ospodarske, obrtniške in narodne. Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za polleta 1 gld. 80 kr.,za četrt leta 90kr pošiljane po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. Ljubljani v sredo 7. februarija 1866. Gospodarske stvari. do pale prikrajšati, da zopet obilo gostih mladic Poduk f poženete; zdaj se jim morajo ob stranéh ravne prekle ali late dati, da se mladike na nje pripnó, da križem bako naj posamezen gospodar ali pa cela soseska obdeluje svoj gozd (boršt), da si izredí lesá. (Dalje.) Živi plotovi ali zive meje. Kteri les je za to ? rastej se Dalj potreb ni treba druzega delati, kakor to, da odrastki od močnejih mladik zopet pridržijo, da se dajo lože na skriž prepenjati, dokler se plotovi visoki in močni ne zaredé. Tako zasaj en plot trpí dostikrat skor do 200 let, pa se v malo letih že tako zgosti in zaraste, da kakor Za žive plotove je posebno tako grmovje najpriprav- neki skušen mož trdi, ne more noben tič ne noben ktero hit ne niše trp ne : pa tudi glog (bel mlj prost t m fr PU y se gosti dolg korenin preveč na st zajic more skozi y da ga pa tudi najmočneji junec predreti ne mrzlih krajih Take lastnosti ima glog; zato je tovi tudi iz smrečj y t Weissdorn) med vsem drugim grmovjem najboljši za žive meje. Kazun glogola se tu tam v ostrejih krajih tudi smerečji plotovi nahajajo. Priprava zemlje za zivi plot. po delaj glog ne raste, se živi y mlade smrečice se tudi palcev saksebi sadé. Tudi ta plot je korišten č potřebuje, da ga je kaj (Dalje prihodnjič.) y Akoravno ni treba posebne priprave, se mora vendar z vso pazljivostjo in skrbjo na to gledati, da se zemlja prav obdela, kamor se živi plot zasaja, sadike za-nj nakopljejo in prav sadé. in vrle Prostor ali prav za prav kraj y plot zasaditi, prekopaj podolgoma že v za dober čevelj široko in ravno tako globoko, spomladi potem predno sadike sadiš, izkopaj zemlja tako Odgovori na vprasanja. Iz goriških Brd pri benečanski meji je vredništvo přejelo sledeče pisemce: „Zaupljivo se do Vas kamor misliš živi obrnem in pri Vas pripomoči ali saj dobrega sveta iščem. Neka čudna bolezen se pri tukajšnjih goveđih prav pogostoma nahaja in v malo letih jih je veliko poginilo. Veste kaj je temu vzrok? Tukaj pravijo, da jeseni najmanj y da napraviš graben, v kterega misliš glogove sadike (trn) saditi, in sicer tako, da posadiš sadike po grabnu kakih palcev saksebi po motozu (žnori), se * • jim voda lezni prav po malo zapira. In res taka goveda od začetka bo rekel ; ravno tako kakor je navada sadike po drevesnicah saditi. Presajanje sadik za plotove. kakor po niti vodo spuščajo , potem jim popolnoma zastane, in ako jo zane-marjajo, jim meh pokne, voda se razlije in po njih je. y Tù Vam pošljem tri kamniče, Kteri se pri takih go- Sadike se presajajo take, ki so divje izrastle ali vedih v poscalu najdejo in tako vodo sčasoma popolnoma zaprejo. Morebiti bote spoznali in nam povedali: ^«wmo oo ^ t g a ctj c*j \j bacwc;, j^j. o\j ui v j o lûiaouc , aax ---i J -------------- r------—" i------- iz dre vesnic. Pri přesaji mora drevorejec na to gle- ođ kod ta bolezen pri goveđih, in ali bi se moglo po dati, da so sadike, kar je le moč, enakošno debele, na kaki poti taki bolezni v okom priti? — Ubogi kmet je priliko saj take, kakor pero — dajim koreninice gladko že tako dandanas v velikih stiskah, in ako še ob go- prireže in stebla do 6 palcev dolga napošev gladko brez 7eda pride, gorjé mu! Suša leto za letom bolj pritiska, trganja prikrajša. Potem se za polovico visoko- in ako se se trtica odpovedala in bi zraven tudi gosti od tal s prstjo zaspó ; na obedveh krajih sadik se veda poginila, tako bi ubogim ljudém ne ostalo dru- razorčki pusté, kteri se po dovršenem presajenji dobro zega> kot hajd v Kavkaz!" 2 vodo zalijó. Odgovor. Kamnički v scalu se morejo pri vsaki Kako se dalje ravná z njim? naši domači živini napraviti, največkrat pri govedu ; ako jih razkrojimo, najdemo v njih ogelnokislo apno, že Poglavitna skrb pri živih plotih naj je ta, da se ktero v živinče'pride po vodi, ktero pije, ali po klaji tal kar se dá — jvttJL oc v*«, gosti izrejajo; drevorej ttiora tedaj pred vsem na to gledati, da sadike od ___________-____r—^-----------; aj obilo mladic zaredé. Ako se v prvem letu vrlo spraviti. Nemogoče pa je natanko vselej zaznamovati, ukoreninijo, se morajo spomladi druzega leta do enega ktera voda ali ktera zelišča imajo tacega apna več v ker se tudi vé, da pri dveh živinčetih, na priliko ktero vživa. Tisti del tacega apna, kteri je od več živinskemu životu, skuša natora po poti scavil iz sebe Bauzevj dice, ki dva palca nad zemljo napošev porezati. Ob drugem sebi so tem w uvuiijv UM^WWW J J/Ui^aaw. VU Ul UgClll KJl , IV^l oc tuui V , ua Uli «ll*«vvmuj o kresi — se jim morajo pa vse mla- se napravijo kamnički, pri desetih pa, ki živijo v.ena- izrastle, tik debla porezati, samo cih okoliščinah, ne. Ako se v scalnem mehurji zabaše jmočnejšimladiki se jim pustite Drug več in velicih tacih kamnov, se zapré voda in mehur 8Pomlad se morate pa tudi omenjeni dve mladiki za 4 poči, ako se po operacii ne pomaga; ta pa je pri živini 44 sila težavna. Ako zlezejo maihi kamnički doli v scalo, tuđi zanaprej skrbeti za korišten poduk , ter del a Cr M ^Ê % A • mm m ^ ^ m m % % I t # , boljeg vse strani smuknejo večkrat skozi; ce pa ne, se mora prerezati bolj pametnega, bolj premišljenega spalo in kamen vzeti iz njega Iz Gornjega grada nam je došlo sledeče vpra- ploh Koliko omike pa kmetu dajo take šole y v sanje : „Od več strani se sliši, da se ne bo dobivala vec rdeča sol (živinska sol)? Ali je to res? To bi bila huda za ubozega kmeta !" Odgovor. Govorica ta je laž; saj ste V ze tudi v Oglasniku" letošnjih „Novic' i brali, da se prodaja ta sol. IzjeseniškihRovt se nam stavi to-le vprašanje: „Kaj pomaga zoper hiranje kónj in goved (jetiko). Na Rečici je hiša, v kteri je troje kónj v letih za jetiko poginilo in tudi nekoliko goved. Ci Coper- nike in copernice dolžijo , ker našli so v hlevu zakopane kostí itd. I Odgovor. Dokler bodo gospodarji na copernice ver-jeli, jim bode živina zmiraj cepala za jetiko. Ko pa se bodo znebili te pregrešne vraže in vzroka bolezni iskali v napačni izreji že mladih živinčet ali v slabém gleštanji odraščenih, v napačni klaji, v napač-nih hlevih, v pretegnjenji delavne živine, in bodo od- vr y nili to, kar bolezen napravi, se bodo znebili bolezni. To pa učijo bukve umne „živinoreje", in kadar živina zboli, bukve umnega „živinozdravništva." Vzroki hi-ranja (jetike) so zlo različni: zdaj so piju ča, zdaj jetra, zdaj želodec in čeva, zdaj še kak drug in drob jetike krivi; to mora umni zdravnik najti, ako pride ob pravém času na pomoč, prinese tudi pomoč. Le nikar nič po enem kopitu! Iskati pa je " treba, da V gospodarju včasih, kakor pravimo y yy z lučjo stakne: kaj je pri klaji, pijaci, hlevu itd. napačnega, in to mora odvrniti. se uči znamo čez ? niso šole temuč da nemški jezik Odgovor je: nič! vse ces y da domaćega j zato ) se uči Pozabiti ne smemo da se deca v njih nekaj ur tr j kar bi koristilo vse žive in da iz šol odnese željo, tudi v prihodnje učiti s dokaj cesar se v preveliki mladosti učiti ni m< Otrok se mora učiti samo to , cesar se lahko in t: nauči. Zavoljo prekratkega šolskega časa iu prema erovorienii fnosebno domá) se kmečki o vaje v govorjenji (posebno domá) nemški naučiti ne more; namesti govoriti zná k< na pol razumno blebetati, brati in pisati pa ne. Al mogel po sami kmečki šoli, kadar bode enkrat odra seči po nemških bukvah, iz njih dalje učiti se kaj ristnega in v nemškem slovstvu blažiti in lepšati s dušo? Našel sem v več kmečkih hišah Vodnikove, šernove in druge pesmi, povestnih, gospodarski! druzih knjig; od Schiller-ja , Gothe-a do „Thierl aus Krain" pa nisem našel nobenih nemških pe nobenih podučnih in povestnih knjig celó pri t kmetih ne, ki nemški znajo in se celó za nemšt^ šolah poganjajo. Nemški jezik ni tako lahek, kak( ga marsikteri mislijo. Nemški knjižni jezik je nen gospode jezik tudi nemški kmet se ga mora i in on ne bere veliko knjig, ker tudi njemu so U razumljive. Da mi to bolj verjamete, nekoliko po kar piše imenitni angležki pisatelj Buckl „zgodovina omike na Angležkem", ktera je mem > knjigi : na nemško prestavljena: on piše o nemškem slovs „Ni naroda v Evropi, pri kterem nahajamo tak razl med učenimi in neučenimi. kakor na Nemškem. Nei i M á r o d il e stvari. Kinet in národnost. Spisal dr. J. Mencinger. (Dalje.) III. Narodnost, ki povzdiguje kmetu častiti stari jezik ki mu blaži ki ga utrjuje v njegovem poštenem stanu čutje časti in nravnosti, mu tudi na vse strani veliko koristi. modrijani imajo tako učenost in tako obširne misli so po teh postavljeni na čelo izobraženega sveta. ško ljudstvo je pa pri vsem tem bolj babjeverno praznih misli, bolj nevedno in nesposobno voditi s sebe y nego Francozi ali Angleži. Imenitni nei pisatelji se ne obračajo sè svojo učenostjo na svoj na pisatelj na pisatelja. Njihov jezik je temuc i tako prav krepak, pa tako težak, tako umeten zamotanih stavkov, da ga niže ljudstvo prav nic razumeva. To pa delà se ve da še večo zavero y Se tesnega stanů si učenjaki in prosti narod kakor tuji, in da je za y zdaj po narodnosti stopi kmet iz svojega naro(j vsa učenost in vse znanstvo se se gospodu čuti rojaka in ž kakor bi ga ne njim enakopravno zvezanega v narodu in državi. Po- (Dalje prihodnjič.; gledavŠi iz tesnega kmečkega okrožja si upa seči po knjigah, ki so pisane v njemu razumljivem domaćem jeziku in ako so šole take, da se njih kmečki otroci i t je- Besedica Novem mestu. v f uce potrebnih véd, in ne tratijo časa z ukom tujih zikov, kterih se nikoli naučiti ne morejo pride A Ostrmel sem, ko ugledam v 3. listu letos v kmečke rodbine neka potreba omike in dušne hrane. Ta potreba je gotovo ena najboljših. Clovek, ki se je „Novic", ime „Rudolfovo" za potem pa tudi v „Slovencu" (5. listu) i staro slovensko „Novo mes „ r---------v^v/rv,«., «v Vedel sem že, da je dovolil svetli cesar, * celi teden trudil in dělal za samo telo, vsaj v nedeljah nemško ime „Neustadtl" prekrstiti v nekdanje nekoliko vtegne, da poskrbi za svoj boljši del da ? dolfswerth ali da bi se smelo tudi staro sloven svojo dušo. Namesti v vinu ali žganji vtapljati svoje ime tega mesta spremeniti, — tega nisem bral v skrbi, lajša si jih z dobrimi bukvami, v kterih najde sarskem ukazu. Po moji misli ne smemo starih veliko lepega in koristnega, kar mu je bilo poprej ne- venskih imen domaćih mest, trgov in vasi sam znano, dokler ni vladal duh narodnosti in ni bilo knjig ali domače dušne hrane za vès narod. Domaće berilo venskih imen*domaćih mest sebi prekrščevati. Pa ako bi tudi imeli to pra' menim "" -V.VUWVV "iMUV uu T VO UWIWUI Jvumauv UU111U Ui^UlUi t da se vendar ne bi smeli prenagliti, — ^ ga uči umno kmetovati in gospodariti, zdravja varovati, bi smeli prehitro zavreči domaćega mestnega im premoženje množiti z novimi iznajdbami, z obrtnijo in ki je med našim narodom tako ukoreninjeno. Ni nam treba praviti, koliko zmešnjav trgovino, bistri ga z mnogimi znanostmi, razlaga mu| državljanske zadeve, pravice in dolžnosti, pové mu, kaj potem med našim lj udstvom. — Veliko těžje je se daleč okoli godi pod milim Bogom, in daje mu lepo staro, vsemu narodu znano mestno ime zatreti , narodno pošteno dušno zabavo za dolge zimske večere kakemu novemu kraju novo ime nadeti in ga : m počitne praznike. To vse kmeta blaži in uri ; brani t i • • w A ^ tt % % à. % ^ % « mu pozabiti, cesar glasiti. Treba je pa tudi pomisliti, da priprost seje učil na šolskih klopeh; sili ga nec tujega imena s pritaknjeno domačo končnico 45 dolf - ovo) ne more prav izgovarjati ? dolf dasi je lep Slovenca ni stvarjeno in * zato ker ime za usta trdega ) v ensko ime okorno v nemških ustih častitlj kakor je tudi marsiktero slo Slovansko slovstvo. * vedale Ilirski Primorjan ki r oftfc jTi ř/iw/yu« , im so ga „lNOVice" lani uapo přišel je v Trstu ob novem letu res na svitlo ga Novice lani napo > Po tem takem mislimo , da so se prenaglili tišti gospodj 9 kteri so novo, poslovenj da se ime nasvetovali Prva dva lista, ki smo ju dozdaj přejeli, kažeta, častito vredništvo vrlo drži svojega načela: „koristno ga začeli brž rabiti Mi pravimo družiti sè sladkim ) kajt t in slava blagemu Rudolfu, ute mnogo podučnega in krat kočasnega přinesla sta za narod slovenski Vsak meljitelju tega mesta y ki znano po nekdanjem f spet mesec izhajata dva lista v lični opravi; naročnina za vijenem nemškem imenu „Rudolfswerth" , s loven- celo leto po pošti znaša pa naj ostane to priljudno mesto „N mest tudi poslej in sicer dotlej , dokler ne zaželé druzega 80 kraj gold. 60 kr. za pol leta kega imena sami Karlovački Viestnik se zove list, ki je začel ob Novom Le-ti novem letu izhajati v Karl pa si menda drugega (slovenskega) imena ne želé, in si ga ne bodo želeli, če jim povemo to, kar je djal neki Noveg Ljudevita Tom Tudi ta list poln pod vredništvom pod učne in zabavne tvarine v prozi in poezii. Priporočamo domorodec, da si on namreč dolenske strani brez ga tudi našim mesta še misliti ne more menilo nemško ime, zato ni, Ce se je spre hrvaškem jeziku Slovencem, vzlasti takim, ki v poduk v elij vsaki teden pripraven listek v niti tudi slovensko Saj da bi se moralo spreme-je mnogo takih mest, trgov in roke dobivati. Cena po pošti za pol leta mu je * Dobro znani „Slavische Blatter" Luk gold vasi, ki se jim slovensko ime ne vjema z nemškim! tej priliki naj povemo pa še eno, ki nam je že ^ v v k cti ttvi „ juuaoiu^ v Kj oblekli so se z novim letom v še okusnišo opravo in davno na srcu. Nekteri pisatelji naši so počeli pisati so, utrjeni po stopile drug zadovoljnosti svojih bravcev, krepka tečaj. Res krasna podoba Nikola na- Novomesta", „(pri) Novomestu u ^ w * ------ 7 77 VC /-----------) >)--------------- Kadar beremo kaj takega, dozdeva se nam, kakor bi so pocen pisan: ^ r— —"j* Novomestom" itd. kneza črnogorskega, kinča prvi list, kteri je posebno ktera nem kdo nas zaušnice bogato obdarovan sè slovstvenimi naznanili škemu svetu kažejo delavnost slovansko. Slovanski reči . zauhoval. Pa menda čuti take (nevidne) ..... nami vred tudi vsak trd Slovenec. Vès naroď namenjeni listi so tedaj vredni krepke podp slovenski sklanja mestna imena: St IV mest itd trg > M ravno tako kakor se skla g U 1 «» , i.1 v y v tu w o « w 1UU« it*, iw «muv OU ^twv. njajo narodna (samostavna) imena s prilogi: stari trg 7 ff nova gora Starotrga" vès narod govori vega mesta" itd. novo mesto itd iz Novogo f iva duša ne pravi ft iz f f> iz Novomesta itd nego t P „iz Novega mesta" (kakor iz ,,no-Tako pa govori narod po svoji Te stare pravice mu ne sme kratiti Kratkočasno berilo. Boj za puro. Resnice in laži za predpust* tedaj noben pisatelj Ker se potegujej za pravice našega naroda, posebno za svete pravice na- vsi naši pisatelji tako možki Spisal Šak. (Dalje.) Privihravši z veliko silo do mužavine, zagleda voj jezika, zato se adjamo, da ska mlado in star kraj dobro oborožene Lukovce. Kar zažene vse rodneg bali tudi krive sklanje, ki so se je lotili le po nekaki krivi misli - - 1 ' . , uiiauu iu oiai u, grOZen boj m JVi se bodo poslej ogi- slovenske dežele vse bele vrane krik ) in da so pobegnile iz m # a • • n ni v r oci 9 Po tej Ali jih je zapeljala celó nova „slovnica za Ktl\J Y V4 KJWXKJ V Ov V 1 UUU ^ IU J1U Ui U. d današnjega dne. Pa Lukovci se jih ne ustrašij nazaj sc namesto šc. je začel menda nekdo tudi pisati do če-jim satelj sta" itd Dozdeva se mi, da je počel najprej vrli naš Ladis 1 pisati fj Novomesto", „z V 7 ces > ker ni nemško ime (ondaj ff Pi Novome-Neustadtl ravno so pustili žene in otroke domá. Hrabro bije v prsih srce, in med divjim kričanjem Bobovcev zapojó junaško pesem, ki jo je v naglosti zložil študirani kovač. a Naprej zastava slave In sreče lukovske f na °J azdelj f čemu bi pa bilo slovensko Ali Naj vrage trmoglave Popije muri vse f Baba mi je godrnjala: Jaz ti bom že vojsko dala Kričala je deca mala: Tu ostani, atec moj!" f zbog dasi utegne biti ocem ugodneje, če vidij nemščine ne smemo narodnega govora kvariti y za eno mesto eno imajo takih deij ime Tudi Lahi in Francozi deij enih imen (č jih ne njajo kakor mi na sredini in na koncu). Sklanj *ngrad" i rr r<«M;»u u a ^ skla Ca S sekirami in bati Mi v boj pritiskamo, Po suhem in po blati, Kaj maramo za to? if v Žena, deca bodi zdrava, Kliče dnes me očetnjava, Srečna lukovska zastava: Hajdmo hajdmo za njo v boj ! ff Carigrada itd nam wvb y ))A£J VCIllglCIU« itu* uaui nô dâjv C% V IVJ\J y UC» u smeli zoper narodno rabo sklanjati tudi : „iz Stari trga" itd. Ravno tako napačno bi bilo sklanjanje: „Sta pravice da bi Tako popevali so lukovski korenjaki, in če se ne pri neki sloven- stali motim, slišal sem enako pesem že sam ski „besedi." Sine jim nezmagljiva moč v ude so kakor Grki pri Termopilah. otrg ; ff iz íbtarotrga po iz gledu: „Mokronog." To ime besed „mokra noga" zvarjeno in okrajšano,rki se mu Zdaj prilomastijo Bobovci do struge in zagrade ) kar obmolknejo in osupnjeni obstojé. Da jim so- je potem sprevrgel tudi spol, je med mestnimi imeni vražniki pot zaprli, te zvijače bi si ne bili v sanjah pri nas nekaka posebnost, ki se ne more in ne smé mislili. Pa niso se dolgo debelo gledali, kajti mahoma elej Res da pravi Srbin Beograd' ..... - - »«j»---;---; - začne vsa lukovska vojska lučati debelo kamenje in f ff posnemati. Res , da pravi Srbin : „Beograd" začne vsa lukovska vojska lučal iz Beograda ali Biograda" itd. ; ali noben drva čez vodo, da jim prihaja Srbin ali Hrvat ne veli: iz sada", nego: „| | lako sklanjajo tudi Novog grada) Slovani drug 9 ,,iz Novisada" ali „iz Sada" ali „Novoga Sada" itd črno Novo- glejte je, glejte! strašljive pred očmi. In kopita pobirati mevze, drug za drugim začnó deca in ženske so brž na begu ko taka imena ( Cari vsi Jugoslovani, — tako jih sklanjajo tudi drug , vse gré križem, Pri nas domá Rudolf priliko izgovarjajo kmetje „Rudof" (namesti bi jih razpihnil veter. Vstane stotero vpitje in ječanje kakor v babilonski zmešnjavi. Bob věstěno je generalov klic: „Stojte, babeži, holt!" Le Stempihar Vid in majhen trop za njim se ne dá oplašiti. Srdu rjove in tedaj bi izrekovali tndi „Rudofovo (namesti „Rudolfovo malega vsi priprosti Slovenci Rudofovčan" Tako bi izgovarjali to ime menda do i? se peni vè3 banderaš, kakor razkačen oroslan. ga zadene zdaj drva v nogo, Ko pa ne vzdrží se več; z glas- Pis nim klicem : „za menoj kdor je moz v< skoči v vodo 46 - in pla prek Vkljub vsemu kamenj ktero mu letí v ščit kakor toča, doseže okop in svojo prestrašene sovražnike. Ze mu pla pod 'W z ijih s več junakov na pomoč, že plezejo na šanco, kar otme v Vpregli bili nevarnesti Lukovce nenadoma kdo? kaj so v sili vso živad, da bi vozila drevje in kamen za „adresa"), se posebno odlikuje uterjenje šance — še vélikega srenjskega bika. K sreči škofa S t r o s s m aj e r j a 25. dne u. m. Na vse str deželnih zborov. , j ^ Deželni zbor zagrebéki. Med -govori, ki so bili v zboru zagrebškem o t naj se odgovori cesarju (takému pismu se pí govor prevzvišen bil je ravno blizo v enem sto gla in „bika sèm, bika sèm Kajt poznali so njegovo zakliče moč in divjost. Kakor bi trenii, bil je črni bik tù. Ravno za- vihtí se junak Vid na okop kar sčit, kravje duri. .ftn sfcofc — en stok — en zokí m (písmu), s kterim se je Njih Veličanstvo, premilos banderaš in bik ležala sta sredi struge. Na grlo zaženó naš vladar obrnil do nas. Odgovor naš mora biti pr kravj duri En skok en stok toliko važni govor priobcimo v posnetku tedaj tudi tateljem „Novic." Glasil se je v glavnih točkah tako «» —*— — „Gospoda! Jaz sem za adreso ve či ne odbor gleda bik njegov ter mislim, da smo dolžni odgovoriti kralj, reškri (pismu), s kterim se je Njih Veličanstvo, premilos en žok Lukovci krohot, slednjemu Bobovcu pa pade srce. Mokri kakor miši izplazijo iz vode, tudi nesrečni Vid, vès potolčen in potrt. V kratkem bil je vès bobovski svedok vdanosti in zvestobe do našega kralja, a mora tudi kralju odkriti nove i stare rane našega ] roda, da nam je zaceli; kajti to ni samo narodu na J/Vi/Uivvu f*--------------J ~ ----------- avuhj «H uum JV? aaucii j aaju tu lil Ort LU U 11 il i U rod na begu, in sledil mu je posmeh in krohot Lu- rist, ampak tudi dinastii (cesarjevi hiši) sami. kovcev w pobešenimi glavami korakajo proti svoji vasi f m Jaz mislim, da je sedanji zbor z zborom 18 leta v taki zvezi, da ni druzega, kot nadaljevanje d< drugega je pred drugim sram. Kar zabobna na povelje ktero smo bili tedaj pričeli, a kterega nismo bili do generalovo tambur, in vsi begunci zberó se okoli njega. šili. Zato se zlagam s tem, da se naša sedanja adr ali obrača na 1861. leto in na kr. reškript 1861. leta. Adresa ima v sebi tri poglavitne misli; prva celo ta naše zemlje, druga je oktoberska diploi » ) Vi stra repe pipat namesti v boj babeži, pojte drugikrat za peč sest f jeziki bi se vedeli sekati da jeziki Taka sramota se Bobovcev ni zadela > kar stoji vas, v grobu se morajo kosti naših očetov obra- februarski patent in to, kar se v kr. reškrif cati smé y vsemu svetu bomo služili v posmeh. Pa to ne gledé teh dokumentov zahteva od nas biti Nihče naj se ne dotakne jedi in pijace 7 do kler te sramote ne izbrišemo. Tedaj haló za menoj, če razmere z Ogersko. i in tretja na ni šlo po tem potu, nam je še drug odprt. Ne bodo menitiše zahtevanje, ki še živí v narodu se dolgo veselile te bebe svoje zmage « Ceiota naše zemlje je najstarejše in najz treba je vojsko takimi besedami káznil je general Kokot svojo htevali takrat , pa nobeden si ni upal odgovoriti LUVIJIVIOV UHUIVYMUJVI j ai OU aivt V UdlUUU J llicua JO j hodimo pot naših starih, ki so celoto naše zemlje In na po } ko so se zoper krvoločnega dušman n mars Ostale so domá bitki napoti se molčé armada proti — Bobluki > y da „kri ni voda žene in otroci, spoznavši v prvi (i prigovora: „ zen sod ima največi Veliko kričálo vredno je malo", ali v prvi vrsti borili za častni krst in zlato svobodo sicer ne le za se, temuč za civilizacijo (omiko) vse i strije in Evrope. Kadar v starih spisih čitam, kako da In tako spričala se je resnica je narod naš stare zbore odperal, verujte mi „pra 1« solze stopijo v oči. & v> uu^/wiat , Ï Cl UJ VO LUI , Lie 16. stoletji pričeli so zbor z Potrebno je, da se bravec majh boli z bojiščem 7 Cr seznanis. lostno tožbo : „Nos reliquiae regnorum Dalmatiae tiae et Slavoniae" (mi ostanki kraljevine dalmatins Mužavina segala je prek po dolini na eni hrvaške in slavonske) ter klicali vso Evropo ustavi strani pod visoko strmo goro, in tam ni mogel člověk pomoč. Ako bi mene kdo vprašal, kako da čemo mi mimo Na nasprotnem koncu mužavine stala je pod četi zbor, odgovoril bi, odprimo ga z besedami: gorami kolonija Bobluk in skozi njo namenifi so Bo- ostanki starih ostankov kraljevine dalmatins hrvaške in slavonske." Naš narodima toliko zaslug bovci udariti nad Lukovce tako bi se umaknili mo čvirju Pa kako ostrmé ) oborožene pred vasjo gledavši Boblukovce dobro svoje kralje ) da s ponosom morem reči morel „Ste tudi vi naši sovražniki?" vpraša general Kokot našega naroda znane so vsemu svetu; spoznal zavzet in prestrasen. „ Pa če se dva tepeta, svajo Nikakor ne" noben narod v carevini avstrijski nima tolicih. Zašli je jet 77 jbolj Je mu odgovorijo. sedaj vladajoči kralj ----- - L----j--j----J " J~ )-------------------j^fJLVJCI VAJ VVU y UJ Vf J JL XI JL YOII& é * 1 O Kj\J LCIttU JJ V/JUdO dl J y Mi smo neutralni, in ne trpimo, da kak sovraž- Vam nikdar ne morem dosti zahvaliti. Vi ste zasluž se ne vtikati v 7 ko nam Je 1848. tako-le pis Moja djeca, moji Hrvati! Vi ste se tako ponašali nik stopi na našo zemlj u Tako kovski župan Suhač, Bobovce pa jeza zgrabi, spoznavši, djal moder boblu- da se povest Vaša piše z zlatim peresom." Ker je te tako so da izdaj vojska drug gospôda moja, tedaj smemo prostodušno stoj << v —----/----- — I—j--- o----? r----—7 iidikL» , guopuua Luirjc», icuaj suie pot na led naleteli. „Naprej! udarimo na pred obličje Njega Veličanstva ter zagromí Kolomaja. In zares bi se bilazagnala pravni vstreči tvojim željam in zahtevam in zato žr mu reci : Mi smo nje } strani blizo Lukovcev ce ne bi bili med tem zagledali na uni vati življenje; obrni se tudi odveč » Dva sovražnika ob enem, to je na nas in zaceli n zakliče Kokot, in med posmehom Lukovcev rane, ktere se dajo zaceliti ; to zahteva ne le korist : in Boblukovcev vrnejo se ošabni Bobovci > z neiz- ampak tudi korist tvoja, ktero je Bog združi merno sramoto in z dolgimi dolgimi nosovi î Junak Vid pa je klel, z nogo ob tla butal, in v nedru jezo kuhal roda narodovo koristjo." Ceiota zemlje naše je stvar vel znamenitosti. Vsaka država se neizmerno drži sv teritorijalne celote. Marija Terezija, gotovo naj modrej ša vladarica n Tako končala seje prva vojska — pa Bobovcem ni vladajoče hiše, je jokala, ko je po pruski vojski mor dišal domá najboljši bob, ne najslajše vince. Se ta zeubiti Šlezko, del svoie carevine; prav tako ie mi bob jslaj vince. Se ta zgubiti Slezko del ------- ----- _—, —j-j- ------ — — fl&uW,vi Mi^ûaw, li^i svoje carevine; prav tako je m večer pokliče gospod general vse „hotmane" v posvèt: pri srcu, ko premišljam našo domovino. Jaz se rad )) Kako maščevati se nad Lukovci? nili Veseli zmagavci pa jedli in pili so celo noc so tudi > in z najboljšo otavo jskega bika rediti odslej ? skle o me samim senom (Dal. prih.) pecam s politiko, kakor nekteri morebiti mislijo Ako bi mogel in smel živeti po svojih željah, ne bi bilo v tej zbornici 5 ljubav do mojega naro kliče me v zbor, toraj želim, da za celoto n zemlje storimo toliko, kolikor i šemu narodu, da je majhen 7 7 slab toraj združiti s kterim koli drugim. je mogoče. Očita se ] da se mu je tr* Ako smo slabi 47 majhn i treba je skrbeti, da se ojacimo s tem ) da se 2druži vsa trojedina kraljevina, svetu ima služiti pravu in pravici Vsaka oblast na tem Ako smo tudi slabi y ne družimo se z vsakim, kteri bi nas hotel, kajti uteg- nam tega nilo bi se dogoditi, da bi nas tako objel, da kostí polomil. Ako je naša domovina siromašna ondi ozir národně omike le za črto boljše bilo, kakor je bilo pred petimi leti, velikoveč, rekel bi, da je sla-bejše. Znano nam je vsem, da so sicer iz naše dežele izselili ljudjé, ki so bili nosilci desetletnega absulotizma, toda še zdaj iz iste dobe znani g. dr. Jarec kterega rajše vidim v Ljubljani kakor v Zagrebu, nadzoruje ni ill puil/lllil. j^a-yj J « UUIJJU V ma oiiuuiuoua , lčtj&O V1U.I1 U V -Lij U UI j čllll iVfcUVUl V ZJclgreDU, liči ona kriva; vprašam vas pa, kje je dežela ali dr- senjsko in vinkovško gimnazijo. Vprašam vas nima bilo siromaštva? Ako Žava, v kteri ne nomija (samouprava) prišla družim v roke ^ K - ^ ^ • • 1 C\ t • 1 • 1 1 •!• w 1 • • nasa avto- ) bi LJjwivv xi!. T iuivu roivu ciuiuumjv/« » jJi aoaLU vao , 111111 et trojedina kraljevina sina dosti vrednega in učenega nasa da kupcij a oživila? dobili železnico iz Zemuna v za to nadzorništvo? Znano je kteri na povelje general - komande zagrebške otroci ne ie v granici šola, v Reko? Narod naš ima važno nalogo v iztocnih zadevah. smejo v drugem ko v nemškem jeziku Boga moliti. _ j- -- - — —— - u- - - u (Graničini poslanci: oho! oho!) Da je temu res taka, pri kraljestvo, uničil je na grobniškem polji moc tatarsko čala bode siva in poštena glava vzvišanega našega kar- Boril se je že z Avari; v 7. stoletji rešil je bizantinsko in iSvropo rešil njihove sile ? vec stoletij bil je civili- dinala. Jaz zacii močna bramba zoper Turka. Koran se s krščan- ampak okol- stvom nikdar ne dá zediniti ? turčija ) dovati, mora se ali na kršćanstvu osnovati ali propasti! u u v ii m, ---~~ — —--------------------- i—r---- Bog je iztočno vprašanje postavil na dnevni red nrpift ali nozneie mora se rešiti to vprašanie. in pre- tega ne pripisujem granici, nostim, v kterih je sirota granica ; okoliščinam, v kterih ako hoče napre- je ban trojeđine kraljevine, kteri bi bil imel naš zakon braniti, moral to potrditi in razglasiti. Preverjen sem, mož, kteri sedaj granico upravlja, pošten mož ) da je preje ali pozneje mora se rešiti to vprašanje verjen sem, da ima jugoslovanstvo tehtno besedo v tem stan pripisujem možu, ki že v grobu spi u.«*» jt? nxyju , xvLvji i oouaj cvilim u ujJi <* v ij o> , jjuoi^u ili\j u, in da mu je skrb za napredek v granici; žalostni ta , mozu, ki J 7 J O - — - . ^ - — — w ^ W ^ v ' - —------KJ UI%1JL 1 A^/IVJ VAJ V4JL1 JLL1V//J U, J XVi. À vprašanji in važno nalogo; toraj je treba, da se naš bil sicer vse časti vreden, al o narodu našem bil je narod okrepča, ne le v fizični moči, ampak tudi v mo- poln predsodkov. Gospoda, jaz tega ne navajam zato ijai VV4 X ' * v -------- —--"J--£--------------JVA. VUUV/V4ULV T • V/W J JMfU WV^W; AAV JLLUf V Mlj MiXL /iV^WV ralni; celota naše zemlje ne bode le našemu narodu, da bi to komu vpisaval v greh, ampak samo to rečem ampa tudi celemu cesarstvu na korist. Ko naš v 16. stoletji za kralja svojega odobril Je narod er di da bode cesarstvu in naši kraljevini na korist y ) j da po nan da takrat (1527) zahteval je deželni zbor, da se stava naša ne bode le postava, ampak da izide v živo djanje. Jaz torej mislim, da si bodo junaki, ki na ve- Štajarska, Kranjska in Koroška vtelesi Hrvaški. liko našo veselje sedé v naši sredi in se z nami posve- Ta deželni zbor je spoznal pravico naše kraljevine; ako tujejo o blagru našega naroda, pridobili velike zasluge se bile naše gospóske bolj pečale z arhivom, kakor za kralja in narod svoj, ako glasujejo za adreso odbo- MH ■ ■ I I* ' H'Ë I' ' ■ (Dal. prih.) s pravopisom pri roki bi nam bili dokumenti, kteri bi rove većine. nam kazali, v kaki ozki zvezi so nekdaj bile dežele štajarska, kranjska in koroška, ktere bi se po zahte-vanji hrvaškega naroda morale vtelesiti Hrvaški; ako bi bile te dežele vživale isto ustavo z nami, nikdar nikoli ne bi se bil ondi nemški živelj tako daleč razširil. Ako Ogerska zahteva svojo celoto, zakaj ne bi tudi mi seji 29 Deželni zbor kranjski. poroča dr. Tom m v imenu do tičnega odbora o železnici, ki naj se napravi iz Ljub v Be lak in iz St. Pet Železnica ljubljansko-belašk v Rek pravi Je imeli te pravice, temveč , ker se po mojem mnenji ce- važna in potrebna iz 3 ozirov : važna za deželo kranj važna za avstrij sko cesarstvo, važna iz evropej lota ogerske krone nikakor ne dá misliti brez celote sko trojeđine kraljevine. Ako se v naslovu Njega Veličanstva skega ozira. — Važna je za deželo našo za to, da našega kralja, bere: kralj kraljevine dalmatin- se na noge postavi in oživi tista obrtnija, ktera zdaj ske, hrvaške in slavonske; ako hrvaški bani ra-bijo naslov: ban kraljevine dalmatinske, hrvaške in sla- vonske ; ako je v dogovoru 1527. leta, ko smo habs- stev lahko prevaževalo v ptuje dežele burško hišo za našo vladajočo izbrali, podpisani zagreb- overa tudi napravo ški biškop kot ban Dalmacije, Hrvaške in Slavonije ; húdo peša na Gorenskem, ker nima priložnih potov po kterih bi se blago domačih fužin in druzih obrtnij , — pa ravno to h obrtnij na Gorenskem, ktere tedaj morejo ustanoviti, ako obrtniku ni veliki svet tedaj je vsi carovini na korist, da naslov ne ostane zaprt. Gorenska stran, po velicih gorah zdaj ločena od se sama gola beseda, ampak da bode resnica. Pa ne mi imamo pravico do Dalmacije, ampak tudi Dalmacija ima pravico do trojeđine kraljevine. Le po tem poti se Dalmacija osvobodi birokracije, ktera ni kakor z Dunajem itd velicih cest, bi se po železnici, ktera čez Gorensk Pelj iz Belaka V Ljubljanu, uuuuaia o xiovvua tako kakor s Koroškim, s Štajarskim ravno tako zbližala s Trstom ravno Za vse nase t bila nikjer koristna, in tudi Dalmacii ne. pa Ravno tako bi bila tudi železnica ljubljansko-belaška važna ne se današnji stan junaške naše Krajine (granice) ni- za kupčijstvo, temuč tudi ob času jske ker severne kakor ne vjerna s tem, kar zahteva državno pravo. Koliko avstrijske dežele bi se po nji približale jadranskemu je narodu našemu Krajina pri srcu, kaže narodna pri- (tržaškemu) morju po najkrajši poti. Pa tudi druge se- slovica, ki * Hl I ^BBI I ...... slava in junaštvo, s kterim se je krajina proslavila, al jo zove „krvavi plašč". Meni je na srcu ona ver ne verujte mi, aa ni prav, da narod naš v vsaki vojski važnost te železnice, da se mora živo pnporočati < šestkrát in morda ševeč krvavega davka plačuje, kakor nemu zboru. Al kaj naj stori deželni zbor, da to da pripeljale z južnimi pejske dežele bi se po nji v bližo dotiko Gledé na vse to se kaže tolika prav da narod naš v j. v 11U y VVX XT y j J * • VJï A V W v "V* » WW WV w w vv vsaki vojski važnost te železnice, da se mora živo priporočati dežel kteri koli narod avstrijski. Ako je krajine treba Av 1 • • • * * * . t ' _ _____ V / _ strij i turška ? ni jej treba granice ondi je zda se samo moč tako oslabela jjjLVAj.y kjer jkj o^uaj da jo sedaj branijo ? sedaj ; vsaj je konca Prvo želi i pripelje do zaželenega med- da deželni zbor na to delà đa kar in pre narodne pogodbe; treba bi je bilo piji ali Rusiji. Njega veličanstvo, premilostni proti Italiji, ali Nem- auuv^a • x i v V jo j vi« uv^uiui ííuui ua vv/ uv/im, v»m svitli cesar dovoli, đa se ljubljansko-belaška železnica dene v vrsto avstrijskih železnic. To se je že zgo- kralj nas > v granico večkrat imenoval „hčer matere zemlje", ter dec. 1861. leta izrekel, da hoče skrbeti, da odpisu se stan granice v soglasje spravi z zahtevanjem držav- pa je še treba, da se nemudoma deželni odbor vzajemno dilo s št. petersko-reško železnico, ktero ima vod da se iz dr Dali stvo južne železnice proti temu dođelati žavnega zaklada pripomore s tretjino doneska nega našega prava in us ta vnega življenja; dolžnost naša ]e torej zahtevati,^dafse v ta kos naše Pod orožjem, vpelje isto pravo zemlje, kteri ni ista uprava, ktero za- s kupčijsko in obrtnijsko zbornico prav krepko poprime tega y da se d dobi za tista delà, ktera se štejejo * "™ vivujuui, v^cijc loiu £/i«aivvs, xs3t«i iipič*iY<*j ntcru £i ki zares ljubi domovino svojo, uiui Deželni zbor vojvodine kranjske přiznává važ- to početje pospeševati, ne pa poderati. Tudi za cest nost in potrebo železnice ljubljansko-belaške in št. pe- smo že 10.000 gld. dovolili, vendar tersko-reške, in se poteguje za to, da se ljubljansko-be nam Dežman laška železnica postavi v vrsto avstrijskih železnic ki je v tej reči poroceval — ni do zobca dokazal pc trebe 'IttZUlUž* puo ICI V i v ÏIDIW Ck v onijorviu uv/iuauiv. , - Deželnemu odboru naj se zaukaže, da se vza- narja itd. tudi za most Čez Savo smo dali veliko d< jemno s kupčijsko-obrtnijsko zbornico ustanovi p kako, da bi za to železnico, ki najvažnejša stvar za našo dbor za to železnico, v kterem bo tudi deželni fužinarstvo, ne dali 5000 gold. deželo, posebno Je venda za gorensk da odbor zastopan se pncnejo vss Ako se kaže, da se večidel nabere najpotrebniše priprave. Prošnje posameznih intereser gori ome- tov ne moremo čakati. In ce tudi damo iz deželneg naj se, ako zaklada 5000 goldinarjev, s tem še ni rečeno da n njeni potrebni denar za pripravljajoca delà, bi manjkalo še kakih 5000 gold., teh 5000 gold, dodá dobimo tega denarja nazaj, ako se prične delati želes iz deželneg ivin t/VVV ^VlVi» y VVil WW VI O VA C* 1. J t« UULiUj y UOkV/ OV 1 IvUv klada proti temu, da se temu do- nica in početniki povrnejodeželi te stroške. poset nesku pridržijo vse tište pravice, ktero gredó drugim nem razgovoru čez posamezne predloge dostavlja vite Grutmannsthal 1. predloga, naj se poišče štatistični doneskom, ki se naberó od druge strani Ko Je dr Tom poročilo odborovo naznanil ouuv , naj »e puvprasaju íuziuarji in vse to naj se pri ter odborové predloge spod- loži prošnji na ministerstvo. Ta predlog je poročevale snov zboru, se vzdigne Dež m naj se povprašajo fužinarji in vse to naj se pr bij v dolgem govoru, kterega bistvo pa j bilo to da ni dovelj dok dr. Toman nekaj skrajšal in potem je bil spreje potreba in važnost te želez- Drugi predlog se je potrdii brez daljnega razgovori nice čez Gorensko. Po takem vvodu, posebno ko je Tretji predlog je dr. C o s ta popravil, da se reče m prizadevanje za to železnico imenoval le „domoljubno želi (patriotischer Wunsch) mestu „5000 gold. <í „naj vile 5000 gold.", kteremu ) Je mišljeval kolikor toliko o tej železnici, in da bode do nesel V se drugih bilo misliti, da je pre- zbor pritrdil, med tem, koje popravek, ki ga je t , zavrgel. Tako se je vse poti da se c pravem času ne skrijej< D ežman nasvetoval zlogov ; al namesti tega je predlagal > dilo in želeti Je naj se vse še enkrat odboru izroči, ki ima razlagati naši denarni domo- in rodoljubi! bolj temeljito. — Dr. Costa se čudi Dežmanovemu _ zahtevanju, ker je vendar zbor predlog dr. Tomanov^MM I potrdii in s tem spoznal pomen in potrebo omenjene železnice. Gradiva nabirati za podslombo tega početj bo Dopisi. dolžnost odseka, ki se bode volil za početek napravi Iz Gradca. Tukajšnje • rr v j i ko pevsko društv železničnih opravil e se nam ugovarj > da j zdanj vedeti treba, da nas to nikakor motiti ne more v tem, da do- svecana t. 1. veliko „besedo"; polo v « C] železnica do Trsta rodila veliko revščine stega dohodka je namenjena tukaj ✓ / • • n i • • # t ) romaeum imenovani Želimo Boi obilen dohodek Od kranjsko-štajerske meje na Svečnice dan bimo enkrat in si napravimo železnico, ki bode pospe- Nemškutarskim uradnikom se začne preja vozljati ševala deželne interese zidala da kajt železnica do Trsta se je tam pa tam kmetje slovenska pisave tirj Ni davne se lu Zjiuaia y ua ou pO uajax ojoi huu v jl a. v y u eni strani noter, na drugi pa ven gré, ne gledé na to ajkrajši poti pride v Trst f ki na kar j bilo ekaj kmetov oc dotične gosposke pokl nih, da bi od vožnje premoga do železnice dohodkii ali bo posameznim krajem kranjske dežele koristila ali davek odrajtovali. Ko so pa vozniki dokazali ne. Ce smo Notranjsko in Dolensko že podperali z de- kakoršnega dobička nimajo, torej tuđi od slabeg ? da narjem v velikih silah lani in letos, zakaj bi tudi Go renski ne pomagali daj f ko zugaj hude stiske čakajmo in ne odlagajmo pomočí, ker se lahko Ne godi ____o do hodka davka plačati ne morejo, veli vradnik, da se t< v protokol zapiše. Na to kiaetov eden reče: ako bot< ) da bode kmalu prekasn Ako kj po svetu železnic ne bilo, tudi mi bi ne želeli železnic, ktere ni- koli ne vstrezaj vsem ? žem po svetu ) slaba predlog zunaj železnic. P°J ko pa se železnice delajo kri tištim deželam, ktere ostanej< ? Uradnik: kak to? Kmet: lánsko leto mu je sosed hraste obsekaval, „behakt", i pa ne slovenski pisali, bomo podpisali ; ako nemški, Uradnik: zakaj ne? Kmet: žato, ker nemški ne znate nekdo tožil, d'< vi ste Mulej podp dr ? in železnice, samo zlaga posebno vojaški pomen Tomanov Na to pride pisali: „umhakt", in po tskem niste pravično • v • visi naše prvo UOlU. - THCŮ VJ U l UJ a u u o v u a l tuui uviii/C» , u« jo lAHVl V UL1ČIIC111CLLI JCZil.ft.Ul Zi llitLLll UUI'aZilLlllCJU , 111 Uči V» vse premalo štatistično dokazano, čeravno v daljem go- ministri zahtevajo, naj se nepotrebne pisarije odgleštajo delo , da se mu 5000 gold, preveč Vitez Gutmannsthal tudi očita dežele zdi ne bodite hudi, gospod uradnik in zagrmi nad njimi sodili Nikai za da je saj smo brali :lgo mu mirno kmet > da so svitli cesar ukazali, naj se urad niki v maternem jeziku z nami porazumejo m da vs voru reče , da za zdaj deželni zbor sam ne potřebuje Uradniki so omolknili »VI« A \J\J\J , UH ttUHJ UVUU1U1 «"«i OCIJ-I A-I \J U H. V w «J VI VJ 1 Cti U.U 1XV J. 0\J V 111 VIXVII111 J kmet] IJCl) Oil. - Uiit/ U teh pretenkih dokazov, da se to naložiti mora odseku, neki hiši pri nas dve leti staro presico zaklali pa šli Une dni so i ki bode izvolj ničnih del. Kap za Pelj prvih pri tej priliki obraća pozornost početnih želez- zmirom veliko la ? bila, kakor votla vrba redila pa se kar nic ni ki suha ? zborovo na železnico iz Ljubljane čez Krko,_pod Semi- liber (funtov) težka jetra, vranco pa jJC\i OO ±A1VJ 11X y OU.11C& J< kaj je bilo ? Imela je 121/ čem čez Metliko do Crnomlja in naprej do .Reke ) se bode zidala železnico do Beligrada do Carigrada izpeljati liko kakor volovsko Semlina, in ker se tudi iz več xvc*xwi VU1WOJW, pluča po navadi, x xmu»iuu«». ^ kot 1000 svinj sem%zak.al, a kaj tacega še nisen Čudno je bilo, da nobeden pet 1 libro težko, ve Ž( Primaruha misli železnica bi Adrij s crnim morjem združena bila kar z*iii^ck y ui videl, je rekel mesar, ^uuiju j« uhu, ua nuueuen pe; bi mnogo teh jeter ni hotel pokusiti, maček pa se jih je nazri XXVAiijc o viuiiu naul jeni ijuiutiou« una ? nai ui ujuv^v^ LCil jCICI 111 11UIU1 UUh.U&IU , povikšalo pomen te železnice skoz Dolensko, kajti pri- Kri in drbovino so zakopali suhih sliv, lz- pravi se okoli četrt milijon veder vina , kopá se čez četrt milijon stotov premoga na leto Južnoiiotranjske y) Novice", da tudi Oprostite predragi ? sicer vaš redki dopisnik in prost 49 Jkinet v nekoliko časa motiko na stráň denem, ter pero pravijo,^da so tudi čitavničarjev imeli na svojem ple- večemu bi se po tem takem odboru zameriti I^L , UV1VV1HW --------~----* , ---r — ~ roko vzamem, da vam potožim o tistih možakili v siscu. deželnem zboru kranjskem, ki so se iznejeverili rodu moglo to, da ni, ako je mislil domá kaj napravljati, in volilcem svojim. Da! sedaj sem pa lepo naredil, saj tega brž napovedal, ko je izvedel, kaj nasprotniki na- še oni sami narodnjaci. b ahaj o Je naši merjajo Ako bi vi pravi ^c^u i ^X^i , 1UU1MU K/A uv ^^ J-"-«- ^KJ UUUUIUÏCUJ OttlV^U UOU V CUCl "lu MAKA, vice naše narodnosti kot vsi drugi narodi potegovati; ker so celó eni odborniki zavolj lepšega namenjeni bili da so boljŠi Kranjci kakor pa pa to res, gospoda? Kratko nikar! vanja na hitrico v imenu odbora je gola" laž. A A ^ A t A A MA % A A * • A i m _ __V Pa vse to pletenje „biirgerjev" od sklice- Kranjci bili, morali bi se tudi čitav za pra- nici ni imelo po odborovém sklepu tišti večer nič biti vi pa ravno nasproti temu ravnate ter vpijete, da mora v Tabor iti kar res v soboto večer glas poČi da je na naši čisto slovenski zemlji nemški jezik po šolah in někdo v imenu zunanjih čitavničarjev v čitavnici za ne-kancelijah kakor dosedaj tudi v prihodnje gospodovati. deljo večerjo naročil, da pridejo sicer v Trg XVC». li UU.MJ V»..* A^V^V^ —~ ~ ~ J ' - ~ © v --*----- --"J " _ ----~ V4 C J»ilUWjV ' pa Ali kmetje te vaše namere tako-le tolmačimo: kmet pojdejo v Tabor, ampak se mislijo pri skupni večerji inora ostati kakor dozdaj na vekomaj neotesan in ne- v svoji dvorani po domaće radovati. To je bilo tako omikan, ter naj bo v stari jarem vprežen, če hočemo, privatno napeljano, da vodstvo v Trgu v nedeljo do- ne m y da bo še naš suzim m sužinj in da ga bomo lahko kakor dozdaj poldne ni vedelo, kaj da je o tem. Ko se je pa zve- po svoje sukali. Da so taki poslanci zoper naše pravice, ki ne živijo v ozki zvezi z našim narodom in ne y vejo ? kaj mu hudo dé, se ne čudimo, da so tudi delo jala, dalo, da se da govorica ni prazna beseda, je spodobnost tir-da je odbor na nagloma poskrbel, kolikor se je taki potegnili v tabor nam nevarni, ki med nami gostje vredno sprej mejo In res, kakor po živijo, zgovoru, pridrdrajo od ene strani naši slavoznani Raz- z nami vred hodijo božjo besedo le v našem domačem drčanje in ž njimi vred naši vselej zvesti Šembičanje jeziku poslušat, v kancelii pa nas žrtujejo ptujemu je- od druge strani nam pa naša mila ajdovska sestrica nas sto in sto potreb- celó svojega župana z njegovo krasno soprugo pošlje, tacih, ki ziku in tudi šol nočejo nih vednost učijo v maternem jeziku 11111 v cuuuoi uuiju v iuaitvjxii\jm juaiivu^ tO je, i\ai uu ou ju uvuiaua u ^uuaujvi jjuiuiu , an jc sega našo pamet! Ker poslanca Groloba vidimo tudi kazalo, sodi častiti bravec! da bi se bili zdaj naši domed to množino, ga vendar moramo vprašati, naj nam mači družbeniki v Tabor odmikali in goste same pu-pové: koliko besedi on govori nemških celi teden med ščali? Te sirovine se vendar ne sme od nas pričako-svojimi sosedi, koliko barantijo ima v nemške dežele kar pre- in ko se je začela dvorana z zunanjci polniti ali Je > vati. I Jeli smo tedaj tudi domaći v domačo dvorano se koliko pa s slovenskimi in hrvaškimi kraji, in kteri zbirati, in osnovala se je bila veselica, da se kmali jezik mu je bolj potreben? Morebiti misli kranjski ----- Senčur zapustiti in se preseliti v Nemčijo? Njegovo cem v Tabru grdo škodo naredila, pa kdo je tega kriv? taka ne pomni, in da je kakor ljudje pravijo. odborov- ravnanje se nam zdi celó narobe svet! Jan. D k. iz Vipave 31. prosenca. Da mi Vipavci še nismo va-njo pade. Pregovor pravi, da kdor drugim jamo koplje ; sam v tistih slovenskih nebesih, kjer nekaljeni mir vlada m se vse vzajemno za omiko in povzdigo v národnem du- Da, častiti bravec, tudi o tem lože sodiš, ti moramo resničnost „biirgerjevega" blaznjenja posvetiti. vipavskem trgu so bili hu poteguje, spričuje „Laibaherca" od 27. nekakem „eingesendet" iz kterega se vidi, da je tukaj in z prosenca v pa to so bili „nobelbali" ne res od nekdaj sloveči „bali", pa burgerbali. ti * Osnova „nobelbalov" je bila iz prvega v rokah trške go-še vec biirgerjev*) ki hodijo svoje posebne pote, in z spode. Od kacih petnajst let je kazinski odbor rodoljubnim (scilicet!) srcem obžalujejo, da jim te za to preskrbljeval, in kar čitavnica stoji, je spet ona Vipavce ,/verhangnissvolle Novice" vodo kalij o V f IJ^C* Y V t/I llClll^UIOO Y 11UV Y UU.U AVGtAAJ kj j in Cl- w w «w v JWT UV TV/lJVilVW ki 1X1 w ▼ tavnički „akterji" pot presekavajo, po kterem blagra tudi za letošnji pust je odbor sklenil za Vipavce iščejo. Čitavnica jim je tako grda postala, dve veselici naredili sama za vse javne veselice skrb v rokah imela y in > da se bote , res da ne vec v xaoru, Ker je Tabru ker vsaj da jo pri vsi svoji blagodušni správnosti nekakih nem- pred kratkem v najem dvorano dobila, ki je prostor-škib grehov obdolžujejo, ki si jih po slovensko še po- neja od une. Kar naenkrat osupnjeni odbor o sv. tolmačiti ne moremo ,,paralisirender Einfluss", „Kasten- kraljih zagleda, da se s podpisom „odbor" povabila na geist", „ Ansichtendiktatur." **) Toliko se nam dozdeva, ples v Tabru na vse kraje razdelujejo, in se nevedni da se to pravi: razpore delati, in odbor čitavničin se poprašujejo, ^«»w dolžnega spoznava to nekaj pojasniti, da drugod sami v Tabru dajala?** presodite , pri čem da smo. 17----:---- — 0 kako da bo čitavnica tudi letos še veselice Iz kterih vzrokov se je ta » od- omenjenem „einge- bor sendeť so i u da sestavil? kaj gaje sililo po dozdanji šegi čitavnici dopovedujejo „mehrere Wippacher Burger", da prvinstvo vzeti? ali je mar čitavnički odbor kakim razbili po stari navadi (?) na 14. prosenca v Tabru odetim željam nasprot šel, da se je moralo svojo pot napovedali, in da bi iz tega nič ne moglo biti, hoditi? kdo se je tukaj porazumljenja ogibal? kdo je M ^ ^ ^ J] XT ^ r% C í t^v /% m ^ X a î ^v X ! M ^ ! £ ^ __ ^ >3 1-r rv wx ^ v\ ma^-a Iv n 1 Q Iv /I /\ k A n A rl 1 1 H O in fn a H n Auť í „ples" napovedali, in da bi iz tega nič ne moglo biti, hoditiť kdo se je tukaj porazumljer so jim najpred „Novice" prejo zmešale, čitavniško vod- komu pot pretekal? kdo ne bo sodil , da je ta „odbor* hitrici hotel navkljub delati, zdražbo in rasprtijo med mirnimi stvo pa celó tišti predvečer pred „balomk< je na v svojih sobah ples napovedalo in čitavnicarje sililo, da svojega radovanja tukaj iščejo, pa ne tam v Tabru. To einflus" delati, „av«oi^aa6^ac, uv»».. u „^u^u^uu.u« je „corpus delicti", kakor „búrgerji" pravijo. Ako bi taturo" vse zmagovati? Kdo se nebo tukaj na pravljico Vipavci pocenjati? komu gre tukaj čast „paralisirenden Kastengeist" trošiti in z „Ansihtendika- res tudi tako bilo, kdo bo sodil, za da bi odbor ne smel svoje družbenike kake veselice domá osnovati od volka in jagneta spolnil, kimu je vodo kalilo, prednc je bilo? Pa bodHega dosti, da samo. bravec. slišiš glas o v VJ c uiuíiutmao cvcirvu v nounou uumc* UDUUVam, jc wuu i x « ««^u, « y uu, kterim ni mar bilo v Tabor hoditi? Kdo pameten bo našega zvona. Se toliko pristavimo, da to zahtevanje iz tega » Kastengeist" in „Ansichtendiktatur" izmotavah ker se dobro vé, da citavničarji niso ovce, ki jih kdo kamor hoče; to „biirgerji" sami spoznajo, zaganja ; ker biirgerjev" v potrjenje in razvijanje čitavniškega življenja po Vipavi dobro pomaga in se čvrsto zanašamo, kdo si pnza- *) Komu da gré v Vipavi ime . « m « # f » biirger et > ne vemo ti, bravec, povedati, zakaj tukaj se locimo samo med gospodo in tržane, in ti svojo veljavo v to stavijo, da so komunski sosedje. „Biirgerja" šaljivo le tacega imenujejo, ki je Čast dosegel, da ga je bila gosposka kterikrat v „mauju vtanuna. **) Po teh grozno učenih besedah je soditi, na kteri stopnji kulture ti „biirgerji" stojijo , in si človek lahko misli, da so se V V ft « A « m m, m A _ ^ luknj o vtaknila. da bodo Vipavci čedalje bolj spoznavali, deva njih narodnost oživljati in jim na stopnjo omike pomagati, da jih ne bo vsaki „biirger" za norca imel. Kak pust se je tudi kak „biirgerbal" bii naredil , pa je bil navadno tako obcen, da so se dekle in hlapci med gospôdo mesali. **) Da bi se to slepenje v „Novicah" odkrilo, je bil res odbor žugan, pa ni vredno spoznal, da se v to malovrednost vtika, cez noc Cimbri pod Nanos naselili. Pis. kar v Novice" same veste. Pis 50 drevo, se kroži se sir Dozdaj je bilo naše čitavniško življenje res prerahlo, biti podlaga tuj če vi peti. (Živio- in slavaklici.) Nepomen dokler se po „Laibacherci" eni čitavniéarji s tako mi- j1" . ^^....... roljubnostjo valjajo in se zdaj „burgerji" imenujejo, pa prekrasna slovenska lipa!" pustimo jih! Trški sosedje in vsi Vipavci drugih ko- munov so res pravega, čistega, slovenskega zrna Prvi ) ki večidel samo „Novice" in druge slovenske časnike pre-birajo, bi vedli jaujv/ j^w .ivv m UAU^W „.v, . — -------- nemška kultura pa jih ni še tako presijala i__• • . .. • ___ji« i,«: da ljivo zerno jelo je kliti, „narase --- sad, kojega je rodila so bile čitalnice: narodni vrelci, iz kterih Slovenec sle-hernega stanu zajema vodice, matere bistre umnosti.— rodoljubov se je želja vnela, bratom k narodni srcih 9 kaj je Einflus" in celo )) verhângnissvoll' kaj «c omiki pripomoći, jih z prekrasnim maternim jezikoir paralisirender seznaniti, jezik med ljudstvom še jako pokvarjeni oči i... j ? L i. _ i tt štiti napák, „opiliti gladko mu rujo, kar je najetega \ )t J-UUHUO „UflOlVU^, Zato v njihovo čast rečemo Kastengeist" in „Ansihtendiktatur". /jaio v ujiiiuvu ease reucmy, da jih med „biirgerji" » ujem, u.a»tx o Laibacherci ne iščemo. — Še eno ti bravec na uho po- lastnega vira v njem dati sosedu nazaj, kinčati ga iz lastne m vri v»n -IV» «1 nrrvkn íVAorvA/ln i vse za vero, dom in cara", naša srca vneta za vse dobro. prava slovenska, hvaležna onemu, ki modro in z krepke izvolila Issleiba za svojega srenjčana, ki se je brez vspeha ponujal celó Tržiču. Druga pa je zdaj ta, da naša mestna županija, bode po gosp. Dežmanu položila deželnemu zboru peticijo zoper predlog, da se vpelje slovenski jezik v ljudske in srednje šole na Kranjskem, J. W f tv WAV f V11UAXMÍJ AA T ^AVWAAW VXAVijaLiJ AXA JULAVU.A V J>lA U Ai UIVV, roko vlada svoja ljudstva, ki očetovsko žanje skrbi, Recimo tedaj združeni: Slava našemu presvitlemu ce- sarju Francu Jožefu!" (Gromoviti živio- in Novomesto svečana. slavaklici.) češ, da vsak rudar (knap) mora nemški znati, ker nedeljo je praznovala tukajšnja čitalnica spomin našega neumrljivega Vodnika, krasno okinčani dvorani se je zbrala velika množica noben rudarsk uradnik slovenski ne zná. Ta peticija tukajšnih in zunanjih rodoljubov in z veseljem smo opa- tedaj kaže, da je rudnik idrijski in da so rudarji naši žili, da se je krasni spol obilo vdeležil. Citalniški pevci so to pot 3vojo nalogo tako izvrstno rešili, da ploskanja in slava-klicev ni bilo ne konca ne kraja. Rajski ob- Čutki pa so se izbudili v naših prsih, ko je stopila gospá V. na oder in prepevala svet? zavoljo uradnikov na svetu!! Ali ni to narobe Pri tej priliki vprašamo samo to našega gosp župana Hôchtelna, ki je menda posrednik te peticije : ali bi ne bilo bolj v njegovi nalogi, da bi županijski odbor izgotovil mestni račun, ki ga se ni županuje, kakor da se vtikuje v stvari bilo, kar on 9) Luna Arabije puščavi" in sije u s svojim milim glasom. Ravno tako ste AU^/CIUUjUj A C* VS1, UM OV ? W1UUJ KJ I U V V C% X 1 y li tG TÔ 80 Z0p6T ----------" " / O i ' " ' ------ pravice narodne, ki nam jih je presvitli cesar kakor pohvalo sprejete. Po končani besedi se je počel sijajni bile dve deklamacii, sosebno ova gospodičine V. zobeno drugim narodom zagotovil in do kterih moramo vendar ples 9 ki je trajal skoro do belega dne. To Je bila tudi mi priti ? Ali bomo na veke plesali, kakor nam Prav národna veselica in tako živo in prijetno je bilo ^ , 1 / 1 • v*«l 1 I )vl • . • • 1 1 bojo taki godli, ki niso našega naroda ? Prežalostno bi bilo to! da se je očividno kazalo, da čvekanje naše mesto ni kraj za čitalnico , ostane i protivnikov, da ? ,pium deri- Iz Kamnika svečana. n Dobili smo od derium." Voj teh Kraus. kr. deželne gosposke „statute" našega pevskega društva Iz Kranja. — Tudi naša čitalnica je slovesno ob- potrjene; odbor je zdaj tako sestavljen: gosp. dr. Gau- haJala spomin rojstnega dné Vod ni ko vega 28. dné ster je predsednik, gosp. Anton Leskovec sodnik m. Dvorana je bila cez m čez polna, večernica T>a tajni 9 gosp. Jože Jegl narničar, gosp. Jože Filic je učitelj petja, njegov namestnik pa gosp * deluj kr. davkarski uradnik, de- Prav vesela 5 Pesmi lePe s0 černico in z ljubeznjivim svojim obnašanjem še posebno -i« »i« i » n • v_ ni povzdignili radostno gibanje tega večera. Slavnoznana teden Gospod profesor Pogorel dni dalj umrl přetekl V nasa govornica besedo" z govorom gospodičina Ema Tomanova je začela ki ga je Vodniku na čast izvrstno ~ » v-------7 — o J . —;------ — ----- --------- zložila gospá Luiza Pesjakova in ki ga vsega prinesemo drugi pot. „Slovenija" je stala tu pred ovenčano po- 0 Novičar iz domaćih in ptujih dežel. Presvitli cesar in cesarica V se dobo Vodnikovo (ki je mnogocenjeni naš domaći Buda-Peštu. zmiraj bivata v umetnik g. France Zajic nalašč naredil za ta večer in političinih zadevah se morajo tu važne reci ker za ministrom Mennsdorfom ki blagodušno daroval čitalnici) ter je naštevala delà nje- se gove domovini na blagor in slavo. Da Je goditi, dne t. m. podal v Pešt, je bil 3. dne tudi mi- gospodičina nister Belkredi na nagloma tje poklican. Zeló važna Ema řešila nalogo svojo mojstrsko, razume se pri nji razprava o adresi (pismu, ki naj se Njih Veličanstvu samo po sebi. Sledeči predmeti današnje besede bili so pošlje za odgovor) se utegne začeti v sredi tega me-muzikalni. Dva zbora (Fleišmanov „Triglav" u in Ben- seca. Po „Pozoru" so se vse narodne in svobodo- dlov „Svoji svojim") krasno peta od našega zbora sta ljubne stranke popoinoma zedinile o tem, kako da bojo izbudila občno in zasluženo pohvalo mlada gospodi- glasovale o adresini razpravi. Su botiče v pristavek čina Eugenij a Frolichova pa je na goslih pokazala iz- preminja Račkovo osnovo v tem, da zagrebški zbor vrstni talent svoj in dobro šolo, v kteri se je učila ne čaka odgovora ogerskega zbora zastran hrvaške 42. Težko kompozicijo Artotovo „Souvenir de točke od 1861. leta, ampak da prosi viado, naj zahteva godbe. Bellini" je od konca dokraja vršila s tako izurjenostjo od ogerskega zbora, da odloči poslance, ki se snidejo pohvala donéla od s poslanci hrvaškega zbora v dogovor zastran skupnih in tolikim občutkom da živa Zdaj je vse radovedno pričakovalo vseh strani. ljive spevoigre dr. Be nj. Ip a vč eve prvikrat in z orhestrom prišla na slovenski oder. Ah _ a « t m 1 ft m11 m „Tičnik", ki saví® Že državnih zadev in unije ogersko-hrvaške. — ,,Nacionalov" da J® dopisnik iz Zagreba pripoveduje čudno novico preuzvišeni škof Strossmajer po ogerski kance-prve točke (ki sta jih péla gosp. Anton Jentel in go- larii predložen za izpraznjeno škofijo v Kalocski z spodičina Ivana Podkraj šeková) so z očitno zadovolj- letnim dohodkom 300.000 gold. „Domobran" dostavlja JL __« . . ft "1 ft «... 1 1 ft 1 "«ft a a • ft ft t -ft MP* m m, a ft - nostjo navdale vse občinstvo, ktero je čedalje bolj na- tej neverjetni novici, „da Magjari znajo priznavati za-vdušeno bilo o mičnih, vsako situacijo karakteristično sluge!" — Po l i ci j v Lineu, Salcburgu, Gradcu , In- sluge ! Policij v Linču, Salcburgu Gradcu In- spruku, Ljubljani, Zadru, Požunu, Soprunu, Kašavi, Velikem Varadinu, Temešvaru, Zagrebu še Celovcu in Ornovicah ne bode več O • i • • • oibinji Tro- vdušeno bilo o mičnih, vsako situacijo karakteristično izrazujočih napevih, ko sta še^ pristopila gospodičina Roza Frolichova in gospod Vojteh Valenta, in naposled magači ki jo je gospodičina Roza Frohlichova pevaje in igraje zamejo mestne županije, državna opravila pa prevzamejo tako izvrstno izvršila, da je bilo veselje, pa tudi go- deželne vlade. S tem se prihrani državni kasi okoli 400.000 ključar (gosp. Vikt. Koloretto) s svojimi po- pavi, u^ v Posebno zanimiva je naloga (rola) „Ljuboslave", čih mestih še ostanejo. En del polcijskih opravil prev- najve > 52 gold, leto in dan. To je zopet napredek, za kterega se imamo zahvaliti novému ministerstvu, ker očitno je,da potem dobijo županije (soseske) večo samostojnost udi žand arm pa tudi poštar8t se bo zmanjšala in prenaredila t Minister Belkred Je že od toliko čeških in moravanskih mestnih in druzih županij dobil častno srenjčanstvo, da s diplomi kmali ne bo vedel, kam. — Že večkrat je počil glas v tistih centra- lističnih listih ) ki zdaj v Pešt ; daj v Zagreb da ministerstvo B e 1 k r e d i j omahuje in da utegne pasti vse to Je laž pravi vradna „Grratz. Zeit ? zmerno ki kakor vsi Slovani trdil njegovo mini obnašanje Oehov in Poljakov, trdno stojijo za Beikredíja, je strstvo tako, da še nikoli ni tako krepko stalo kakor zdaj. — Po ostalem svetu je tako malo političnih novic kakor da bi sama Avstrija zdaj bila prva na svetu. y 11 Denarni zapisnik Matičini. Novi udje: (Dalje iz 5. lista.) Za 1864. in 1865. leto. tilospod dr. Lorber Henrik, pravosredni koncipist v Cmu- reku................4 gold. Tekonja France, kmet v Trolkavi.....4 Kur nik Janez, župnik pri sv. Petru pri Radgoni . 4 RantuŠa Juri, kaplan v Ljutomeru.....4 4 4 4 4 4 4 2 2 2 2 2 Kamnikar France, trgovec v Radgoni . . . . Velcel Anton, kmetov sin na Drvanji . . . . Šrajbar France, kmet v Žedencah pri Radgoni Mlinarič Jožef, krčmar in kmet v Gederovcah Hanžič Jakob, kaplan v Halbenrajnu pri Radgoni Potrč Lojze, kaplan pri sv. Benediktu . . . . Bartl Jožef, duhovnik pri sv. Ivanu v tržaški okolici GaČ Vekoslav, trgovec v Kostanjevici za 1865. 1. Žugel Srečan, c. kr. dačni uradnik v Kostanjevici Šebavec Fr., preglednik povtrošnine v Kostanjevici Svoboda Janez, gozdar v Cateži ...... v ft ff ff ff ff ff ff ff ff ff ff ff ff Skupaj 60 gold. Stari udje, ki so plačali za 1865. ali 1866. leto: ustanovniki: Gg. HraSevec France, dr. Gestrin Drag., Peternel Mihael (doplaČal), Rozman Jožef, Repič Andrej, Sajevec Janez, PinežiČ Viktorin, Brnik Lovro, Mazek Lovro, Jerala Janez, Lipoid Franjo, Robič Andrej, Globočnik Janez, Globočnik Anton, Sokol južni, Rar-nikar France, Peto var Ivan. Letniki: Gg. Venedig Herman, Mlakar Maksimilijan, Legat Janez, Mrzel Jo žef, Rozman Lovro , Blagne Anton , Vodopiveç ř Žunko Jožef, kaplan 3 gold., Vovk Juri, fajmošter 5 gold., Fras Jožef kaplan 2 gold., Sim o nič Jožef, fajmošter 3 gold., Pirker Ignác kurát 1 gold., Fric Matija, fajmošter 3 gold., Ma v ci č Jožef fajmošter 2 gold., Masten Jožef, kaplan 5 gold., Stuhec Juri kurát 2 gold., Muhič Štefan, deficient 2 gold., Toplak Franc kurát 2 gold., Codelli Avgustin , baron, stolni proŠt v Goric 6 gold., Rozman Jožef, dekan v Konjicah 10 gold., Koroše< Stefan v Stranicah 2 gld., Stergarjeva Lena v Stranicah 50 kr. Argenšek Anton v Stranicah 50 kr., FarovŠka družina v Stra nicah 40 kr., Arlič Janez v Zrecah 2 gold., Kunay Jožef 1 Zrečahvl gold., Kunay Janez v Čadramu 2 gold.. Pinter Ma tija v Cadramu 1 gold., Počan Gregor v Keblu Mira v Keblu 80 kr., Straus Liza v Keblu 20 Kuna 20 kr., Regula Juri v Tinjah 3 gold., Sofič Jožef v Ti njah 1 gold., Pevec Janez v Pruhovi 5 gold., Jugovič Juri 1 1 gold kr , Kavsi Rebernal Pruhovi 2 gold., Kincič Janez pri s v. Jerni 1 gold., Virk Jož pri sv. Duhu 2 gold., Jarič Valentin pri sv. Duhu 1 gold., Sa bokosek Kašpar pri Duhu 1 gold., Jaklic Dragot i taliču 3 gold., Pahate Lucija v Špitaliču 50 kr., Krener Jane Konjicah 2 gold., Ogradi France v Konjicah 5 gold., Banci Anton pri Kungot 2 gold Modič Janez pri sr. Kungot 1 cesarsk zlat, člani mariborske čitavnice 11 gld. 60 kr Celí Matija VoduŠek, opát in dekan od samih duhovnih, kterih imena Skupnina vseh dohodkov 478 gold. 63 kr > gosp nabrali v svoji dekani povedana, 80 gold y plaćalo 31 gold. 19 kr f poštnino 53 kr tedaj v Tiskarj 31 gld. 72 kr ostane čistih dohodkov 446 gold. 91 kr. in 1 ces. zlat Matija Prelog, denarniČar. Milodari za Dolence. Gospod prof. dr. VonČina Leon 5 gold. n Jožef Pleiweis, trgovec v Ljubljani 20 gold februarja 1866 Kur si na Dunaji v novem denarji Državni zajemi ali posojila.|Drage obligacije z lotrijami Kreditni lozi po g. 100 . g. 114.0C 4 y, % Tržaški lozi po 100 „ 108.0C 5°/o obligacija od leta 1859 v novem dnar. po 100 g. g 5% nar posojilo od 1.1854 , 5% metalike * '4 •/ n o 0 3% 2 % % 1% ff ff » ff ff ff ff fl ff ff ff 77.00 5 °/o ogerske. 5% hrvaške in slovanské 5% krajnske, Štajarske koroške, istrijanske ft ff 59. 65.3515% Donavsko-parabrod 62.351 ski po g. 100 55.65|Knez Esterhazy. po g. 40 „ 78.00 51.00JKnez Salmovi po g. 40 „ 26.50 41.00|Knez Palfyovi po g. 40 „ 22.00 54.50|Knez Claryovi po g. 40 „ 23.00 Knez St. Genoisovi po g. 40 „ 23.75 15.50 16.00 12.50 22.75 Obligacije zemlisn. odkupa. |KnezWindiscligraz.pog.20 (po 100 gold.) 5% doljno - avstrijanske g. 81.00 ff ft Grof Waldsteinovi po g. 20 „ Grof Keglevičevi po g. 10 69.801Budimski 70.00 po g. 40 ff tf Denarj f ff Cesarske krone 84.001 Cesarski cekini g Jožef, Virk Jožef, Arko Anton, Arko Jakob, Sega Janez, Faj- Zajem od leta 1860 . diga Janez, Oberstar Matija, PodbojvJanez, Laknar Janez, Nie Državni zajemi z lotrijami. iNapoleondori 20 (frankov) dorfer Marko, Treven Valentin, Sular Janez, Dovič Janez TrČek Egidi, Mencinger Lovro, Oblak France, Wiest Viktor Narobe Martin, Skrl Jakob, Bercič Janez, Strmole France. f ff ff ff r? tf ff ft ff ff 1860 petink. 1839 . . , ff tr ff 82.051 Souvraindori 84.521Ruski imperiali 138.25 iPruski Fridrikdori 1839 petink. „ 134.25|Angležki souvraindori V Ljubljani 30. januarja 1866. 5% narodni od leta 1854 „ 78.50|Louisdori (nemški) Dr. Jer. Zupanec. Dohodkine oblg. iz Komo „ 16.00|Srebro (ažijo) ff tf ff ff ff tf ff ff 14.08 4.92 8.36 10.77 8.59 9.19 10.79 103.20 Račun dohodkov in stroškov za Slomsekov sponiinek. Skupnina prejšnjega računa 230 gold. 43 kr podarila 20 gold Lembaška fara je Gospodje : Matjasič Juri, dekan v Jare- nini 5 gld., Kramer Andr., kaplan v Jarenini 5 gld., Osocnik, fajmošter pri sr. Iliju 3 gold., Fluher, fajmoater pri Svečinah 3 gold., Košir Janez, kaplan pri Svečinah 1 gold., Pukšič Franc, kurat pri sv. Jurji 1 gold. 50 kr., KlemenČic Anton kurat pri sv. Jurji 5 gold., Repa Franc, fajmošter pri sv. Jurj > 5 gold Rošker Franc, kaplan pri sv. Jurji 1 gold., Vogr t kaplan pri M Venger Jožef, kmet Jurji 1 gold., Smirmaul Janez, kmet 5 gld Jožef, kapla giđ 5 gold ----, WCmw, " Udl Drag., učitelj 2 gold., Turku» Dainko Peter, dekan 5 gold., Verbnjak v Zitna cena v Ljubljani 5. februarja 1866. Vagán (Metzen) v novem denarji: pšenice domače 4 fl. 6. banaške 4 fl. 6. rež 2 fl. 80. turšice 2 fl, ječmena 2 fl. 25. 55. s or Šice 2 fl. 90. 30. oves 1 fl. 80. prosa 2 fl. 40. ajde 2 fl. Loterijne srećke: V Trstu 31. januarja 1866 Î9. 80 48. 39 Prihodnje srečkanj Trstu bo 10. februarja 1865 Odgo vrednik: Dr. Janez Bleiweis Tiskar irt založnik: Jožef Blawiik v Ljublj