UDK 069:37(460 Santiago de Compostela) 1.04 Strokovni članek Prejeto: 26. 11. 2014
Branko Šuštar*
Pedagoški muzej v Santiagu de Composteli (MUPEGA - Museo Pedagoxico de Galicia)
- kot svetilnik in povezava ob Atlantiku
Museo Pedagoxico de Galicia — MUPEGA: El faro y el conector del finisterre Atlantico
Izvleček
Prisp^^ek predstavlja konec leta 2000 ustanovljen Pedagoški muzej Galicije, ki je začel zavzeto delovati že pred odprtjem moderne muzejske stavbe 21. 10. 2004 v Santiagu de Composteli, v prestolnici Galicije na severozahodu Iberskega polotoka. Muzej se je uveljavil leta 2001 s pripravo konference pedagoških muzejev Španije in Portugalske (I Foro Iberico de Muse^smo Pedagoxico) in z izdajo knjige o razširjenosti šolskih muzejev po svetu (Os Museos da Educacion en Internet, 2004). Muzej MUPEGA ima tudi z novo stavbo z različnimi sodobno zasnovanimi muzejskimi prostori, mdr. 1200m^ namenjenih razstavam, ter z nad 40.000 kosi zbranih muzejskih predmetov, pedagoškim in raziskovalnim delom opazno mesto med šolskimi in pedagoškimi muzeji. Njihova stalna razstava o šolstvu predstavlja s premišljenim izborom gradiva, ambientalnimi postavitvami in različnimi muzejskimi pristopi razvoj izobraževalne dejavnosti v Galiciji in izseljenstvu v čezmorskih deželah od šolskih stavb, učil, razredov do galerije pedagoških idej in uči-teljstva ter sveta otrok.
Abstract
The article presents the Pedagogical Museum of Galicia, founded in late 2000, which began its activities even prior to the opening of the modern museum building on 21 October 2004 in Santiago de Compostela, the capital of Galicia in the north-western part of the Iberian Peninsula. The museum made a name for itself in 2001 with the organisation of a conference of the pedagogical museums of Spain and Portugal (I Foro Iberico de Muse^smo Pedagoxico) and with the publication of a book about school museums around the world (Os Museos da Educacion en Internet, 2004). MUPEGA, with its new building of modern museum spaces, 1200 sq. m. dedicated to exhibitions, and with over 40,000 museum objects, as well as through its educational and research work, occupies a prominent place among school and pedagogical museums. Its permanent exhibition about schools presents through a well thought out selection of material, exhibited in an imaginary way, and through different approaches the development of educational activities in Galicia and emigrant communities overseas by showing school buildings, teaching tools, classes, a gallery of teaching ideas, teachers and the world of children.
Branko Šuštar, dr. zgod., muzejski svetnik, Slovenski šolski muzej, Ljubljana, e-pošta: branko.sustar@guest.arnes.si
■k
Pedagoški muzej Galicije (MUPEGA) je v predmestju Santiaga de Compostela leta 2004 slavnostno odprl svojo moderno muzejsko poslopje.
(Foto B. Š.)
Je res minilo že desetletje od uradnega začetka delovanja novega pedagoškega muzeja v Santiagu de Compostela, v nam daljni Galiciji, tam blizu »konca zemlje« (Finis terra)? Šolski/pedagoški muzeji imajo bogato tradicijo od srede 19. stoletja naprej, a v številni družini zelo različnih pedagoških muzejev je nastanek novega muzeja, ki začne delovati v prav zanj zgrajeni stavbi, vesel in komaj verjeten dogodek. Muzej MUPEGA (Museo Pedagoxico de Galicia) se je že po slovesnem uradnem odprtju svojih vrat 21. oktobra 2004 v prestolnici Galicije hitro postavil v središče muzejskega in širšega kulturnega dogajanja. Predstavil se je neverjetno sodobno - z moderno muzejsko zgradbo, premišljeno in vsebinsko bogato razstavo ter zavzeto s kulturno vlogo, ki je že leta 2004 presegla regionalni pomen.1 Na področju muzejev zgodovine izobraževanja je na Santiago in Jakobovo pot do tega že stoletja mednarodno pomembnega romarskega cilja, zanimivega tudi današnjemu času, opozoril prav MUPEGA z začetkom delovanja v tem mestu in rezultati svojega dela.
Številne poti v Santiago de Compostela simbolično povezujejo evropske dežele že od srednjeveških romanj naprej. Tako je npr. iz naših krajev leta 1430 tja s številnim spremstvom kar 60 konjenikov poromal zadnji grof Ulrik II. Celjski, kakor poroča v
1 Vicente Pena Saavedra (ur.), Mupega. Memoria Inaugural, Santiago de Compostela 2005.
Muzej tako z ambientalnimi celotami kot modernimi tehničnimi pripomočki predstavlja zgodovino izobraževanja v španski Galiciji. Skromne šole na podeželju so ponekod še v začetku 20. stol. vzdrževali starši s plačilom učitelju v pridelkih; od tod tudi njihovo ime: »Escola de ferrado«. Predstavitev šolskega prostora v muzeju MUPEGA^, Santiago de Compostela.
XIII. poglavju Cronicas de los reyes de Castilla.2 Na pomen teh romanj kažejo tudi krajevna poimenovanja pri nas: slovenska vas Galicija pri Celju - pa tudi Galicija/ Gallizien na avstrijskem Koroškem - imata svoji imeni prav zaradi romarskih poti v špansko Galicijo. Tako pravi tudi naša ljudska pesem v »daljno lepo Galicijo, notri k svetemu Jakobu«.3 Na priljubljenost sv. Jakoba opozarja tudi več kot 60 cerkva z njegovim imenom, postavljenih le na 20.000 km^, kolikor je površina Slovenije. Sedanje zanimanje za te tradicije pa na nov način predstavlja tudi živahno gibanje Jakobova pot, ki teče pri nas po 300 km dolgi smeri.
S povsem drugačno povezavo je ob začetku delovanja presenetil muzej MUPE-GA iz Santiaga, ki je mednarodno skupnost šolskih/pedagoških muzejev obogatil s publikacijo Os museos da educacion en Internet, ki so jo 2004 pripravili Vicente Pena Saavedra (Direccion), Manuel Fernandez Gonzalez in Oscar Montero Feijoo.4
Ignacij Voje, Romanje Ulrika II. Celjskega v Kompostelo k sv. Jakobu / Pilgrimage of Ulrich II of Celeia (Celje) to Compostela to Saint Jacob, In: Zgodovinski časopis / Historical Review, 1984, No.
3, pp. 225-230.
Ivan Grafenauer, Slovenska narodna romanca o Romarju sv. Jakoba Kompostelskega, Dom in svet (Ljubljana), 1937/1938, št. 7, 338-348, posebej 341.
Vicente Pena Saavedra (Direccion), Manuel Fernandez Gonzalez in Öscar Montero Feijoo, Os museos da educacion en Internet, Santiago 2004.
2
3
Iz galerije pedagogov Galicije na razstavi v muzeju MUPEGA. Predstavljeni so s fotografijo, kratko biografijo, odlomkom iz svojega dela v, povezanih z njihovim delom.
in
Vicente Pena Saavedra, prvi »coordinator cientifico do MUPEGA«, je s predstavitvijo knjige o šolskih muzejih, kot jih lahko najdemo na internetu, vzbudil upravičen interes na 11. mednarodnem simpoziju šolskih muzejev v Švici (Ittingen, 2005)5 in o knjigi so pohvalno pisali marsikje, tudi pri nas v Sloveniji v muzejski reviji Argo.6 Predvsem pa smo jo lahko koristno uporabljali, saj so izdajatelji poskrbeli tudi za priloženo zgoščenko. Po predstavitvah šolskih muzejev, ki jih je na začetku 20. stoletja, še pred 1. svetovno vojno oskrbel prizadevni Max Hübner, vodja Schulmuseum Breslau (Šolski muzej v današnjem poljskem Wroclavu),7 ter poznejše analitične obravnave vrste šolskih muzejev (npr. v delih G. Jensena 1990,8 Ulle M. Nitsch 20019 in dru-
5	11th International Symposium 2005 (Ittingen, Schwitzerland). The Role of School Museum in 21. Century; http://www.schulmuseum.ch/de/index.php?go=symposium2005Home; http://www. schulmuseum.ch/pdf/medienmitteilungen/20050617_sym p_release.pdf
6	B. Šuštar, Šolski muzeji na internetu / School museums on internet, In: Argo : časopis slovenskih muzejev : = journal of the Slovene museums ISSN: 0570-8869.- 48, No. 2 (2005), str. 199-200.
7	Max Hübner, Die deutschen Schulmuseen / Nemški šolski muzeji, Breslau: Schulmuseum, 1904; Max Hübner, Die ausländischen Schulmuseen / Šolski muzeji v tujini, Breslau: Schulmuseum 1906.
8	Gotthard Jensen: Idee, Konzeption und Nutzung von Schulmuseen, Regensburg: Roderer Verlag 1990.
9	Nitsch, Ulla M.: Schule wandert ins Museum. Eine kritische Rekonstruktion der Musealisierung von Schul- und Pädagogikgeschichte 1977-1997, Berlin: Weidler, 2001.
vine šolstva.
Muzejski prostori v pritličju predstavljajo nekatere poudarke z (http:llwww.edu.xunta.eslmupega)
gih) je tako po 100 letih spet prišel do nas celovit pregled šolskih muzejev! Priročnost pregleda, ki ga odlikuje tudi uvodna analiza, v kateri smo zvedeli za kar 683 šolskih/ pedagoških muzejev po vsem svetu, s podatki o imenu, vsebini delovanja, spletnem in poštnem naslovu ter spletni strani muzeja, je olajšala povezovanje šolskih muzejev in njihove medsebojne stike. Ob tem je knjiga, ki je pisana v galicijščini, tudi zaradi she-matskega prikaza muzejev po celinah in posameznih državah uporabna kot pregledna strokovna informacija tudi za širšo publiko in to skoraj ne glede na jezik.
Tako je regionalni šolski muzej v Galiciji ob možnostih, ki jih je prinašala re-gionalizacija moderne španske države s kulturno avtonomijo regij in avtonomnimi deželnimi vladami, z omenjeno knjigo postal kar povezovalec šolskih muzejev, s svojim delovanjem pa tudi povezovalec na področju raziskovanja zgodovine šolstva. Ta ideja povezovanja in zgodovinskega raziskovanja se je s podporo avtonomne regionalne vlade (Xunta de Galicia) posebej pokazala v Santiagu že leta 2003 s srečanjem in objavo prispevkov o pedagoških muzejih na Iberskem polotoku (IForo Iberico de Mu-seismo Pedagoxico: o museismopedagoxico en Espana e Portugal: itinerarios, experiencias eperspectivas; actas, direcccion Vicente Pena Saavedra). Po oblikovanju muzeja MUPE-GA pa se je maja 2005 to delo nadaljevalo s prvim španskim znanstvenim srečanjem o zgodovinski dediščini izobraževanja (I Jornadas Cientificas de la Sociedad Espanola para el Estudio del Patrimonio Historico Educativo. El museismo pedagogico en Espana:
Historična učilnica iz časov restavracije Burbonov po 1874.
(Aula da R^estauracion borbonica)
actualidady perspectivas, luces y sombras)^° in nato februarja 2008 še s I. srečanjem ibero-ameriških pedagoških muzejev in muzeologov izobraževanja (IEncontro Iberoa-mericano de Museos Pedagoxicos e Museologos da Educacion, 2008). Še v letu konference so uspeli izdati 586 str. obsegajoč zbornik prispevkov. Tedaj je medcelinsko sodelovanje zajelo sicer obsežni španski in portugalski jezikovni prostor v Evropi in Ameriki,11 ne pa širšega mednarodnega sodelovanja. Tudi srednja Evropa poleg bienalnih mednarodnih simpozijev šolskih muzejev ob neparnih letih ohranja še posebna srečanja šolskih muzejev v nemško govorečih državah (ob parnih letih), več sodelovanja pa je zaradi jezikovne sorodnosti tudi med šolskimi muzeji v slovanskih državah (npr. pri posvetu o šolskih zvezkih jeseni 2012, objavljeno v Šolski kroniki 2013, št. 1-2).
Prav babilonska različnost jezikov velikokrat določa okvir delovanja in povezovanja tudi šolskim/pedagoškim muzejem, ki se v zadnjih letih mednarodno povezujemo na bienalnih simpozijih s pomočjo uporabe vedno bolj mednarodne angleščine. Ob
10	Vicente Pena Saavedra, I Jornadas cientf^icas de la Sociedad Espanola para el Estudio del Patri-monio Historico-Educativo. El muse^smo pedagogico en Espana: actualidad y perspectivas, luces y sombras (Santiago de Compostela, 11 al 13 de mayo de 2005), Bolet^n Informativo SEPHE (La Sociedad Espanola para el Estudio del Patrimonio Historico-Educativo), 2006, no. 1, str. 16-21. http://institucional.us.es/paginasephe/cosaspdf/montajefinalboletin1conportada.pdf; http://institucional.us.es/paginasephe/cosaspdf/31.I%20Jomadas%20SEPHE.pdf
11	I Encontro Iberoamericano de Museos Pedagoxicos e Museologos da Educacion, 2008, http://www.edu.xunta.es/mupega/node/83;
Historična učilnica iz časa druge republike v 30. letih 20. stoletja.
(Aula da Repüblica)
tem pa spoštujemo vsak svojo materinščino, tako pomembno za začetni šolski pouk, marsikje pa tudi za narodnostno oblikovanje! V zavedanju tega smo 15. mednarodni simpozij šolskih muzejev v Ljubljani junija 2013 pripravili sicer v angleščini, ki je postala »lingua franca«, a tudi z možnostjo predavanja v treh jezikovnih skupinah (na t. i. babilonski sekciji) in z objavo povzetkov predavanj v angleščini in materinščini (celo materinščinah!) predavateljev. Sodelavci simpozija iz Španije imajo tako objavljene povzetke predavanj tudi v španščini in baskovščini oz. galicijščini.12
Slovenski stiki z muzejem MUPEGA in nekdanjim znanstvenim koodinatorjem Vicente Pena Saavedra, prof. na univerzi v Santiagu, ki so se že pred leti pričeli ob simpoziju šolskih muzejev v Švici, so leta 2009 obrodili sad tudi z lepo predstavitvijo šolskih muzejev na Iberskem polotoku13 v naši Šolski kroniki. Tedaj smo zvedeli za 36 muzejskih ustanov v Španiji in za pet na Portugalskem, kateri imajo za svojo glavno temo vzgojo in izobraževanje. Naša revija pa je predstavila tudi lep pogled na muzejsko poslopje in na notranjščino podeželske šole »ferrado«. Obisk v muzeju MUPEGA spomladi 2010 mi je
12
15th Symposium 2013, http://www.ssolski-muzej.si/slo/symposium2013.php; Symposium
Book 2013, http://www.ssolski-muzej.si/files/Symposium/symposiumbook2013.pdf Vicente Pena Saavedra, Kratki zapiski o pedagoških muzejih na Iberskem polotoku/Some brief notes on educational museums on the Iberian Peninsula/Breves notas acerca del muse^smo de la educacion en el mundo iberico, Šolska kronika 2009, št. 1, str. 211-222. Fotografiji muzeja MUPEGA in notranjščine šole »ferrado« sta na str. 212-213.
Historična učilnica iz časa frankizma. (Aula do franquismo)
omogočil še osebno navdušujoče srečanje z moderno zastavljenim pedagoškim muzejem v Santiagu, ki mu ob praznovanju 10-letnice delovanja v novi stavbi želimo le bogato nadaljevanje impresivno začete kulturne in znanstvene poti domačega in mednarodnega povezovanja na področju muzejev in zgodovine izobraževanja.
Muzej MUPEGA,14 ki je bil uradno ustanovljen v Santiago de Compostela z dekretom avtonomne vlade za Galicijo konec leta 2000, se je do svečanega odprtja namensko zidane stavbe leta 2004 že razvil v živahno in aktivno ustanovo. Njegovo domovanje na ulici San Lazaro 107 je impresivna, vsaj 3000 m^ velika dvonadstropna razgibana muzejska stavba v predmestju, prav ob vedno bolj znani evropski kulturni in romarski poti Camino k sv. Jakobu - zadnjih 3,2 km ali tri četrt ure pred katedralo sv. Jakoba. In muzej je zasnovan res svojemu namenu primerno: vhodna avla, premišljeno razporejeni prostori za stalno razstavo in za občasno razstavljene teme, dobri študijski prostori, odlični muzejski depoji in impresivna konferenčna soba za nad 80 udeležencev. Samo razstavnih prostorov je 1200 m^. Le drobna primerjava. Prav v letu, ko je v Španiji avtonomna regionalna vlada za Galicijo odprla novo muzejsko stavbo za zgodovino svojega šolstva in za promocijo svojega jezika (galicijščina - Galego), smo v Ljubljani, v prestolnici samostojne republike Slovenije, ki se je tedaj vključevala v Evropsko unijo, do jeseni 2004 z veliko napori uspeli izpeljati obnovo kakšnih 300 m^ knjižnice, razstavnega hodnika pred več kot stoletjem ustanovljenega Slovenskega šolske muzeja, ki predstavlja prav
14 http://museos.xunta.es/en/mupega; http://www.edu.xunta.es/mupega/museo
Poseben prostor v muzeju, za katedrom in pred zemljevidom, namenjen prav fotografiranju obiskovalcev. Na fotografiji je dr. Vicente Pena Saavedra, prof. na Univerzi v Santiagu, prvi znanstveni koordinator muzeja.
Muzej MUPEGA upošteva tudi usmeritev k obravnavi otroštva in s tem tudi k razstavni predstavitvi igrač na stalni razstavi (na fotografiji je velika vrtavka) in na občasnih razstavah, kot je bila 2010/11.
kulturni in državotvorni pomen slovenskega šolstva in slovenskega jezika.
Pedagoški muzej Galicije (MUPEGA) se vključuje v bogato tradicijo pedagoškega muzealstva v Španiji (od 1882 naprej), pa tudi v Galiciji, kjer so po začetkih 1897 v mestu Pontevedra imeli že leta 1903 pedagoški muzej na eni od šol v Santiagu (Museo Pedagogico - Escuela Superior Normal de Santiago). Prav izobraževanju v tem severozahodnem delu Iberskega polotoka je posvečen muzej MUPEGA, ki s tematiko tudi pri njih poznanega izseljenstva sega še onstran Atlantika. Do sedaj urejeni muzejski prostori obsegajo tri etaže: v pritličju je poleg posebnih prostorov za obiskovalce (dvorana za zborovanja, knjižnica in avdiovizualni arhiv, študijska soba, bogato založena muzejska trgovina ipd.) razstava štirih pokrajin Galicije, galerija štirinajstih eminentnih osebnosti galicijskega šolstva in predstavitev tiskarstva. Pri spletni predstavitvi vhoda v muzej najdemo tudi kratek 3-minutni informativni video o muzeju (http://www.edu.xunta.es/mupega/entrada).
V prvem nadstropju je najprej predstavljena Galicija v šoli (pedagoške publikacije o Galiciji), razvoj šolskega sistema in šolskih stavb skozi zgodovino ter vplivi Amerike, posebej galicijskih izseljencev kot donatorjev, na šolstvo v Galiciji. Sledi prikaz šolske uprave s pisarno ravnatelja. Posebej pa je zanimiva predstavitev otroškega sveta - vstop
Prav dopolnjevanje predstavitev zgodovine izobraževanja z moderno tehniko in s tradicionalno govorico muzejskih predmetov je odlika Pedagoškega muzeja Galicije.
v svet otroštva z igračami in igrami. Drugo nadstropje predstavlja razstavo o osnovnem šolstvu (razvoj šolstva med okoli 1870 in 1970) s pogledi na tipične učilnice. Štiri historične šolske sobe si lahko ogledamo tudi virtualno: http://www.edu.xunta.es/mu-pega/aulashistoricas. Tu so učilnice časa t. i. restavracije Burbonov (1874-1931), druge republike in nato frankizma (aula do franquismo). Muzej predstavlja tudi šolski razred šol, ki so jih tudi s šolsko opremo v 19. stoletju ter tudi prej vzdrževali bogati ameriški izseljenci (escolas de indianos), kaže pa tudi delovanje privatnih šol v podeželskem okolju, ki so jih podpirali starši s prispevki v naturi (t. i. šola »ferrado«)}^
Temu sledijo razstavne predstavitve srednješolskega in poklicnega izobraževanja, med drugim je predstavljen znanstveni laboratorij in obeleženi so začetki tehničnih srednjih šol. Na širšo družbeno občutljivost muzeja (in njihovega šolstva) opozarja tudi del razstave, ki predstavlja razvoj specialnega šolstva (gluhih, nemih in slepih). Muzej razvija tudi pedagoške projekte in omogoča ogled z avdio-vodiči v petih jezikih (špansko, angleško, nemško, francosko in italijansko). Muzej je že ob odprtju stavbe 2004 poleg poudarka na predmetih in njihovi predstavitvi odlikovala tudi tehnična oprema, dostop do spleta in elektronskih informacij o gradivu in tematiki zgodovine
15 »Escuela de ferrado« je predstavljena tudi med šolskimi prostori v muzeju: http://www.edu.xunta. es/mupega/outrosespazos
Pestro založena muzejska trgovina v muzeju MUPEGA sledi sodobnim usmeritvam muzejev.
šolstva. To ni nič čudnega, če se spomnimo njihove pionirske raziskave o šolskih muzejih na internetu! Vključevanje modernih tehničnih možnosti je že 2004 pomenila tudi trijezična predstavitev zgodovine šolstva na DVD-ju (naslovljeno kot Potovanje skozi čas).16 Hkrati pa se - o tem priča tudi Mupega net - (Rede MUPEGA) kot del stalne razstave - od začetkov delovanja zavedajo svoje povezovalne vloge pri varovanju in promociji kulturne dediščine šolstva v vsej Galiciji. Tudi z razstavljanjem povezujejo druga tamkajšnja središča in predstavljajo njihovo dediščino izobraževanja (Lugo, Ourense, Ponteverda, Coruna).17 Eden od načinov povezovanja na področju zgodovine šolstva je tudi potujoča razstava šolskega prostora, šolske opreme in didaktičnih pripomočkov iz časa 1940-1970 (Ezpazo Mupega).18
Razstavljene občasne razstave so vsebinsko zelo različne. Prav širši pogled na šolstvo, ki obsega tudi obravnavo otroštva vključno z igrami in igračami v Galiciji med
16	O ensino unha viaxe no tempo/A voyage through time, Xunta de Galicia, Conselleria de Educaci-on, 2004.
17	Rede MUPEGA, http://www.edu.xunta.es/mupega/redemupega
18	Rial Sanchez, Antonio: El Museo Pedagogico de Galicia (MUPEGA). CEE Participacion educativa, Revista del Consejo Escolar del Estado, 10. marzo 2009, Numero 10, str. 141-151, http://www. mecd.gob.es/revista-cee/pdf/n10-rial-sanchez.pdf; Vicente Pena Saavedra, Museo Pedagogico de Galicia (MUPEGA), Bolet^n Informativo SEPHE (La Sociedad Espanola para el Estudio del Pa-trimonio Historico-Educativo), 2009, no. 1, str. 57-69. http://institucional.us.es/paginasephe/ cosaspdf/montajefinalboletin1conportada.pdf
tradicijo in modernostjo, je bil vsebina zanimive občasne razstave v letu 2009/10. Pozneje se je s šolskimi zvezki in raziskavami o njih predstavil Pedagoški muzej Univerze Salamanca (D^ Isabel Ramos, D. Bienvenido Martin). Ena od občasnih razstav je predstavljala Malega princa po vsem svetu (iz zbirke Carlosa Casaresa) s predstavitvijo prevodov leta 1943 objavljene poetične pripovedi, ki navdušuje še danes. Mali princ je preveden v 180 jezikov, v galicijskega ga je prevedel pisatelj Carlos Casares, ki je tudi zbral nad 100 prevodov. Druga občasna razstava je predstavila otroško mirovno literaturo v galicijščini. Med 21. oktobrom 2014 in marcem 2015 je seveda na ogled razstava o desetih letih muzeja.
Muzej živi tudi kot prostor srečanj, obiskov, predstavitev in konferenc na različne šolske in šolsko-zgodovinske teme, saj v ta namen dobro služi konferenčna dvorana, ki jo uporablja tudi njihov šolski svet. Ni nobene potrebe, da bi nam bilo geografsko sicer oddaljeno šolsko muzealstvo na Iberskem polotoku »španska vas« - kar »palco romarsko« v roke in pot pod noge! Vsaj na virtualni način se lahko sprehodimo po muzeju MUPEGA tudi od doma (http://www.edu.xunta.es/mupega/). Tudi tam daleč, blizu atlantskih obal, se najde veliko muzejskih, etnoloških in zgodovinopisnih spodbud tudi za nas. Santiago de Compostela ima že takšen muzej.
Resumen
Museo Pedagoxico de Galicia - MUPEGA: El faro y el conector del finisterre Atlantico
Branko Šuštar
iSerä verdad que ya han pasado diez anos desde el inicio del nuevo Museo Pedagogico de Santiago de Compostela, all^ en Galicia, tierra tan lejana para nosotros, cerca del 'fin del mundo ' (Finisterre)? No es menor lo sostenido anteriormente si consideramos que hoy en d^a los museos pedagogicos contemporäneos cuentan con una rica tradicion en trabajos, archivos y fuentes historicas -en promedio- desde la segunda mitad del siglo XIX. No obstante para el ämbito de la investigation historica relacionada con el mundo escolar, el nacimiento de un museo nuevo representa un hecho que no pasa desapercibido y por tanto, resulta digno de atencion, MUPEGA, el cual se ha desarrollado räpidamente como un centro de la actividad culturaly museologica galiciana gracias a su eficiente organization: desde contar con un edi-ficio moderno hasta exposiciones para el publico y visitantes en general, sin dejar de lado su rol de difusor cultural, que desde el ano 2004 ha destacado por trascender la esfera regional.
Algunos aspectos bäsicos que sirven para contextualizar el emplazamiento de este Mu-seo: Santiago de Compostela, lugar al que concurren distintos caminos präcticamente de toda Europa, evocando recuerdos vinculantes a aspectos religiosos y culturales entre diferentes estados europeos ya desde las peregrinaciones medievales: sin ir mäs lejos, se puede citar una de las mäs importante de Eslovenia, la de Ulrik II de Celje, conforme a las Cronicas de los Reyes de Castilla, Cap^tulo XIII, como as^ tambien el impacto de Galicia en toponimos (ej.: un pueblo en Eslovenia llamado Galicia al lado de Celje; un pueblo en Austria nombrado Gallizien; y mäs de 60 iglesias en Eslovenia dedicadas a San Jacobo).
El Museo pedagogico de Santiago se encuentra localizado en un moderno edificio con 1200m2, cuya insfraestructura posee varias salas equipadas apropiadamente para recibir conferencias y albergar diversos objetos museologicos que actualmente llegan a una cifra no menor de 45.000. Este Museo abrio sus puertas en el ano 2004 y goza un lugar destacado entre los museos escolares ypedagogicos. Cuenta con una exposicionpermanente, evidenciando una gran organizacion, tanto en su contenido como en el diseno. Dicha exposicion nos lleva por la historia de la educacion en Galiciay la de los inmigrantes transatlanticos, presentada tal como se refleja en los edificios, salas y utiles escolares, diversas ideas pedagogicas e inclusive, juegos ludicos y didacticos a base de juguetes. El Museo asimismo sirve como el punto de encuentro para diferente tipo de reuniones, conferencias y exposiciones abordando los temas relaciona-dos con la historia de la educacion.
El Museo MUPEGA ya desde su propio inicio doto a la comunidad internacional de la posibilidad de potenciar y fomentar las relaciones con otros museos pedagogicos de nuestro continente. As^ lo hizo, concreto, por medio de la publicacion «Os Museos da Educacion en Internet» (dirigida por Vicente Pena Saavedra con la colaboracion de Manuel Fernandez Gonzalez y Oscar Montero Feijoo ). La obra de Pena Saavedra, primer coordinador cientifico del MUPEGA, ha logrado despertar el interes a partir de la presentacion realizada en el 11° Sim-posio internacional Bienal de Museos Pedagogicos en Suiza (Ittingen, 2005). Asimismo, se ha publicado una resena senalando la importancia de dicha contribucion en la revista museologica eslovena Argo. La citada aportacion posee gran relevancia pues nos proporciona un repaso completo por los museos pedagogicos ya existentes, lo que representa una informacion de ex-traordinario valor puesto que la ultima vez que ha llegado a nosotros una descripcion de tales caracter^sticas de los museos pedagogicos fue a traves de Max Hübner , antes de la Primera Guerra Mundial, exceptuando los analisis mas recientes de varios museos escolares en los tra-bajos de G. Jensen, 1990; de Ulla MNitsch, 2001 y algunos otros. La utilidad de este repertorio -que se enriquece con el analisis inicial y que nos proporciona la informacion basica de los distintos centros, como el nombre del museo, el contenido que abarca, el lugar de ubicacion, la direccion online y su pagina web oficial, todo ello de 683 museos pedagogicos existentes en todo el mundo- reside en la posibilidad de establecer relaciones y conexiones entre distintos museos de todo el planeta. Con una presentacion esquematica de los museos pedagogicos diseminados por todo el mundo, la publicacion resulta muy practica tambien para el publico en general que tiene interes en conocer y visitar este tipo de centros de la memoria escolar.
Con todo lo mencionado, cabe senalar que el MUPEGA se ha vuelto un verdadero inter-conector entre los diferentes museos de educacion y, considerando su especialidad, tambien en el campo de la investigacion historico-pedagogica. La idea de investigar y fomentar las conexiones -apoyada por la Xunta de Galicia desde el primer momento- se presento en Santiago de Compostelaya en el ano 2001 con motivo de la reunion en torno a los museos pedagogicos de la Pen^nsula Iberica, cuyos trabajos se publicaron en un extenso libro de actas dos anos despues (I Foro Iberico de Muse^smo Pedagoxico: o muse^smo pedagoxico en Espana e Portugal: iti-nerarios, experiencias e perspectivas, direccion Vicente Pena Saavedra). Una vez inaugurado el MUPEGA, este siguio desarrollandose y dio sus frutos en las Primeras Jornadas Cientificas de la Sociedad Espanola para el Estudio del Patrimonio Historico Educativo (El muse^smo pedagogico en Espana: actualidady perspectivas, luces y sombras) y en febrero de 2008 en el Primer Encuentro Iberoamericano de Museos Pedagogicos y Museologos de Educacion.
Cabe destacar que, por las mismas fechas, en la Europa Central se organizan simposios internationales de museos pedagogicos, reuniones de museologos de museos escolares de pa^-ses de habla alemana, y colaboraciones de diferente alcance entre los museos pedagogicos de pa^ses eslavos que se vieron favorecidos por la cercan^a lingü^stica.
Justo, la diversidad de idiomas es lo que mayoritariamente define el marco de las relaciones entre distintos museos de educacion. Por lo mismo, en los ultimos tiempos se viene
utilizando el ingles en los simposios bienales, sin menospreciar la importancia y el valor de las lenguas maternas y autoctonas que en el pasado jugaron un rol important^simo en los primeros anos de escolarizacion y en varios casos tambien en los procesos de formacion de una nacion. Teniendo en cuenta lo dicho anteriormente, se organizo el 15° Simposio internacional de museos de educacion que tuvo lugar en Ljubljana en junio de 2013. La lengua del Simposio era el ingles, pero se les proporciono a los participantes la oportunidad de exponer sus presen-taciones en las as^ llamadas secciones de Babel, destinadas a acoger las ponencias en lenguas pertenecientes a uno de los siguientes tres grupos lingü^sticos: el germänico, el romance o el eslavo. Tambien se les concedio a los congresistas la posibilidad de publicar los resumenes tanto en ingles como en su lengua materna. Los participantes del Simposio provenientes de Espana cuentan as^ con lapublicacion de sus trabajos escritos en espanol, en vasco o en gallego .
Los contactos eslovenos con el MUPEGA y su antiguo coordinador cient^fico, el profesor en la Universidad de Santiago de Compostela Vicente Pena Saavedra, dieron sus frutos en 2009 en el art^culo sobre los museos pedagogicos de la Pen^nsula Iberica, que aparecio en la revista cient^fica La cronica escolar (Šolska kronika) - la publicacion periodica del Museo escolar esloveno (el museo nacional de la educacion).
Por otro lado, estos mismos contactos me facilitaron la inolvidable experiencia de visitar el MUPEGA en persona en mayo de 2010. En esa visita me encontre con un fascinante y moderno museo pedagogico, al que en su decimo aniversario, desde el museo con una tradicion proveniente del siglo XIX, deseo una fruct^fera continuidad de su excelente trabajo, tanto en el ämbito museologico como en el de la historia de la educacion.
Traduccion: Tjaša Šuštar