov, karto lahko nato vsakih nekaj let vsebinsko dopolnite, lahko si dodate tematsko vsebino po želji, vključite znak rodu ipd. In navsezadnje - na tak način lahko taborniki tvorno prispevamo k temu, da vsebinsko zelo bogata karta 1 : 25.000 ne bo popolnoma zastarala. STROKOVNO NARAVA Rod mirne reke Pugy Območje delovanja: Mirna in Šentru-pert na Dolenjskem Leto ustanovitve: 1981 Število aktivnih članov: 68 Struktura rodu: družina Mč - 4 vodi, družina GG - 3 vodi, klub PP, klub grč Najbolj zagrizen član rodu: Luka Pate, 041/923 581, lpate@rut-ka.net f V zgornjem toku reke Mirne se je na dnu nekdanjega Panonskega morja izoblikovala razsežna dolina, v kateri je zaradi obdelovalnih površin zrasel kraj Mirna. Ker od Mirne do Mokronoga teče reka po Mirenski dolini, jo zaradi njenega počasnega toka lahko poimenujemo "mirna reka". Od tod tudi ime rodu. STROKOVNO ( april 39 KOSOBRIN Silene vulgaris Moench Je trajno zelišče, ki zraste do pol metra visoko. Podzemno steblo je razraščeno, medtem ko je nadzemno steblo tanko, pokončno, pri vrhu je razraslo. Listi so nasprotno nameščeni, modrikastozeleni, jajčasti, puščičasti in na vrhu zašiljeni. So celorobi in z močno osrednjo listno žilo. Spodnji listi so na kratkih pecljih, gornji pa so sedeči. Cvetovi so beli in jih prepoznamo po napihnjeni, mehurjasti čaši. Če s čašo udarimo po roki, le ta poči. Na vrhu se cvetovi združujejo v rahla socvetja. Cveti od maja do oktobra. Pri nas je zelo pogosta rastlina, saj raste po poljih, njivah, vrtovih, suhih livadah in travnikih, po grmovju, ob cestah in železniških progah. Učinkovine Čreslovine, vitamin C. Uporaba Za juhe, prikuhe, omlete in solate. Recepti Pokaličina juha Potrebujemo: 2 dag surovega masla ali 2 žlici olja, sol, eno majhno sesekljano čebulo, 1 skodelico drobno narezanih čemaževih listov, 2 skodelici ovsenih kosmičev, 2 nastrgana rdeča korenčka, petersilj, 2 skodelici drobno narezanih poka-ličinih listov, poper, kisla smetana. Priprava: čebulo in ovsene kosmiče na hitro popražimo na maslu ali olju, dodamo sesekljane liste pokalice, čemaža, korenček in zalijemo z vodo, kuhamo, da se zmehča. Osolimo in popramo po okusu, dodamo drobno narezan petersilj in 2 žlici kisle smetane. Pokaličina omleta Potrebujemo: 2 jajci, 1 žlico olja, ščepec soli, 2 žlici mleka, skodelico drobno narezanih pokaličinih listov. Priprava: jajci ubijemo, dodamo mleko, ščepec soli, stepe- Pokalica mo in vse skupaj zlijemo v ponev na že segreto olje. Na pečeno omleto potresemo narezane pokaličine liste. Prikuha iz pokalice Potrebujemo: pol kg listov pokalice, 2 žlici olja, polovico majhne čebule, 2 dag moke, sol, malo mleka ali kisle smetane. Priprava: liste pokalice dobro operemo in osušimo. V malo vode jih prekuhamo in na drobno sesekljamo. Čebulo drobno narežemo in na olju zarumenimo. Dodamo sesekljane pokaličine liste, potresemo z moko, zalijemo z vodo v kateri smo prej kuhali pokaličine liste in osolimo po okusu. Na koncu za boljši okus dodamo mleko ali kislo smetano. 40 ^ STROKOVNO MEDNARODNE STRANI j Dragi popotniki! Pa smo tam, april je tu, čas je za resno premišljevanje o poletnih potovanjih. Če nameravate začeti stokati, da nimate denarja, potem se z vami raje sploh ne pogovarjam, kajti v zadnjih nekaj mesecih ste s pozornim branjem teh strani in z listanjem po brošuri Where to stay in Europe (mimogrede, dobil jo je VSAK rod v Sloveniji!) lahko dobili neverjetno število idej, kam za malo denarja. Nikar ne pozabite, da na vsakem taboru srečate vsaj 10 skavtov, ki so vam vedno pripravljeni ponuditi prostor pod svojo streho! In mar ni nekaj najlepšega potovati po svetu in obiskovati svoje prijatelje, ki jih že dolgo nismo videli? Da bi se vam končno kaj posvetilo in da bi nam KMD-jevcem dali kaj dela! Vaša Nina Poljska vabi Odkopavanje Rimljanov v čudoviti Tuniziji Če še ne veste, kaj bi počeli julija, pa ne bi radi posedali doma ali se prekladali po Sloveniji, vam tunizijski skavti nudijo aktivno preživljanje počitnic na mednarodnih arheološ- kih taborih. Tabori bodo hkrati potekali na 3 različnih lokacijah v Tuniziji, na voljo pa sta dva termina: med 7. in 21. julijem in med 22. julijem in 5. avgustom. Tabori so namenjeni tabornikom, starim med 16 in 25 let. Seveda ne boste le kopali po pesku, ampak boste imeli na voljo tudi različne skavt-ske aktivnosti, oglede Tunizije, arheološka izkopavanja rimskih najdbišč pa bodo potekala pod strokovnim vodstvom. Cena za udeležence je 100 USD, vsebuje pa hrano in prenočišče ter prevoze po Tuniziji. Več informacij pri Ezzedine Derbel (scout.tunisien@plant.tn). Poljski skavti (Zwiazek Harcerstwa Polskiego) vabijo na mednarodni tabor, ki bo med 5. in 26. avgustom v mestu Stilo blizu Gdanska. Namen tabora je združevati skavte iz srednje Evrope, tako da pričakujejo skupine iz Poljske, Belorusije, Romunije, Ukrajine in Češke. Program poleg klasičnih skavtskih aktivnosti ponuja tudi obiska Gdanska (eno najlepših poljskih mest) in "najmogočnejšega gradu v Evropi" Malborka. Organizatorji obljubljajo nepozabna doživetja. Vsak vod naj bi imel od 10 do 12 članov, starih 12 let in več, cena za udeležence pa je 4 USD na dan. Na tabornem prostoru sta elektrika in topla voda. Več informacij pri Waldemarju Aldasu (aldas-@kki.net.pl) in na www.zhp.org.pl. Mednarodni skavtski center Bucher Berg Verband Christlicher Pfadfinderinnen und Pfadfinder (VCP) vabi v svoj mednarodni skavtski center. Samo 35 km od Regensburga na Bavarskem se nahaja skavtski center Bucher Berg. V glavni sezoni med 1. julijem in 11. avgustom organizirajo velik mednarodni tabor, kjer so dobrodošli vsi. To ni klasičen tabor z določenim programom, začetkom in koncem, ampak predvsem priložnost za neformalno srečevanje skavtov s celega sveta. Koliko časa ostanete in kaj tam počnete je popolnoma vaša stvar. Osebje vsak dan pripravi različne STROKOVNO ( april 41 aktivnosti, delavnice in izlete, vi pa si sami izberete, kaj boste počeli. Cena tabora je 3,30 Eur na noč, vključuje pa tuše, odvoz odpadkov, toplo in hladno vodo, uporabo hladilnika in pomoč osebja. Za doplačilo lahko kupite tudi les za ogenj, plinsko bombo, najmete kolo ali kanu ter se odpeljete na izlete v bližnja mesta. Rok za prijavo in plačilo je 15. maj. Več informacij najdete na www.bucher-berg.de. don (novembra je bila cena povratne vozovnice skupaj s taksami 12.000 SIT!). Od zdaj naprej lahko z Ryanairom letite tudi iz Celovca, in ker je to nova povezava so cene nekoliko ugodnejše kot tiste iz Trsta. Tako lahko na primer za povratno letalsko vozovnico, s katero bi se 26. julija odpeljali na Encounter 2002 (oziroma do Londona) in se vrnili 12. avgusta (da še malo pogledate naokoli), plačate (skupaj s taksami) skoraj 100 evrov. V nižji sezoni pa so seveda cene še bolj privlačne. Skočite na www.ryanair.com. Sre~anje 2002 - Encounter 2002 Med 27. julijem in 3. avgustom vas v Liverpoolu, Velika Britanija, čaka nepozabna dogodivščina, imenovana Srečanje 2002. Na tem mednarodnem taboru bodo vsi udeleženci, stari med 10 in 18 let, lahko uživali v plezanju, sabljanju, jadranju, lokostrelstvu, vožnji s kanujem, streljanju glinenih golobov, se naučili cirkuških spretnosti, se poskusili v potapljanju in raziskovali okolico. Vse to za £85. Zadnji rok prijav je 31. maj, ko je treba tudi plačati prvi obrok, £35. Vas zanima več? Skočite na www.encounter2002.co.uk za najnovejše informacije. Cumbaree 2002 Poceni v London Gotovo že vsi poznate neverjetno irsko letalsko podjetje Ryanair, ki Slovencem lepša dneve s poceni leti iz Trsta v Lon- Prav tako med 27. julijem in 3. avgustom pripravljajo v deželi jezer, Lake District na severozahodu Anglije (pozor, Anglije, ne Velike Britanije!), še en privlačen mednarodni tabor za vse tabornike, stare med 10 in pol in 18 let. Organizatorji obljubljajo, da bo tabor združeval zabavo, prijateljstvo, izziv in pustolovščine. Na voljo bo neverjetno število aktivnosti, tako da bo zagotovo vsakdo našel nekaj zase! Cena za udeležence je 85 funtov in krije tudi vse aktivnosti. Vsi, ki so starejši od 16 let, se lahko prijavijo tudi kot člani mednarodnega osebja. Za to bodo plačali 50 funtov. Rok za prijave in zadnja plačila je 31. maj 2002. Več podrobnosti o programu in obrazce za prijave najdete na www.cumbaree.org.uk. 42 RAZVEDRILO POPOTOVANJA Tadeja Milivojevič Nemanič Nahrbtnik ali manjši tovornjak, to je sedaj vprašanje Pakiranje nekaterim ne predstavlja nobenega problema, drugim pa je to ena najhujših stvari. Če greš na potovanje z agencijo, imaš še najmanj težav, saj se od enega do drugega kraja prevažaš z avtobusi in stanuješ v solidnih hotelih. Potrebuješ le obleko in glede na to, da je za vse poskrbljeno in da prtljage ne boš nosil na daljše razdalje, tudi te lahko vzameš mnogo. Če pa potuješ v lastni režiji ... Potrebuješ bistveno več stvari in najbolje je začeti v veliki, prazni sobi. Vanjo začneš prinašati same za potovanje nujne in neobhodne stvari. In nosiš, nosiš in nosiš. Proti večeru imaš končno občutek, da je to to. Z zadovoljstvom se ozreš po sobi, vendar navdušenje hitro splahni. Vsega namreč ne bi mogel spraviti niti v manjši tovornjak. Take in podobne zgodbe so kar pogoste. Vendar, če spadaš v tisto sorto ljudi, ki gredo lahko na morje le z majhnim nahrbtnikom, ti pakiranje ne bo predstavljalo bistvenih težav. Pa tudi če si med tistimi, ki bi že na morje najraje vzeli pol garderobne omare in še kaj, boš k pameti, če ne prej, prišel v trenutku, ko si boš nahrbtnik zavihtel na rame in z njim - tako za probo - naredil nekaj 100 m. NAMIG naredi si spisek stvari za potovanje V Avstraliji si je Tjaž moral kupiti nove čevlje, jaz pa nove sandale Dejansko za potovanje ne rabiš veliko. Sama si vedno pripravim spisek stvari, ki jih potrebujem. In ko imaš enkrat res uporaben spisek, je pakiranje prava šala. Moj spisek ima naslednje točke: oblačila, higiena, zdravila in prva pomoč, kamping oprema, hrana, dokumenti in ostalo. Dokumente sem že obdelala, na kratko bom šla še čez vsako od preostalih točk. Glede oblačil sam najbolje veš, kaj rabiš in kaj ne. Vendar se splača en topel kos vzeti tudi v tople kraje in imeti kratko majico v hladnih. Kljub temu, da raje hodim v toplejše dela sveta, imam s seboj vedno tudi dober anorak, termo perilo in tanko kapo ter rokavice. Ne pozabi tudi na rutko, ki ti lahko služi kot ruta, šal, prtiček, brisača ali robec. Glede obutve prisegam na sandale, v katerih sem večji del popotovanja. Lahke pohodne čevlje sicer imam s seboj, vendar jih uporabljam le na trekingih. Predvsem pa ne pretiravaj. Tako ali tako boš moral prati - v vročih in vlažnih koncih sveta imaš lahko občutek, da pereš kar naprej. Higienske pripomočke omeji na minimum, vseeno pa ne pozabi na WC papir, zobno ščetko in pasto, milo ter manjšo brisačo. Ta naj bo čim tanjša, da se lažje posuši. Ne pozabi tudi na mazilo za ustnice in majhno kremo za sončenje, saj ti ta lahko reši marsikateri dan. Sredstvo, ki odbija mrčes, je uporabno tako v gozdovih (klopi), kot na področjih s komarji (še posebej z mala-ričnimi). Koristno je vzeti s seboj kak kondom, fantje ne pozabite na brivske pripomočke, dekleta pa se pozanimajte, kako je z oskrbo z vložki in tamponi. V razvitem svetu s tem ni težav, v nerazvitem pa se omenjene artikle da dobiti vsaj v velikih mestih. NE POZABI • rutka • kondomi RAZVEDRILO ( april 43 Učinkovit in ekološki način pranja Ob morju je sicer soparno in vlažno, na vrhu 3000 m vulkana pa ti prav pride vsa obleka Marec - deževna doba v Indoneziji. Povprečna temperatura blizu 30°C, vlažnost nad 80 %. Vsak dan se popoldan skoraj do minute natančno ulije ploha. Ploha je milo rečeno. V resnici lije kot iz škafa. In ko se zlije, pritisne vročina -neznosna, soparna vročina. Ni za živet. Tako je vroče in soparno, da že v senci zašvicaš. In majice smrdijo. Uh, kako smrdijo. Tudi pranje ne pomaga kaj dosti. No, pomagalo bi, če bi spiral in spiral in spiral. Pa se ti ne da. Si prelen. Pravijo, da je lenoba gonilo napredka. Sama večkrat "napredujem" na tak način. Tudi v Kuti sem prišla na genialno idejo. Sobico sva imela v najvišjem, tretjem nadstropju, pred njo pa le delno pokrito teraso s precej pomanjkljivimi žlebovi. Kar pomeni, da je na najino teraso vsak popoldan drl hudournik vode. Ampak sem ga znala koristno uporabiti. Priskrbela sva si vedro, ga zjutraj napolnila z umazanim perilom, dodala ščepec praška in pustila pod preluknjanim žlebom. Ko sva se zvečer vrnila, je bilo perilo treba le še ožeti in obesiti. 1704 RAZVEDRILO TRENUTKI Potovanja do roba Potovanja. Vsak teden od doma do doma. Potovanja. Vsako leto v tuje, obljubljene dežele. Potovanja. V sončne objeme na zelenilo travnikov. Potovanja. Tja gor pod oblake, kjer se duša dotika roba neba Potovanja. Vsak trenutek v neslutene višine in širine. Potovanja. V minute, včasih dolge ure vpijoče tišine. Potovanja. V sanje, ki poglabljajo moj svet. Potovanja. V neodkrita prostranstva ljubljene duše. Potovanja. Vase. Prostore, ki si jih večkrat ne želim poznati. Potovanja. Po kilometrih filmov na platnih. Potovanja. Na popoldanske čajčke k prijateljicam. Potovanja. Po jutranji tržnici svežih sadov narave. Potovanja. V sobane žalosti, kjer odmevajo kriki srca. Potovanja. Pogledov, ki se lovijo s sencami obzorja. Potovanja. Taka in drugačna. Potovanja. Me presenečajo. Potovanja. Me napolnjujejo. Potovanja. Me izpolnjujejo. Potovanja. Me včasih vržejo iz tira. Potovanja. Me odkrivajo. Potovanja. Me izzivajo. Potovanja. Mar ni to vsak trenutek, ki mu posvetiš svojo pozornost? Potovanje: trenutek, ko slišiš samega sebe, ko imaš čas ustaviti se in čutiti svoje meje. RAZVEDRILO ( april 45 JEŽKOV KOTIČEK Bilo je, kakor da bi med prsti držal sam nic "Lahko bi dejali, da je to zgodba o ljubezni. Ampak ko bi bila samo to, je ne bi bilo vredno pripovedovati. Vanjo so vpletena hrepenenja in bole~ine, za katere natanko vemo, kak{na so, vendar nimajo pravega imena, s katerim bi jih izrazili. Vsekakor to ime ni ljubezen." Zaplujmo tokrat v drugačne vode. Prepustimo se užitkom in veter naj se upre v naša jadra, ki so tokrat stkana iz najboljše, najtanjše, najfinejše svile. Nisem strokovnjak za to že od nekdaj cenjeno in strast vzbujajoče blago. Tudi sam avtor Alessandro Baricco (prepričan sem) to ni, zato ne pričakujte dolgovezenja o pridelavi žlahtnega "niča". Je zgolj, in ravno to me je kar dvakrat dobesedno privezalo k tej knjigi, preprosta kratka zgodba o nitih življenja, ljubezni in hrepenenja nekega Herveja Joncoura. "Klasično, stokrat izpeto, kakorkoli že obrnemo," boste rekli. Ne prenaglimo se, kajti prepričan sem, da si sploh ne predstavljate tegob ne radosti ljudi, ki kupujejo in prodajajo sviloprejke. Piše se leto 1861. Majhnemu mestecu nekje na jugu Francije pravijo Lavilledieu. Kolikor težje za izgovorjavo, toliko bolj primerno za občutljivo svilarsko obrt, ki se je po prihodu posebneža Baldabioua tako razmahnila. Mestece je spokojno dihalo s svilo, zato je bil udarec, ko je bolezen uničila sviloprejke daleč naokoli, toliko hujši. Tedaj se zgodba našega zaupanja vrednega možakarja Herveja, ki ga someščani pošljejo po zdrava jajčeca sviloprejk v deželo vzhajajočega sonca, pravzaprav šele začne. Kod vse je hodil, saj niti ni tako po- Jež svetuje, vi preberete: Alessandro Baricco, Svila membno, si preberite sami. Naj vam namignem, da je za usodni zaplet - tako kot nič kolikokrat v zgodovini doslej - poskrbela ženska. Moški vladajo svetu, a ženske moškim. Tako pravijo. Zato se tudi zgodi, vendar čisto drugačen konec. Spet ženska, tokrat tista »prava«.Vendar tako kot znajo samo tiste, ki resnično ljubijo. Vedno se sprašujem, kakšno mnenje o knjigi vam s svojimi utrinki ustvarim. Tolaži in veseli me hkrati, da tudi danes tukaj ni pravega in napačnega. Danes pišem samo zaradi Svile, ki je zlepa ne izpustiš iz rok. 46 RAZVEDRILO Z ZNANJEM DO ODGOVORA 10 STRIC VOLK Spet se nekaj kuha. Moje domneve, da se bo gozdna druščina potegovala za vesoljno srečanje, so se potrdile. In če nam bodo naklonjeni pravi ljudje, potem je uspeh zagotovljen. Toda še pred velikim podvigom nas čaka manjši podvig. Domišljijski, bi lahko zlobno pripomnili ob zletnem sloganu. Pravzaprav se zlet bliža s svetlobno hitrostjo in kot bi trenil bo za nami. Upam, da bo pravljična dolina vsaj tako uspešna kot je bilo velenjsko jezero. Pa smo že pri drugi stvari - pri novem domovanju naše Zveze. Bo, ne bo, bi bilo, spet bo, pa ne bo ... bojda se nekaj premika, nekaj dogaja, a gozdne živali (in tudi gozdni po-membneži) o palači še ne govorijo. Morda še zadeva - kot vesoljno srečanje - še ni prav zrela za javno razpravo. Bomo videli, kaj bo. Do takrat pa pridno obiskujte vse možne prireditve in ponosno mahajte s praporom, da vas ne bi spet zgrešil in trosil neumnosti, da vas ni bilo. Vaš stric Volk Pri vsakem vprašanju navajamo tri odgovore. Črko s pravilnim odgovorom vpiši v polje s številko, ki je pred vprašanjem. Pravilna rešitev je povezana s prav posebnim dnevom v aprilu. 1. ZOT je bil, ZOT je in ZOT vedno bo: J - polomija, P - zakon, D - caga. 2. Katero obletnico Dražgoške bitke praznujemo letos? H - 30., A - 60., U - 80. 3. Katera skala je bila izredno pomembna v Dražgoški bitki? N - Bickova, E - Selška, S - Pasja. 4. Skavtski košarkarski turnir se imenuje: T - Berkmandlc, U -Berklmandlc, T - Berkermandelc. 5. Na valovih cesa bo zlet v Tolminu? O - Soce, A - srece, B - 6. Gozdovniško organizacijo je ustanovil: R - Lord Baden Powell, K - Lady Baden-Powell, O - Ernest Thompson Seton. 7. Namen mladinskega foruma je vzpodbuditi sodelovanje mladih pri: L - razpravljanju, R - odločanju, V - sproščanju. 8. Načrt razporeditve različnih vsebinskih elementov časopisa se imenuje: I - tipična stran, Š - povprečna stran, K - osnovna stran. 9. Petnajsto stoletje je čas: Z - reformacije, U - tehnologije, K -velikih odkritij. 10. Plejade so najlepše vidne: O - poleti, V - pozimi, E - jeseni. RE[ITEV IZ [TEVILKE 3: ZOT NA SNEGU Re{itve so: Reševalec- 1 2 2 3 8 RAZVEDRILO ( april 47 NAGRADNA KRI@ANKA SESTAVIL: F. KALAN MATERIALNE DOBRINE (SPLOŠNO) SPODNJI DEL POSODE NAŠ PISATELJ (RADO) POMARANČA VZDEVEK PEVCA RAFAELA ZUPANCA ANTON DERMOTA NAVDUŠENOST PREŽVEKOVALEC TOBAKA NAS IGRALEC (PRIMOŽ) i t Js 12. IN 5. ČRKA LASTNOST DINAMIKE NASELJE VZHODNO OD DOMŽAL f DRŽ. USLUŽBENEC MAJHNA MORSKA RIBA STROKOVNJAK ZA TIPOGRAFIJO KOSTUMOGRA- FINJA VOGELNIK OKOV AMERIŠKA KUKAVICA REKA SKOZI INNSBRUCK FILMSKA ZVEZDA KIJ, TOLKAČ KITAJSKA POLJŠČINA LUKA, PRISTAN GRAFIK DEBENJAK BABICA IKAR, (DALJŠA OBLIKA) ZNAK ZA ENAKOST ZEMELJSKI TEČAJ ITALIJANSKI NOG. KLUB DIPLOMATSKI USLUŽBENEC EDINA HČI REZKALO SLONOV NOS 15. IN 4. ČRKA HIBA, MOTNJA ZAPOREDNI ČRKI NAJVEČJI HRVAŠKI OTOK LANENO PREDIVO INKOVSKI VLADAR PEVEC PESTNER VZD. ELIZABETH TAYLOR 60 MINUT BALETNICA MLAKAR OTOK V SREDNJI DALMACIJI ČRTALO ZA USTNICE SODOBEN GLASBENI STIL MANGAN AMERIŠKI FILMSKI KIPEC VENO TAUFER JAKOB ALJAŽ PRVO, NARAVNO ŠTEVILO POVRŠINSKA MERA Nagrajenci in nagradni razpis številka 0 Pravilno izpolnjen kupon št. 2 je poslalo 16 bralcev TABORA, pravilne rešitve pa so: GLAS JELOVICE, TROBOJ, OKRAJEK in CELOFAN. Nagrajenci so: FLO&BOY, d.o.o.je obdaril Žvižga iz Žirov, DROGINO nagrado prejme Nataša Stopar iz Straže, Anže Jenko iz Dravelj dobi knjigo, nagrado podjetja JAZON dobi Katja Krevs iz Novega mesta, na omlete v gostilno Lieber pa bo šel Miha Krznaric iz Ljubljane. Čestitamo! Nagradne kupone št. 2 pošljite najpozneje do 25. aprila na naslov: Revija TABOR, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Obvezno na dopisnici. Pffigo UPOR^ecs PseTReSi S Pomaranča »Nektar-ina, Malina* Ribez, Tropski sadeži in ACE z zelenim čajem