JBA ■■tfm T~ IZD1JA ZA GORIŠKO IN BENEČIJO PRIMORSKI DNEVNIK , -7-—__________________________GLASILO osvobodilne fronte slovenskega naroda za TRŽAŠKO ozemlje v5T7s57. 192^2188)----- Nobenega popuščanja italijanskemu imperializmu! Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon post. 1. gr. TRST, petek 8. avgusta 1952 Cena 20 lir RIMSKE imPERIHUSTltNE SRNJE “pohodu na Kohct Ih v dolino Save »inale h?;3?6 0 Itala Zingarellija in izjavah italijanskega generala v listu Italia’ . Ustanovna skupščina madžarskih političnih emigrantov - Maršal Tito v Kamniku ^(Isetlnik carigrajske cbčine prispel v it e e gr a tl JS ***** ^nika) Prispel ?AD’ 7- ~ Danes je v ^t^wZemmsko letali^ ^ šem kabi. 89 tiska prtd^ila-,,CarlgraiSke' ner carigr^!]^^ 111 S»ver- Ierin GSv °’bSne Fahedin Etaiske S’ • profesor cari- ^en-.u^b1’?51?. fakuitete, iat> sprejem v pnrejen sve-B°%arii ; ' razgovoru z v Dresrt^i ■ ^^Voljstvo ojnega J5f30anskili ™r°- fečell uresn®? 10 zamisel sedaj realisti . -državniki - turšte repubiiTn°’- predsed™k *^ik turske vi ]ar 10 pred* Po dvori™ Vlade Menderes. “*> obisku raz. vrnil: •^vina e So se aru \V Sfeopljg turški f°vorij0 ’ z narvdušenjen: ^segli ki so jih irjkem soci-i*1101 "a §0SP°-?!m PMlrtSu “ kultur‘ ?ke noviiJr 8611 na tur- uredilo vtis ^nci I? hotnost med Ma-J”'lpadh'ki ostalih JS^ji 80 se turški ^. eiezili svečanega ^ Prirej88 Jf V njiliovc u: M«k«d:opri - Pl ecktvo vla- l9*1 P*iredn_88 je v njiliovo e MaWomwPTe^e slu> velikobalkanske politike vseh italijanskih vlad r'd Salandre do De Gasperija. Italijanski ncjvinar Italo Zinga. relli napadlai v listu «Globo» storila za obrarrjbo (fnajboljših italijansko vlado, da ni. dovolj italijanskili krogov* cone B STO. Obenem je izšla izjava italijanskega generala v listu eksan-i,Vskimi ' ^^ovorov z egip-Maherm°! ?iml vaditelji. «9n’ Porit • Solimar‘ Ghann- wnke,mu - vafdistiene v!N Posl3,6 12rožil !• s,r“k”'!' opazovalci spravlja-N °!ore v zv«° * po. SlSahe anki zadniih S\h rfm' Nagibom i ! ‘Udi eP°sIanikoni »fedier S°,' današnj> razgo-^ dl.?rd k važnim politič- s po zadnjih dni in an-Misli- «b %C«°dkom v bližnjih dneh. Na- i*javhOPOZariaio- da je r.Je“ v n nV.Sku’ da se «čiiče-džv'ja, Sf5Uh strankah ne Včera- bil° žeIetl- k;Vlie^ novbi'a,V-Kalru usta’ St io vodi awP2L a 5tranka. ]. r:"'ka i..- a? ^ el Ramljr. v.fatična d Se 'menuje «demo-, r°8ranlu ranka», po svojem Sil*!, 0(1 daleč izda- ranka zah?115 0 očetovstvo. jlh 4ea ahtr iav: ®va izgon vseh tu- Vrnitev “ ^?iPta in Sudana, Vl ««rtl Po Trumano- i -'-Vi tl , pu XX ua 11 ali o* 1 2a efijS odkJ°nitev načr-;°?-bo- zalrnuSlt°-ameriško po-<5°^a' nacin^T- ameriikega o-ueškega n ali2acij0 družbe t,,Seh vlad de^053’ Priznanje Lv nenapadal ^actoi> ’n sfclenl-m°kratiii„... aln‘h pogodb z «de- Lond^, deželami«. današnii a .Poročajo, da tudi angležke vl POslgl" so vlade aaglejjv,010®*13« ki jih je *ki Veleposlanik y z egiptovskim ministrskim predsednikom. V kairskih diplomatskih krogih pa menijo, da dosedanji e-giptovski veleposlanik v Londonu Abdel Fatah Amr ne bo sprejel novega službenega me. sta, ki so mu ga nakazali v Aziji, verjetno v Indiji, temveč da bo rajši izstopil iz diplomatske službe. Trumanova tiskovna konferenca WASHINGTON, 7. — Na redni tedenski -tiskovni konfe-renči je predsednik Truman petrdil, da proučuje možnost »klicanja izrednega zasedarnja kongresa zaradi zvišanja cen v ZDA. Trumam je podel to izjavo na vprašanje novinarjai, ki je želel od' njega komentar o vesteh, da je načelnik urada za stabilizacijo cen, Amall, poudaril prikladnost izrednega zasedanja, da bi se okrepili zakoni o nadzorstvu nad cenami. Truman je dodal, da vladni or. gani trenutno nimajo potrebnih nadzorstvenih pooblastil, da bi lahko, bili kos položaju. Nadalje je Truman izjavil, da bo ir»?l v torek važen raiz-govor z guvernerjem države Illinois in kandidatom demokratične stranke za predsedniške volitve. Adlajem Stevenso-nomi. Truman je poudaril, da ie za ta razgovor zaprosil Ste-V'?nsora, in dodal, da bi rad demokratični kandidat čim podrobneje proučil vprašanja, ki «° v zvezi z bližnjimi volitvami. Na vprašanj^ novinarjev je Truman zatrdil, da nikoli ni podtpiral kandidature Averella Harrinuiria, čeprav ga je ta za to prosil. Potrdil pa je, da je podpiral kandidaturo podpredsednika ZDA Albana Barkleya in da bi ga podpiral do konca, če »i Rarkley ne bi bil umaknil. Nato je predsednik dej ‘1, da je demokratična stranka 9 Stevensonom izbrala najboljšega možneg« kandidata. PARIZ, 7. — Francosko-nem. ška pogajanja o Posarju, ki bi se morala obnoviti jutri, -so bila nepričakovano odložena za pet dni. Francosko zunanje ministrstvo je izjavilo, da so odgodi-tev zahtevali Nemci. Predstav, mk i} - ;;ikega odpravništva po-"V—*»anzu pa je obrazio-žir, ua je zahteva po oborožitvi posledica razgovorov med zahodnonemškim kanclerjem Adenauerjem in podtajnikom v zahodnonemškem zunanjem ministrstvu prof. Halsteinom. Pogajanja se bodo obnovila v Parizu prihodnjo sredo. Francoski in nemški delegati bodo razpravljali o načrtu ev. ropeizacije spornega posarskega ozemlja, ki naj spravi s sve. ta ta stari francosko-nemški spor. Do pogajanj je prišlo za. radi nesoglasja o določitvi Saarbruckena za sedež organizacije Schumanovega načrta. Vendar je to bolj povod kot vzrok za nesoglasja, kajti Posarje je zaradi svojih rudnikov izredno važen element v zahodnoevropski industriji premoga in jekla in bi že zaradi tega Schumanov načrt le težko deloval, če posarsko vprašanje ne bi bilo rešeno, tudi če ne bi bilo predloga o sedežu organizacije v Saarbruckenu Začetek sedanjih pogajanj so določili na nedavnem zasedanju ministrov držav Schuma-novega načrta v Parizu; takrat so dali Francozom in Nemcem čas do 15. septembra, da zadevo uredijo. Vendar je položaj zaenkrat nekoliko zapleten, ker niti Pinaya niti Adenauer-ja ni v prestolnicah. Oba sta wa dopustu; Pinay se zdravi v francoskem zdravilišču Aix-les-Bains, Adenauer pa je celo v Švici. Vse to dela pogajanja dokaj zamudna, V bonnskih diplomatskih krogih se je izvedelo, da je kancler Adenauer poslal francoskemu zunanjemu ministru Robertu Schumanu pismo, v katerem ga prosi, naj da nekaj praktičnih predlogov za evropeizacijo Posarja. Na nemški strani mislijo, da so dosedanja pogajanja med Schumanom in Halsteinom do. segla tako točko, da je že treba začeti razgovore o konkret. nih in točnih predlogih. Odložitev pogajanj do srede — trdijo v Bonnu — bo cmogočila obema strankama, da pripravita te predloge. V dobro obveščenih nemških krogih menijo, da bi bonn-ska zvezna vlada želela imeti od Schumana pojasnila o štirih točkah: 1. Juridični odnosi med vlado evropeiziranega posarskega ozemlja in med vodilnimi organi «poola» premoga in jekla, če bi ti imeli svoj sedež v Saarbruckenu; 2. juridični odnosi med posarsko vlado in med vladama v Bonnu in Parizu; 3. položaj evropeiziranega posarskega ozemlja v odnosu do francosko-posarskih konvencij in do carinske in valut, ne unije s Francijo; 4. določitev meja novega e v-ropskega ozemlja V francoskih uradnih krogih so danes izrazili «precejšnje začudenje« zaradi indiskrecij o Adenauerjevem pisrau Schumanu o Posarju. V teh krogih pravijo, da je stvar' zato čud-na, ker gre za osebno pismo* na katero bo tudi francoski zu. nanji minister odgovoril v o-sebni obliki. V Parizu pa nočejo komentirati točk, ki jih po informacijah iz Bonna vsebuje Adenau. erjeva poslanica. Potrjujejo samo, da zahteva v svojem pismu Adenauer odložitev pogajanj o Posarju, in dodajajo, da je bila ta zahteva sprejeta. mov, zlasti v pariškem parlamentu, «ustvarila ozračje, v katerem bi bilo posarski spor laže rešiti«. Zdi se, da je tudi nemško zunanje ministrstvo mnenja, da bi začetek delovanja Schumanovega načrta rešil velik del vprašanja Posarja, ne bi pa seveda ■rešil pulli-btesi. psčMcnja. ki je, kot pravijo v Bonnu, ((vprašanje svobode v Posarju za tiste, ki hočejo priključitev o-zemlja k Franciji m za tiste, ki hočejo njegovo priključitev k Nemčiji«. Medtem k0 trdijo v Parizu, da so za odložitev pogajanj krivi Nemci, zvračajo v Bonnu odgovornost za odložitev na Francijo in trdijo, da so Francozi zahtevali odgoditev pogajanj, ker da še niso pripravljeni. Danes je predsednik sveta zunanjih ministrov držav Schumanovega načrta, francoski zunanji minister Roberj Schu-man, objavil izjavo, ki jo je že najavilo poročilo, ki je bilo izdano po pariški konferenci; zunanjih ministrov. Schumanova izjava sporoča imena članov »visoke oblasti* evropske skupnosti premoga in jekla in napoveduje, da bo «visoka oblast« začela 10. avgusta začasno delovati v Luksemburgu, kot je že bilo sklenjeno v Parizu. Svet visoke oblasti ima devet članov, od katerih je eden izvoljen od ostalih osmih imenovanih članov. Svet je sestavljen takole: Jean Monnet (Francija) predsednik, Franz Etzel (Nemčija) podpredsednik, Albert Coppe (Belgija) drugi podpredsednik, Leon Daum (Francija), Paul Finet (Belgija), Enzo Giacche- Diplomatski krogi v zahodno;ro (Italija), Heinz Pothoff nemški prestolnici pravijo, da zahodnonemška vlada nima nobenega interesa, da bi dosegla dokončno rešitev posarskega vprašanja pred ratifikacijo pogodbenih sporazumov z Nemčijo. V nemških krogih mislijo, da bi ratifikacija teh sporazu- (Nemčija), Dirk Spierenburg (Holandska), Albert Wehrer (Luksemburg) člani. Za predsednika razsodišča evropske skupnosti premoga in jekla je bil imenovan Italijan Massimo Pilotti kot kompromisni kandidat, ker so Nemci ho- teli Nemca, Francozi pa Francoza. Ostali člani razsodišča in pravni zastopniki bodo imenovani kasneje. Jean Monnet je načelnik francoske gospodarske komisije, Leon Daum pa je industrijec in ravnatelj največjih francoskih jeklarskih podjetij. Nemec Etzel je član zahodnonemškega parlamenta in predsednik parlamentarne komisije za gospodarske zadeve, drugi nemški član Pothoff pa je sindikalni voditelj in nemški predstavnik pri mednarodni oblasti za Porurje. Belgijec Coppe je minister za gospodarske zadeve, Holandec Spierenburg pa načelnik oddelka za zunanje zadeve v holandskem ministrstvu za gospodarstvo. Luksemburški predstavnik Wehrer je poslanik svoje dežele v Zahodni Nemčiji, Paul Finet pa je eden izmed najstarejših belgijskih sindikalnih voditeljev. Giacchero je član italijanskega parlamenta. TEHERAN. 7. — Poslanci iranske narodne fronte so danes zapustili parlament v znak protesta, ker ni bila dana prednost njihovemu zakonskemu predlogu, na podlagi katerega naj bi bila dosežena osvo. boditev Halila Tahmasebija, ki je bil obdolžen umora ministrskega predsednika Ali Raz-mare. Namestnik predsednika zbornice je namreč predlagal, naj bi bil prej izvoljen novi predsednik. Ta predlog je povzročil glasen protest poslancev nacionalne fronte, ki so takoj zatem odšli iz dvorane. Po dolgi in burni seji je bil za predsednika izvoljen fanatični verski voditelj Sejet Aja-tula Kašani. Zatem je iranska zbornica sprejela zakonski predlog, ki zahteva takojšnjo osvoboditev morilca gen. Razmare, V utemeljitvi te zahteve je rečeno* da je bil Razmara'tuj agent, ki je delal proti nacionalnim interesom in da je iransko ljudstvo že’ davno oprostilo morilcu krivdo, ki bi mu jo hoteli pripisati. Zakon bo moral ratificirati senat. Tahmasebi je v zaporu od 7. marca 1951. leta. Iranski parlament je danes določil svojih pet predstavnikov za mešano komisijo, kakor določa zakon o nacionalizaciji iranskega petroleja. Kakor poročajo, je bivši ministrski predsednik Sultaneh poslal komisiji, ki vodi preiskavo o njegovih ((prestopkih®* pismo, v katerem zahteva razpravo, preden bi bila na njegov račun izrečena obsodba, in trdi, da je zaplemba njegovega premoženja brez procesa v nasprotju s perzijsko ustavo in človečanskimi pravicami, ki jih določa listina OZN. „ ;; Angleški minis*^ f red-.-nik Churchill se je .nes nut _ no vrnil v London, da bi se udeležil vladnih sej. Akoravno so obravnavali tudi druga vprašanja, se je razprava verjetno v glavnem osredotočila okrog Irana Vse kaže, da je iranski položaj povzročil dokajšnjo zaskrbljenost, s čimer spravljajo v zvezo tudi gibanje vojnih ladij v Sredozemlju. Churchill je še pred kratkim izjavil, da je treba držati Ruse daleč od Perzije. zatrjujoč, da skuša ameriška diplomacija izrabiti v svoj prid težave Anglije v teh državah. «Rdeča zvezda« pa se u-kvarja s petrolejskim vprašanjem na Srednjem vzhodu in zagotavlja, da je udeležba angleških družb pri proizvodnji petroleja na tem ozemlju padla od 80 odstotkov v letu 1938 na 33 odstotkov ravno zaradi izgube iranskega petroleja. Trenutno, dodaja list, imajo prednost ameriške družbe s 66 odstotki udeležbe na Srednjem vzhodu in podpirajo pogajanja fiktivnih družb za nabavo iranskega petroleja. Danski častni konzul v Bariju, ki se trenutno mudi v Kopenhagenu, je izjavil, da se pogaja s skandinavskimi in drugimi družbami za nakup dveh milijonov 500 tisoč ton iranskega petroleja. Kakor znano, načeluje konzul Amen-duni italijanski družbi Laren, o kateri so pred kratkim trdili, da je z Iranom podpisala pogodbo o nabavi dveh milijonov 500 tisoč ton surovega petroleja. Angleški memorandum o poveljstvu za Srednji vzhod LONDON, 7. — V Londonu označujejo za netočna poročila iz Washingtona, češ da Združene države niso naklonjene britanskim predlogom glede ustanovitve poveljstva za Srednji vzhod. Izjava, ki jo je dalo snpči ameriško ministrstvo za zunanje zad&ve v zvezi z ustanovitvijo omenjenega poveljstva, pravi med drugim, da Združene držaive sicer Je niso prejele novih britanskih predlogov, ki fih omenjajo časopisna poroči-"•~iz Londona, i,n katere pripisujejo britanskim uradnim krogom, vendar pa od časa do časa že razpravljale o tem vprašanju z Veliko Britanijo in so izjavile, da so pripravljene z ostalimi petimi državami, ki so Izjavile, d& sq pripravljene pristopiti k temu poveljstvu. Nadalje prgvi ameriška izjava, da je ((sodelovanje glavna značilnost predlagane organiza. cije, ki naj nudi možnost drža. vam Sredhjega vzhoda in dru- gim državam, katerim je var-Sovjetsko sindikalno glasilo 1 nost tega področja pri srcu, da «Trud» objavlja danes članek, se pridružijo tej zvezi«, v katerem obravnava dogodke Britanski načrt, ki je zdaj že v Iranu. Jordaniji in Egiptu. 1 sestavljen in ki ga bed^ v krat. POTEK SPL0SNE STAVKE ŽEIEZHIČARJET V ITALIJI Medtem ko je bila v južnih pokrajinah udeležba pri stavki nizka, je bil na severu marsikje promet skoraj popolnoma ustavljen - Pojačen pritisk vlade za sprejem protistavkovnega zakona 7 Danes je bila po I pokrajinah precej nizka, ra- vsej Italiji 24-urna stavka že. I zen v nekaj krajih, da pa mar- - .v ■ i ' Ca 1'^-itril n C* 1 1 - -1 m .. — —--. i.« #• vir A, ■ m 1 lezničarjetf, ki se je razvila v dvoboj med sindikalno organizacijo CGIL in med vlado ob podpori nekominformističnih sindikalnih organizacij. Slo ni toliko za prevoz potnikov (za to so že prej poskrbeli za precej goste avtobusne zveze) kot za uspeh ali neuspeh vladnega načtra skrčenega voznega re. da, ki bi ga naj opravili ne-stavkajoči železničarji, skratka, za prestiž. Na splošno se zdi, da je bila udeležba pri .stavki v južnih sikje na severu tudi srkičeni vozni red ni bil izpeljan, čeprav so tu in tam pomagali vojaki. O neuspehu skrčenega voznega reda poročajo pred-vsem. iz Genove, kjer so na e-lektrificirarji progi proti Ven-timigli vozile parne lokomotive, ki so jih upravljali vojaki. Po podatkih ministrstva za promet se je stavke udeležilo povprečno 30 odstotkov železničarjev na vsem italijanskem železniškem omrežju. Vendar ta podatek — če je točen — ne Organizacija združenih narodov Velika večina človeštva '— okoli 1.700 milijonov ljudi — se je 26. junija 1945 odločila, da združi svoje sile v novi svetovni organizaciji. Tega dne sn predstavniki petdesetih držav podpisali Ustanovno listino Združenih narodov. Kasneje se je število držav-članic zvišalo na 61, Glede na velike in obsežne cilje, ki jih ima ta mednarod. na organizacija, je bilo potrebno, da se ustanovi več organov, ki tvorijo Organizacijo združenih narodov kot celoto. Ustanovna listina je zato določila šest glavnih organov in to: generalno skupščino, varnostni svet, gospodarski in socialni svet, skrbniški svet, mednarodno sodtSče, sekretariat. GLAVNA SKUPŠČINA je najvažnejši posvetovalni organ Združenih narodov in predstavlja do neke mere isto kot Skupščina narodov. Sestaja se enkrat letno ter je pooblaščena, da razpravlja in daje priporočila o vseh zadevah, ki jih vsebuje Ustanovna listina. Dalje je pooblaščena, da razpravlja o funkcijah vseh ostalih organov Združe- nih narodov. Glavna skupščina dela s ciljem, da pospešuje mednarodno sodelovanje v političnih, socialnih, gospodarskih, kulturnih, vzgojnih in zdravstvenih vprašanjih. Vsi organi Združenih narodov morajo vsako leto predložiti Ge. neralni skupščini poročilo o svojem delu, da ga skupščina prouči. Vse driave-članice imajo na Glavni skupščini svoje predstavnike, ima pa vsaka samo po en glas. Pri manj pomembnih vprašanjih zadostuje na. vadna večina glasov, medtem ko je pri pomembnejših vprašanjih potrebna dvetretjin-ska večina, VARNOSTNI SVET je organ, ki so mu članice Združe. nih narodov zaupale glavno odgovornost za vzdrževanje mednarodnega miru in varnosti. Ima pet stalnih (Francija, Kitajska, Sovjetska zveza, Velika Britanija in Združene države Amerike) in jest nestalnih članov. Pri odločitvah je potrebna večina s sedmimi glasovi, med katerimi mora biti tudi vseh 5 glasov stalnih članov. To je pravilo o soglasnosti velesil, ali kot ga po- znamo pod popularnim imenom «reto» Varnostni svet se sestaja najmanj vsakih 15 dni ter dela neprekinjeno, kar je potrebno zaradi čuvanja mi. ru, ki terja stalno budnost in zahteva včasih tudi hitre ukrepe, Varnostni svet sme preiskovati vsak spor ali situacijo, Tei bi lahko privedla do trenja med državami, ter o tem dajati priporočila za u-krepe, ki bi naj privedli do mirne rešitve spora. V slučaju, da je ogrožen mir na kakršen koli način, je ta svet pooblaščen, da uporabi »prisil ne« ukrepe, to je prekinitev prometnih zvez, gospodarskih in diplomatskih odnosov, ter je dovoljena celo oborožena akcija. Vse države.članice so se obvezale, da bodo na poziv Varnostnega sveta dale na razpolago oborožene sile, pomoč in olajšave, kar je še natančno določeno v posebnih sporazumih. GOSPODARSKI IN SOCIALNI SVET dela pod vodstvom Glavne skupščine. Ta svet organizira proučevanja, podaja poročila in daje pri poročila o reševanju mednarodnih gospodarskih, socialnih, kulturnih, zdravstvenih in po. dobnih vprašanjih, kakor tudi o vprašanju zaščite pravic človeka in osnovnih svoboščin za vse ljudi in narode, Dalje pripravlja predloge za. konvencije o teh vprašanjih, sklicuje mednarodne konference, daje razna obvestila drugim organom Združenih narodov itd.. Posebna naloga tega sveta je, da sodeluje tudi z ne. katerimi specialimi agencijami ali organizacijami, od katerih so nekatere obstajale že pred ustanovitvijo same organizacije Združenih narodov. Te agencije so n. pr. Mednarodna organizacija dela. Organizacija za prehrano in poljedelstvo itd.. Ustanovna listina Združenih narodov postavlja zelo važne principe v zvezi z deželami, ki še niso dosegle svoje samostojnosti. Države-članice, ki upravljajo take dežele, so prevzele razne obveznosti: da bodo podpirale politični, gospodarski, socialni in ozgojni napredek v teh deželah, da bodo zagotovile pravično ravnanje in zaščito pred izkoriščanjem. da bodo razvijale samostojnost, podpirale kon- struktivni razvoj itd., Ta vprašanja proučuje SKRBNISKI SVET, ki mu morajo prizadete države porogati o razmerah v teh nesamostojnih krajih, ki jih upravljajo, MEDNARODNO SODIŠČE v Haagu je glavni sodniški organ Združenih narodov. Sestavlja ga 15 sodnikov. Sodišče dela na podlagi statuta, ki je del Ustanovne listine! Mednarodno sodišče sodi vse slučaje, ki so posebej določeni v Ustanovni listini ter veljav, nih pogodbah in konvencijah, in tudi vse slučaje, ki jih predlože stranke. Razen tega daje posvetovalna mišljenja o pravnih vprašanjih, ki jih postavljajo organi Združenih narodov. Široke administra. tivne funkcije Organizacije združenih narodov izvaja SEKRETARIAT, ki dela skozi vse leto. Na čelu sekretariata je generalni sekretar, ki ga imenuje Glavna skupščina na priporočilo Varnostnega sveta za dobo petih let. Tak je kratek oris glavnih nalog in načel Organizacije združenih narodov ter njenih šestih organov. daje prave slike položaja, kajti med uradniki je bila stavkovna udeležba minimalna, dosegla pa je zelo visoke odstotke zlasti med delavci v ku. rilnicah, premikači itd., kar je povzročilo znatne večje ovire za promet, kot bi bilo mogoče sklepati iz splošnega podatka. Marsikje so železničarji opravili dvojni turnus, tu in tam pa so bili pritegnjeni tudi upokojenci. Ministrstvo za promet poroča tudi, da je do 22.30 vozilo 900 vlakov več, kot jih je predvideval skrčeni vozni red. Vendar so tudi tu razlike v posameznih pokrajinah zelo občutne. Medtem ko vladni krogi trdilo, da je stavka doživela neuspeh, zatrjuje poročilo železničarskega sindikata, včlanjenega v CGIL, da je ((Splošna stavka popolnoma uspela« in da je bil odstotek stavkajočih večji kot kdaj koli poprej. Sindikati poudarjajo predvsem, da tovorni vlaki sploh niso vozili «klju-b nedopustni intervenciji vojaških inženirskih oddelkov«. Posledica železničarske stavke bo vsekakor, da bo vlada poostrila svoj pritisk na parlament, naj sprejeme predlog sindikalnega zakona, ki znatno omejuje svobodo stavke. Obenem pa ie stavka jasen odraz neurejenih socialnih razmer v Italiji. FIRENzE, 7, — Edinstvena nesreča se je pripetila danes 20-letnemu Marijanu Fortezzi iz Jola pri Pratu. Medtem ko si je v stranišču hotel prižgati cigareto, so se ob prižgani vžigalici vneli plini iz greznice. Eksplozija je bila tako močna. da je vrgla Fortezzo iz stranišča in dodobra poškodovala majhen prostor. Mladeni-ča so pošteno opečenega odpeljali v bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti najmanj 20 dni. kem predložili zainteresiranim državam, predvideva, da b« imela organizacija svoj glavni sedež na otoku Cipru. V dobro obveščenih londonskih krofih menijo, da predlaga angleški memorandum vrsto posvetovanj o načinu kako bi obveščali prizadete dežele Srednjega vzhoda o razvoju pogajanj. Memorandum bo v kratkem razdeljen vladam ZDA, Francije, Turčije, Avstralije, Nove Zelandije in Južne Afrike. V uradnih krogih poudarjajo, da bo spomenica sicer predložena samo vladam, ki so se obvezale, d4 bodo podpirale ustanovitev poveljstva za Sred. nji vzhod, da pa- to ne pomeni, da bi morala biti sestava tega poveljstva omejena n« te dežele. Angleški funkcionarji zavračajo domnevo, da so med ZDA in Anglijo bistven^ nesoglasja v tiem vprašanju in poudarjajo, da britanski memorandum nikakor ne prejudicira položaja dežel Srednjega vzhoda. V Istih krogih menijo, da je Egipt s-ioer odklonil prvi poziv, naj »e priključi poveljstvu zg Srednji vzhod, da pa ima vedno možnost, da svoje stališče spremeni. V Washingtonu j,e predstavnik zunanjega ministrstva Mc Dermott izjavil, da včerajšnje izjave ameriške vlade ni treba razumeti kot odklonitev a priori angleških predlogov, ki »hingt.an. Ameriška vlada, je uradno še niso prispeli y Wa-dejal Mc Dermott, je hotela samo poudariti, da se je treba posvetovati z vsemi državami Srednjega vzhoda o vsakem načrtu, ki bi ge tikal obrambe teg^ področja. Tihomorska konferenca končana HONOLULU, 7. — V sredo se je zaključilo zasedanje Tihomorskega sveta Avstralije, Nove Zelandije in Združenih držav. Ob zaključku so predstavniki teh treh držav, ameriški zunanji minister Dean A-cheson, avstralski minister za zunanje zadeve, Richard G. Casey, in novozelandski minister za zunanje zadeve, T. Clif. ton Webb, izdali uradno izjavo o rezultatih, doseženih na konferenci. V tej izjavi avstralska, novozelandska in ameriška vlada znova potrjujejo svojo »ptredanost jačenju in nadaljevanju prijateljskih in miroljubnih odnošajev med narodi na tihomorskem področju«. V glavnem cmenjena uradna izjava poudarja, da je namen dogovora med Avstralijo, Novo Zelandijo in Združenimi drža. vami «prvenstver.io in samo obramba članic tega dogovora pred napadom*. Kar se tiče cilja, ki naj bi ga imelo to za-Sidanje, pravi uradna objava, da so tirije zunanji ministri bili mnenja, da je za sedaj še ((prezgodaj, urejati odnošaje mied Svetom in drugimi državami ali področnimi organizacijami. Vendar pa je Svet sklenil, da bo ohranil v okviru sedanjih zvez sz drugimi državami, ki si prizadevajo ohranjevati ’mir na Pacifiku«, tesen stik. Dalje pravi uradna izjava, da bi bil sistem skupne varnosti, kot ga organizirajo Združeni narodi, močnejši, ko bi prišlo še do nadaljnjih novih razpravljanj, V izjavi je tudi poudarjeno, da sta Avstralija in Nova Zelandija kot članici Britanske državne skupnosti povezani z Združenimi državami v delovanju za ohranitev miru na tihomorskem področju. Izjava tudi pri* znava udeležbo Združsnih držav v Severnoatlantski o-brambni zvezi in zvezo Združenih dirža.v z ostalimi a meri-škiimi republikami, z Japonsko in s Filipini. ((Izrabili smo priložnost in pregledali položaj, ki nas skupno zanima«, ugotavlja uradna izjava. ((Izmenjali smo si poglede o operacijah čet ZN na Koreji in 9 problemih' pomoči svobodnim narodom v Aziji, da vztrajajo pred komunističnim imperializmom. Toda poudarja, mio, da nismo pri tem dosegli nobene odločitve niti da nismo prevzeli nobene obveznosti, ki bi se tikale zadev naših prija-teljev na tihomorskem področju ali kje drugje«. Končno uradna izjava na.zna-nja, da bodo tri države imenovale vojaške svetovalce, ki se bodo v kratkem sestali’ v Ho-noluluju, da bodo tadelali podrobnosti vojaškega ustroja, ki je bil na zasedanju v načelu sprejet Za Združene države je bil imenovan za vojaškega svetovalca poveljnic ameriškega tihomorskega brodovja, admiral Arthur W. Radford. PRIMORSKI DNEVNIK 2 8. avgusta 1951 lO dnevni i®*®* v Dalmacijo GIOVAN1N1 MARINELM: «TERRITORIO ABITATO DA SLOVENIi Kako Italijani hočejo zbrisati slovensko lice Kanalske doline Vsi lahko pridejo, le slovenski otroci ne smejo - Zaradi vojaških vaj zelo prizadeta kmetijstvo in tujski promet Italijanski nacionalisti ter vladni krogi hočejo zbrisati slovensko lice Kanalske doline in popolnoma poitalijančiti te kraje. Zato ni v Kanalski dolini slovenskih šol in prosvetnih društev kot v Beneški Sloveniji, zato delajo razne ovire slovenskim domačinom in nočejo, da bi te kraje obiskovali Slovenci Tudi zaradi tega je videmska prefektura ukazala zapreti kolonijo goriikiu otrok v Ukvah. Da je Kanalska dolina slovenska zemlja, nam pričajo slovenska imena vasi, krajev in hribov ter slovensko prebivalstvo, ki tu prebiva že stoletja, Pa tudi sami Italijani morajo to priznati Giovanni Marinelli v svoji knjigi «Guida della Carnia e del Canal del Ferro» (Udine-T.olmezzo — li-breria Aquileia 1933) priznava, da je to «territorio abitato da sloveni*. Od vseh raznih ukrepov italijanskih oblasti je brezdvom-no najbolj ogaben zadnji u-krep videmske prefekture, ki je zabranila potrebnim gon-škim otrokom, da bi uživali gorski zrak in se v počitnicah okrepčali v krasni Kanalski dolini. Italijanski šovinizem ne prizanese niti nedolžnim otrokom Ameriška novinarka, kateri smo pred dnevi to pripovedovali, ni mogla verjeti, tako se ji je zdelo ogabno in nečloveško, dokler ji nismo poka. zali prepis odloka videmske prefekture. Prebivalstvo Kanalske doline je zelo gostoljubno in olikano. Poleg živinoreje in gozdarstva mu prinaša lepe dobičke tujski promet. Krasne gore, lepa pokrajina, gorski zrak, smrekovi gozdovi in pri- Rok za pokojnine do 31 h m. Kakor smo že poročali zapade 31. t, m. zadnji rok za predložitev prošenj za vojne pokojnine To priliko lahko u-porabijo vsi svojci padlih od 1, septembra 1939 dalje, ki so že vložili prošnje za pokojnino. Vsi svojci padlih od 1. septembra dalje, katerim so odrekli pokojnino ali so jim jo zni. žali »aradi njihovih ekonomskih ali družinskih razmer, lahko vložijo prošnjo za re. vizijo njihovega položaja z dokazi o nastali spremembi ekonomskih in družinskih razmer. Kdor ne bi imel še vseh potrebnih dokumentov, naj pošlje prošnjo na «Ministero del Te-soro — sottosegretariato pen-sioni di guerra«, s pripombo, da bo naknadno poslal ostale dokumente. jazne vasice, nadvse pa gostoljubnost in prijaznost domačinov, privabijo vsako leto številne izletnike in letoviščarje pozimi in poleti. Letos pa nekaj ni prav. Kmetje trpijo škodo, ker so jim uničili travnike, vsi pa so prizadeti, ker kjer pokajo granate, tam izletniki in letoviščarji ne marajo ostati. Pred časom so namrej prišli v Ovčjo vas oddelki ameriške vojske z močnimi mehaničnimi sredstvi Rekli so. da so prišli v mirno vasico, da bi tam organizirali okrevališče za ameriške vojake. Toda kmalu je bilo opaziti po vaseh objave, da se bodo vršile vojaške vaje. Ni bilo treba dolgo časa čakati na posledice. V Kanalsko dolino lahko vsakdo pride, izletniki iz vseh krajev, ameriška vojska na vaje, tujci na letovišče, itd.. Le slovenskim otrokom italijanski šovinizem ne dovoli, da bi pre. živeli svoje počitnice in se okrepčali na slovenski zemlji. Na oddih s Slovenskim planinskim društvom GORICA, 7. — Slovensko planinsko društvo v Gorici vabi vse člane in prijatelje na tridnevni oddih pod Mangartsko skupino v dneh 15., 16. in 17. avgusta. Voznina je za člane 700 in nečlane 800 lir. Prijave sprejema Darko Šuligoj — urar na Travniku do vključno ponedeljka 11. t. m., kjer bodo izletniki dobili tudi potrebna navodila m pojasnila. Predujem kmetovalcem Pokrajinsko nadzormštvo za poljedelstvo sporoča, da so podružnice Pokrajinskega kmečkega konzorcija v Gorici, Kr-minu, Gradiški, Roroamu in pierisu začele izdajati bančna nakazila, s katerimi bodo kme. tovalci lahko dvignili pri mestni hranilnici v Gorici predujem v znesku 1000 lir za vsak oddan stot pšenice. stala šest milijonov lir. Odložili pa so popravilo in asfaltiranje ceste Pevma-Osla-vje, ki bi stalo komaj pol milijona lir. Seja občinskega upravnega odbora GORICA. 7. — V beli dvorani županstva se je nocoj ob 18. uri sestal občinski upravni odbor Seji je predsedoval župan dr. Bernardis in so na njej proučevali predvsem vprašanja navadnega upravnega značaja Mogočne stene Poliškega Špika (Montaža), druge najvišje gore v Julijcih (m 2754). S te strani vodi na vrb strma zavarovana steza v smeri, ki jo je po mnogih letih naporov odkril znani ljubitelj naših Planin dr. Julius Kugy. REGULACIJA REK lil POTOKOV MO P8I8EBB Prebivalstvo Beneške Slovenije upa in Pri^f' kuje, da bodo oblasti upoštevale njiift Potre Končno je prišlo obvestilo, da so te dni odobrili financiranje za drugi del desetletre-ga programa za ureditev voda in gozdov naše pokrajine. Ta program obsega razna dela za približno eno milijardo lir. Ke. katera dela bo prevzel videmski odsek gozdnih čuvajev, druga pa «Genio Civile«. £o-trebna dela bodo napravili v gornjem delu Tilmenta, Bele. Tera in njihovih pritokov. Ta dela so neobhodno potrebna in nujna, ker neurejene hidro-geološike razmere so vsak dan slabše. V načrtu za predvidena dela so lesene naprave ter zidovi za ureditev potokov, za razne nasipe, bregove itd, ter pogozdovanje. Z regulacijo potokov in rek v dolinskih predelih bo skrbel «Genio Civile« Prebivalstvo Beneške Slovenije upa in pričakuje ,da se IZ SODNIH DVORAN GORICA, 7. — V noči 13. preteklega julija je bil finan-car Oticrino Schiavoji na straži pred vojašnico v Gradiški. Okrcg 22.30 sta mimo vojašnice privozila na kcltsu dva mladeniča. V enem izmed njiju je financar kljub temi takoj spoznal tatu, ki je nekaj časa prej odpeljal kolo podoficirju Antonu Pisciotti, Zato je fi. nancar na ves glas zakričal «stoj»., toda kolesarja se nista zmenila za njegov ukaz in sta nadaljevala svojo pet. Tedaj je financar ustrelil s svojo puško v zrak. Strel je takoj priklical diva vojaka, ki sia bila v1 bližini in st§ nemudoma usta. vila kolesarja in jih odpeljala na bližnjo orožniško postajo. Slo je za 32-letnega Bazzea Joždfa iz Tržiča Ul. Cosulich 3 in 23-letnega Obanija Pavla iz Jamelj. Pri zasliševanju sta oba priznala, da sta tisteg^ večera prišla v Gradiško na enem ssmem kolesu z namenom, da si tu preskrbita še dve drugi kolesi in da sta dejansko ukradla že nekaj koles v okolici Gradiške. Na goriškem kazenskem so. dišču so Bazzea. ki je ukradel že več koles, obsodili na šest mesecev zapora in plačilo 6500 lir globe. Obanija pa na pet mes«eev in deset dni zapora ter plačilo 4000 lir globe pogojno, Oba bosts morala skupno poravnati sodne stroške. Razne globe in kampanja proti šumu Odločna navodila ministrstva za promet proti razgrajačem in brezvestnim vozačem ropotačem GORICA, 7. — Kljub neznosni vročini, ki nam jo je poklonil skoraj sleherni dan prete. klega julija, niso mestne straže, prometna policija in drugi varuhi javnega reda iskali hladnih senc, marveč so tudi pod pekočim soncem neumorno zasledovali nedisciplinirane meščane V tem mesecu so namreg kaznovali z globo kar 305 kršiteljev raznih pravilnikov. Največ dela so preteklega meseca imele mestne stra‘že, ki so kaznovale kar 205 prestopnikov pravilnika za mestni promet. Nadalje ie tržna policija kaznovala 34 branjevk in gospodinj, ki niso spoštovale pravilnika. Mestna policija je naložila 25 glob ter 9 občanov je bilo kaznovanih, ker niso izvajali županskih odredb. Mestne straže so: nadalje kaznovale 7 lastnikov psov, ki SO svoje živali vozili po mestu brez nagobčnika. Mestni ko njederec pa je v tem mesecu polovil 31 psov, ki so se potepali brez varstva in nagobčnika po mestu. Zaradi številnih pritožb meščanov, ki so obsojali narašča, joči sum v mestu, ki ga povzročajo številna motorna vozila in njihovi brezobzirni lastniki, je goriška kvestura napovedala kampanjo proti šumu, V zadnjem času je tudi samo ministrstvo za promet z okrožnico dalo odločna navo- dila za kampanjo proti šumu in na tej podlagi je goriška kvestura pozvala prometno policijo in organe javne varnosti, naj bodo nepopustljivi zla. sti z nočnimi razgrajači in vsemi tistimi ki bodo mo-, tili mir v mestu. Za predstavo SNG v Trstu GORJ.CA, 6. — Zveza pro. svetnih druitev sporoča, da je avtobus, ki so ga organizirali za na predstavo SNG, ki bo v soboto 9. t. m. že zaseden K nedeljskemu nastopu bo ZPD organizirala avtobus samo za Sovodenjce (Odpeljal bo iz Sovodenj). Seia pokrajinskega odbora GORICA, 7. — Včeraj je imel pokrajinski odbor redno tedensko sejo pod predsedstvom odv. Culota Najprej so odborniki pregledali nekaj načrtov za popravi, lo in opremo nekaterih poslopij, ki so last pokrajine. Nadalje je odbor odobril načrt za utrditev roba ob cesti Belvede-re.Gradež, katerega izvedba bo ZA VEČJO POTROŠNJO GR OZD J A. Praznik grozdja v vseh občinah GORICA, 7. — Danes je pre. fekt dr. Giammichele sklical na prefekturi sestanek za določitev posebnega odbora, ki naj bi organiziral praznik grozdja v raznih občinah go-riške pokrajine. Ze preteklega julija je namreč minister Fanfani dal vsem italijanskim prefekturam in deželnim ter pokrajinskim kmetijskim nadzorništvom. navodila, naj organizirajo od polovice avgusta do polovice oktobra kampanjo za čimvečjo potrošnjo grozdja. S to kampanjo hoče omenjeni minister ieiiti problem pre. velikega vinskega pridelka v Italiji S povečanjem potrošnje grozdja, ki je v zadnjih 1«*»*» padla. Za dosego tega namena je ministrstvo za poljedelstvo že izdelalo obširen načrt, ki predvideva med drugim organizacijo praznikov grozdja od druge polovice septembra do prve polovice oktobra v vseh občinah. Nesreča v predilnici GORICA, 7. — -Danes zjutraj se je v podgorski predilnici ponesrečila 19-letna Vižintin Anamarija iz Fare. Pri čiščenju svojega stroja ji je roka zašla med zobovje. Na njeno vpitje so takoj pritekle ostale delav. ke in ustavile stroj, lci ji je med tem časom ranil 4 prste leve roke. Vodstvo predilnice je na pomoč poklicalo rešilni avto Zelenega križa, ki je ponesrečeno deklico pripeljal v mestno bolnico Brigata Pavia, kjer so ji obvezali rane na levi roki. Ozdravela bo v 10 dneh. Nezavestna na tla GORICA, 7. — Danes zjutraj je rešilni avto Zelenega križa moral pomagati 51-let. ni Madami Amaliji iz Ul. Cap-puccini 6, Matkims je šla že zgodaj zjutraj po opravkih ven in ko je hodila po Ul. Barzelli-ni se ji je kar nenadoma stem. nilo pred očrrvi jn je padla nezavestna ns| tla. Nekateri pešci so ženski takoj pritekli na pomoč dokler je ni rešilni avto Zelenega križa odpeljal v bolnico k Rdeči hiši- Tu si je ženska kaj kmalu opomogla. Cene na zelenjadnem trgu Na debelo n« drobno lir kg lir kg Česen po 150 219 Pesa po 46 54 Sveže zelje po 70 76 Korenje po 65 75 ohrovt in cvetač^ po 45 53 Kumarice po 73 82 Čebula po 70 87 Rdeča pesa po 50 73 Fižol po 102 136 Fižol v stročju po 88 132 Solata po 85 106 Melamcane po 75 114 Krompir po 22 31 Paprika po 110 140 Rdeča paprika po 12Q 155 Rumena paprika po 120 170 Grah PO 124 160 Paradižniki Po 54 75 Peteršilj pp 105 141 Radič po 80 113 Bučloe po 43 49 Špinača po 66 83 Marelice po 88 116 Slivice po 40 102 Lubenice po 56 78 pomaranče po 183 Banane po 380 500 Fige po 41 ^ Suhe smokve po 460 610 Citroni po 168 219 Domača jabolka po 50 67 Meloni po 70 93 Domače hruške po 45 75 Boljše hruške po 84 103 Breskve po 40 - 70 in 115 98 Cešplj« po 50 - 60 . 68 64 Namizno grozdje po 160 228 Grozdje sv. Ivana po 130 170 Orehi Po 300 Preteklega julija so na goričkem zelenjadnem trgu prodali skupno 1509 stotov uvoženega kroirjpirja in 1148 stotov domačega; 1665 stotov uvožene zelenjave in 4120 stotov domače; 1505 stotov uvoženega sadja in 4266 stotov domačega. V istem mesecu so pridelovalci prodali neposredno p trošntkom 1270 stotov zelenjave. «8. marca 1945, leta. ob zaključku vojnega stanja v Evropi, je italijanska trgovska mornarica imela še 232 ladij, ali 364.945 ton. To je bilo sko-ro 10-krat manj kot pred vojno, ko je italijanska trgovska mornarica imela 3,182.725 ton. V manj kot 6 letih in to do konca 1951. leta je število ladij skočilo na 449 ali na 2 milijona 798.218 brutto registrskih ton. Proti koncu 1951 leta in v začetku tekočega je vstopilo v službo še 32 ladij, tako da se je italijanska trgovska mornarica približala predvojnemu stanju in ima sedaj okoli 2,900.0(X) ton». Zgornji citat smo posneli iz članka objavljenega v italijanskem strokovnem mesefr-niku «La Marina Mercantile*. Članek nosi naslov «Razvoj italijanske trgovske mornarice# in ga je napisal bivši minister za trgovsko mornarico.On. Raffaele Pio Petrilli ob priliki tretjega zborovanja posvečenega transportu. Skoraj ni treba omenjati, da bivši italijanski minister upošteva med italijansko trgovsko mornarico tudi vse tiste redke ladje, s katerimi še vedno razpolaga Trst, to je da u-pošteva v 2,9 milijona ton italijanskega iadjevja tudi tiste ladje, ki so vpisane v tržaški pomorska register. Za nas je predvsem zanimiv odnos med ladjami vpisanimi v tržaški pomorski register in registri italijanskih pomorskih mest, kot so; Genova. Neapelj, Benetke itd. Minister Petrili pravi v svojem članku, da je bilo 1. januarja 1951, leta razdeljeno ladjevje na motorni pogon med različnimi mesti na tak način, da je bilo v Genovi vpisanih 65.8 odst. vsega ladjevja, v Neaplju 12,4 odst., v Benetkah 9,5. v Rimu 6,9, IN V TRSTU 4,5 odst.! Ker je v Rimu vpisano brodovje izključno iz administrativnih vzrokov, ga lahko prištevamo v korist Neaplja in Genove, tako da bi morali za rimske 8,9 odst. povečati udeležbo teh dveh mest. Številke govorijo same za sebe dovolj jasno o tem, da je Trst na zadnjem mestu ter da tržaško brodovje zavzema zelo neznaten odstotek. Pa še teh 4,5 odst, bi morali zmanjšati, ker so lani dokončno premestili dve preostali največji tržaški ladji v Neapelj. V tržaškem pomorsfcem registru je bilo v obdobju, na katerega se nanašajo številke bivšega italijanskega ministra vpisanih 117.000 ton ladjevja. Med to ladjevje pa sta še vedno všteti «Saturnia» ter «Vulcania», ki pa ne bosta niVoli več videli Trsta, ker sta dokončno premeščeni v Neapelj in bodo celo njuno upravo premestili v Genovo. Ti dve ladji imata skupa.i 49.000 ton, za katere bi morali zmanjšati celotno število v Trstu registriranega brodov-ja. Po tej operaciji ugotovimo, da je Trst udeležen v celotni mornarici komaj z 2,5 odst.! Ne bi hoteli za primerjavo privleči na dan sedaj že tako daljnjih avstrijskih časov, ko je tržaška trgovska mornarica procvitala in ko se je bogatila z vedno novimi ladjami; sedanje stanje bi hoteli primerjati s 1940. letom, ko je Trst kljub temu, da mu je Italija na debelo kradla njegovo ladjevje, še vedno razpolagal s 131 ladjami, ki so imele 516.000 ton. Ta primerjava nam pokaže, da je takrat Trst razpolagal s 16 odst. vsega italijanskega brodovja in ne z 2.5, kot sedaj. Vse te številke govore o strahotnem padcu tržaškega brodovja, saj lahko računamo, da Trst sedaj razpolaga komaj s 70.000 tonami ladjevja. Številke pa nam tudi govore, da je Italija našla dovolj sredstev za obnovo svoje trgovinske mornarice, ni pa šla italijanska «dobrota» tako daleč, da bi obnovila tudi tržaško trgovsko ladjevje tudi na račun Trsta, saj je pobrala celo vse po vojni v tržaških ladjedelnicah s pomočjo fondov ERP za Trst zgrajeno brodovje. Tako stanje pa je prineslo za tržaško gospodarstvo zelo resne polsedice V prvi vrsti so bili prizadeti pomorščaki,, saj spadajo prav zaradi tega v kategorijo, ki ima največ brezposelnih in to kljub številnim premestitvam v Genovo ali v druga italijanska mesta. Pa ne samo pomorščaki, številna mala in srednja industrija, obrtniki in trgovci, ki so se pred vojno bavili z vzdrževanjem, opremo, dobavljanjem potrebnega materiala* prehrane itd. za tržaško brodovje, so ostali brez posla in brez zaslužka. Najhujši udarec pa je zaradi kritičnega stanja brodovja doživel tržaški promet. Ker nima Trst dovolj lastnega brodovja nima tudi rednih pomorskih prog. V pomorstvu pa je zelo lahko opustiti neko pomorsko progo, izredno težko pa st je zavojevati vnovič izgubljene pozicije. Zaradi številnih izgubljenih pomorskih prog so se izvozniki, ki so nekdaj uporabljali Trst, preorientirali na druga konkurenčna pristanišča, ali pa so bivše proge, ki so jih nekdaj vzdrževale tržaške pomorske družbe, prevzele v svoje roke tuje. zlasti ameriške družbe. Dejstva govore, da je tak položaj Rimu zelo všeč. ker so se na ta način italijanska pristanišča znebila nevarnega konkurenta in ker se na ta na čin odtrguje Trst od svojega naravnega zaledja in se nasilno veže na Italijo Zato so bile in bodo tudi v bodoče vse peticije in vsa ro- manja v Rim bob ob steno. Minilo je dobro leto. ko je tržaška trgovska zbornica z velikim pompom poslala v Rim zelo podrobno in natančno proučen načrt rednih pomorskih prog, ki so potrebne Trstu. Prav tako je že dokaj daleč, odkar se je ustanovil «znameniti» od kominformi-stov vodeni «odbor za obrambo tržaškega pristanišča«, ki je prav tako pred letom odšel na romanje v Rim. Tudi ta je nosil s seboj obširno in dokumentirano prošnjo o potrebi obnove tržaškega brodovja. Obe delegaciji sta prinesli s svojih romanj številne obljube in nič drugega. V zadnjem času pa se je premaknil celo predsednik Trgovske zbornice in pričel opozarjati na «krizo v tržaškem tranzitnem prometu«. On pa ni dobil niti obljub. Posredno je na to najnovejšo prošnjo odgovoril italijanski minister za trgovsko mornarico, Cap-pa, ki pravi naj se Trst ne razburja zaradi «malenkosti» kot sta «Saturnia» in «Vulca-nia» in da bosta ladji ostali v Neaplju, uprava pa bo preseljena v Genovo. «Zelo lep» odgovor, ki pomeni po doma-če povedano naj se Tržačani vendar enkrat nehajo razburjati zaradi svojega ladjevja. tfhitp in pitajte fhimotiki dneomhl Zakasnelo poročilo prefekture" o škrlaMnki Dobro informirani italijanski nacionalistični tisk je prikrival bolezen v otroških kolonijah v Italiji in varal starše, da so otroci čili, zdravi itd. V našem včerajšnjem poro. i njej molčali. Prav «Giornale Čilu o epidemiji škrlatinke v ! di Trieste« in «Ultime» dobi-italijanskih počitniških koloni- j vata vse vesti od uradnih kro jali v Tolmezzu in v Candide smo dejali, da pričakujemo od zdravstvenih oblasti točnejšib gov, medtem ko naj list zapostavljajo. kar smo pred dvema dnevoma ugotovili in pisali tu. pojasnil. Sele včerajšnji popol- • di ob otvoritvi miljskega filo-danski list «Ultime Notizie« je S busa. In čudno naključje; rav-objavil poročilo «prefekture» I no včeraj je «Giornlae di Trie-(le čemu tako vztrajno pre-1 ste» (ki ni nič vedel o stvari!) krščajo pravi naziv consko j kakor nalašč objavil kar dve predsedstvo), ki skuša zmanj-1 veliki sliki iz kolonij in pod šati pomen te epidemije, saj tema slikama je besedilo o «od_ pravi, da je potek bolezni zelo ; ličnemu zdravju otrok« Na isti mil. V poročilu samem pa ni , strani pa je objavil list tudi povedano, koliko otrok je zbo- (trikolonski članek o ((Srečnih *e'°- ... .. . . urah otrok med gorami« in še List . Ult.me Nojizie » se- vest o povratku otrok iz kolo-veda skuša ze v naslovu tudi da na)ašž omiliti vso stvar ces da gre jkidemijo jkrlatinke! samo za kak primer skrlatin- r * bodo ta dela v Terski dolini čimprej začela in da bodo tako Lahko preorečili nadaljnjo škodo, obenem pa bodo vsaj delno omilili brezposelnost Večkrat smo že beležili novice o finansiranju raznih del, toda kljub temu je ostal položaj nespremenjen, zato upamo, da bodo državni krogi končno uvideli in razumeli nujne potrebe Beneške Slovenije, ki ča kajo na rešitev že dolga leta. ST. PETER SLOVENOV Umrla je prof. Marija Blasutig V Vidmu je umrla prof. Marija Blasutig, ki je bila prva ravnateljica našega učiteljišča. Pokojnico so pokopali na poko. pališču v Brišču, njenem rojstnem kraju, v občini Podbone. sec. V St. Petru Slovenov, kamor so najprej pripeljali krsto, so sprejemu prisostvovali župan Birti, nekaj občinskih svetovalcev, zastopnik šolskega nad-zorništva in učiteljišča, učitelji in znanci ter sorodniki po kojnice. Po krajšem obredu pred oo-slopjem učiteljišča so krsto s posmrtnimi ostanki odoeljali v Brišče. VERDI. 17; «Zorove sanje«-Chiari. CENTRALE. 17; «Dospel uglaševalec«, N. Taranto A. Sordi. . MODERNO. 17; «Hotel a nega življenja«, F. Kosay S. Signoret. ESTIVO. 21; «Zmaga nad temo’ R. Kennedy in P. DoW’ DELAVCI! Poslušajte oddajo ((Iz slcega sveta« ob 20.15! Vozni red mestnih avtobusov Glavni kolodvor ■ Severna postaja: ob delavnikih odhodi z glavnega kolodvora ob 5, 5.45, 6.20, 6.40, 6.50, 7, 7.15. 7.25 (do 20.2 vsakih 8 minut) 20.10, 20.20, 20.30. 20.40, 20.50, 21, 21.15' 21.35. 21.50, 22.15. 23, 23.10 in 23.40. Odhodi s severne postaje ob 5.20. 6. 6.15, 6.40, 6.58. 7.10, 7.20, 7.30. 7.42 (do 20.2 vsakih 8 minut), 20.10, 20.20, 20.30, 20.40, 20.50, 21 21.10, 21.20, 21.35, 21.55, 22.40'. 23.20, 23.30 in 23.55 Ob praznikih odhodi z glavnega kolodvora ob 5, 5.45, 6.20, 6.40. 6.45. 7, 7.15, 7.25 (do 21 vsakih 8 minut), 21.15. 21.25, 21.35, 21.45, 21.55, 22.15. 23, 23.10, 23.40, - Odhodi s severne postaje ob 5.20, 6. 6.15. 6.40, 6.58. 7.10, 7.20, 7.30, 7.42 (do 21 vsakih 8 minut) 21.10, 21.20 21.35 21.45, 21.55, 22.10, 22.30. 22.45. 23.20 in 23.55. Glavni kolodvor - bolnišnice: odhod z glavnega kolodvora ob delavnikih in praznikih ob 8, 9 14, 16 in 17.30; iz umobolnice ob 8.20, 9.50, 15.20 16.30, 17.50. Gorica - Standrež . Sovodnje: ob delavnikih odhodi s Travnika za StandTež ob 7.30, 8.20. 8.40, 10, 11, 12.40. 13.30, 15.30. 16.40, 18, 19, 20. Odhodi s Travnika y Sovodnje: 7.30, 8.20, 11. 13.30 in 19. Odhodi iz Standre-ža ob 6.40, 7.10, 8, 8.50, 9, 10.20 11.40, 13, 14.40, 15.50. 17, 18.20. 19.40 in 20.15. Odhodi iz Sovodenj; 7. 7.50, 8.50. 11.30, 14.30. 19.30, Ob praznikih odhodi s Travnika Za Standrež; 8.30, 10 11.15. 13. 14. 15, 16, 17, 18. 19. 20, 21. Odhodi s Travnika za Sovodnje: 13, 14, 15. 18 in 20 Odhodi iz Stamdreža: 8.50, 10.15. 11.30, 13.40, 14.40, 15.40, 16 30, 17.30, 18.40. 19.30, 20.40 in 21.20. Odhodi iz Sovodenj ob 13.30 14.30, 15.30 18.30. 20.30 r nAdria - fcixpressi> prit**® od 7. do 16. seT>temW» 1952 IZLET PO DALMACU1 Vpisovanje do 23. avgu*0 Ker je število prostor0’ omejeno, naj se >ntert senti čimprej javijo 5-DMEVNI IZLET V DALMACIJO Od 4, do 8. septeojjfj. priredi »Adria - Expf*"' 5-dnevni izlet v cijo z naslednjim dom; Odhod 12 Trst* parnikom «Dalmacija» °. 4. uri zjutraj. Obisk ovf tije Raba, Zadra, SiW°' ka, Splita Dubrovnik Kotor a in zopet SplJJr Prekinitev vožnje na fv bu, v Splitu m Dub1^, niku in na povratku pet v Splitu, kjer si % izletniki ogledali me«® prenočili. Prvovrstna na na ladji. Z vpisoval prično takoj. Cena v0‘ (vključena hrana hi pj£, nočišče) je lir 14.350. .j vpisu plača vsak 'z,e jji polovico vsote, dva ^ pred odhodom P3 ostanek. Ker je Število iz'e,nd kov omejeno, prosimo. , se zainteresirani vpišejo. Vpisovanje «Adria-Express», Ul. hio Severo 5-b A D E X IZLjJJ 23., 24. IN 25. AVGUST 3-DNEVNI IZLET v Poreč Puli 23. IN 24. AVGUST^ 2 DNEVNI IZLET v Bovec Kobarid Opatijo Vpisovanje do 9. av’ us'» 1952, pri «Adria - ExPr Ul. F Severo 5 b; tel. res**' ke, v članku pa pravi da je obolelo kakih 20 otrok, drugih dvajset pa je pod nadzorstvom. List polemizira z nekim drugim jutranjim listom, ki je razen našega objavil vest o epidemiji. Vse to kaže, da so hoteli stvar zamolčati in da bi najbrž sploh ne bilo poročila «pre. fekture«, če bi vsi listi molčali. kot je molčal na primer dobro informirani aGiornale di Trieste«. Saj to vidimo iz samega članka v listu «Ultime Notizie«, ki pravijo, da je po-čotniška kolonija v Candide že pred 10 dnevi javila o prvem primeru škrlatinke. Zato je tudi pravi «Blažev žegen« zahteva na koncu član. ka, naj drugič oblasti obvestijo ves tisk in javnost o podobnih primerih Na dlani je namreč, da so klerofašistični novinarji dobro vedeli za stvar, pa so o NEUSPEH STAVKE ŽELEZNIČARJEV zaradi stavKokašlva večine uslužbencev Stavkalo je samo 25 odstotkov železničar] e v - Vozili so skoraj vsi vlaki Stavka, kj jo je napovedal sindikat italijanskih železničarjev, včlanjen v kominformov-ski CGIL, ni imela v Trstu pravega uspeha, kar kaže, da imajo tako imenovani »svobodni« sindikati na tem ozemlju med železničarji številne pnstase. Stavkalo je le 25 odstotkov železniškega osebja, čeprav so plače železničarjev ni-Jke in bi morali imeti vsi interes, da podprejo borbo za izboljšanje plač in kvalifikacij. Zaradi te mlačnosti tržaških železničarjev so nastale motnje v prometu samo zjutraj, tako da /e delovala nadomestna avtobusna služba samo za tri jutranje delavske vlake, potem pa n; bila več potrebna. Za redni promet najvažnejših vlakov je poskrbelo vodilno osebje železnic. Redno ie na primer odpotoval ob 17.25 brzi vlak Trst - Videm - Dunaj - Monakovo, brzi vlak Trst - Milan - Ventimiglia itd Stavkokaštvo tržaških železničarjev je šlo celo tako daleč, da so poskrbeli tudi za promet, izven območja tržaškega ravnateljstva, ki sega do Tržiča, to je do Benetk. To je pač še eno razočaranje za kominformovce, ki že toliko časa naravnost klečeplazijo pred drugimi sindikati, da bi dosegli enotnost za vsako ceno rja osnovi skupnih teženj po prihodu «madrepatrle», pa so jim ti sindikati že večkrat dali brco, kakor se je pred nedavnim zgodilo tudi v vprašanju zahteve po zvišanju mezd v CRDA. Sicer pa smo prepričani, da jih tudi to ne bo zmodri-lo, ker je vsa njihova sindikalni politika podrejena računom in špekulacijam kominlormi-zina. Seveda, kar je italijanskega | in v Italiji, to mora biti samo j dobro in lepo, zato bi morali o ! raznih nevšečnostih molčati. | Ce pa se kdo oglasi z upravi- j čeno kritiko, tedaj pomeni to I za italijanske šoviniste «proti- j italijansko špekulacijo«. Vseka, j kor ta primer škrlatinke in ves ta molk ponovno dokazujeta, t da v počitniških kolonijah v j Italiji marsikaj ni v redu. S potrtim srcem naznajamo vsem sorodnikom, Pf1' jateljem in znancem, da nas je za vedno zapustil3 naša draga in nepozabna mama MARIJA PIRJEVEC por. GULlH Pogreb drage pokojnice bo danes ob 18.30 iz hiše žalosti na Proseku št. 116 na domače pokopališč®-Žalujoča sinova Karel in Slavko Prosek, 8, avgusta 1952. Predstava na prostem - Stadion „ Pr v i m u j “ SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE ZA TRŽA&KO OZKDIIJE JUTRI 9. AV G L STA 1952 OB 21. URI x 4, PONOVITEV • | TaoiDeoicOonisS I ▼ NVILLIAM SHAKESPEARE (Tragedija v petih dejanjih) Prevedel: OTON ZUPANČIČ Režiser: JOŽE BABIC Scen* in kostumi: V. RIJAVEC k. c. Scenska godba; D. ZEBRE Plesi: STANKO HITI Dirigent: OSKAR KJUDEU Godi se v Veroni, samo prvi prizor petega dejanja v Mantovi — Odmor po drugem m četrtem dejanju. Med izvajanjem vstop ne bo dovoljen. Igralci se hodo občinstvu poklonili na koncu predstave. I»KTA POM O VIT B V V N KOKI. J O 10. AVGUSTA 199* Začetek točno ob 21- uri Konec ob 23.45 — Tramvajske zveze: 2, 3, 4, 6, 9. Po zaključku vsake predstave bosta z Rotonde pri Bošketu vozila tramvaja št, 2. in 6. Vstopnice so v prodaji v veži tiskarne, Ul, S, Franeeseo 20. dnevno od U’ do 13. in od 17. do 19. ure. Telefon 29-477, na Opčinah v pekarni Cok, v Padričah pri Grgič Ivanki, v Bazovici v trgovini Mahnič, v Ricmamjih Pp Kuretu Silvestru, v Borštu pri Petaros Meri, v Boljuncu pri Slavcu Mi* haelu (prodaja zelenjave), v Dolini pri Olgi. Za tiste, ki so kupili vstopnic* v Ricmanjih, Borštu, Boljuncu in Dolini bo vozil avtobus ob 19.30 'z Doline preko Boršta s povratkom ob 24. uri s stadiona. To velja ** predstavi, ki bosta v soboto in nedeljo. Numerirami so samo parterni sedeži. Vstopnici za parter Je vključen Gledališki list. Prijave za Nabrežino sprejema Pertot Slavko. V primeru dežja, se predstava preloži na poznejši dan. Danes, P*lek «. avgusta Avguštin, Godeslav Sonce vzide ob 4.56 in .zaton^ 19.25. Dolžina dneva H.29. vzide ob 20.36 in zatone ob #.»* Jutri, sobota 9. avgusta Roman. Našmir pomorski dnevnih 8 8. avgusta 1952 Nesramno vmešavanje Rima v oboroževanje Jugoslavije ntrai/rji/ Frank Nash in ge-Pm°Tlead.in Eddleman. raz* ohoro:uje Z 56 JtfB°slaoija bolj moinefša j}? Ja - vedno vedno X Zaradl burja F1, ^ozavestna’ raz-glavnega , ~ naše°a v^k\abor T% *’ S°' Italijo ju„„, Todct se nekoga: rit,,'A°f V® obtožuje: Arne-tl n<™ 2K JuB°SlaVijo prožit,: P“ Je začel« to- J“9°- »"_*oi?S|«Scb. *trani aoslnijtrFllm ie bila v Ju-Sec,j„ ameriška dele- za obrambn i ministrstva - oi°Jra*k Nash in ge-so » in Eddleman mtgovori ki*?nZl f Preišnjimi n P°tefc«^ v Wa-pomorr°ir P^iljJcab ro- 6o!l «&eli so se «*■ SMloiaS° sP°znati. z ju-bani da l1 stvarnimi potre-ombolj knrLnovl. P°m°č bila videli kaki Pozneje bomo Negacije Je zaključek te V it a lit t?kole reagirala: cieli Po avlttmi. tisku so se katerih / ? . komentar ji, v stvo in h„7ZraZtt ne-zadovolj- °borožL °a2eTl Ita!«e pred *Mess00Dern»“®OS Riwk' 0 it/b]aml članek lon‘h fez^e,n orožju in S'J Ju90slaviin ‘ iski pogon meni to za Tt ,1'" trcli- da P°-tienj za p Ita|uo isto, ■ Nemčije trafci3° obor 9-.Ta list nevarn°st napa-.cof‘ zahtevaUVl’ d“ so F’'a,,_ ak° nemški 9aranci)e Pred ‘"■a sato fuJ] Prn°stj° in da ?a tafce oarn« Italija pravico *k v SS?*’ ?er se ™- 9aronctje ‘ w Pol“«j«. Te /ukimkt dal Ital& !7-^avrlva Stampa» z dne y bo zahtevniV na?lovn: «Ita-merišlcem - °. Pojasnitve pri > zalv^strstrn za n! w> ČasnJi/ ’ ka'Kor B,-’ 0biavl£ZPm**t°0* datu-«t,hlngtona .Podobno vest iz >‘h virF’ kVe dobro po- ti 'PWan?k ’TnaJ° .ttaNjan- ; ,korakn r.F ani napra- ameriškem mi- obSn’Vbo7,,a P°jasnitev ob „i0T°žena ja kmalu 'škim nrJFJIdodjrnejšim ^cr-,iv4( _ ^ tia ZDA Z'- Tarchtnni predst°* tn/l^ijski avionov Jut ko JZ P 90n Titu n Politiki do Ju. aosla. °n0p. . S7ner . ‘!' ali bo novo tiat b0'^ll\t0PnUtva ,n5.» količina pništva, Jugoslaviji, Ni ^ to ®a>0oSe - ttejf^ajtslco ožigosati vo. k> Vniešt ' to n“- tič.' ^aliie 3e P rnrfa-m°. dn’ P°sebnnP°PPtnoma nič B, „2 ',e itoS* cf upošteva- °krut2°Vni tini • ^ dru' STamnt °kuPatn”* .naPadalec, *iT2£° Pora0/ 171 ^nčno Prijj Ooorožeuanjc aj? te rnlo Jdfjo Pp ačUa/nied-iaFuŽ/tigoslavija hix/f drUnih Zen zaveznik ZDa L Vohoditeljav sveta na. >'«kcila/V/ena Tarchiani-; °Poie Niln tudi izvršena? h ,e »rim- 'sfcat «pojasnitve», rt i tftešati Paskttšal je zade- /.» e“(P Todn w. ittlii0 je rnynJ™n9t°nu izjavo. da £avnim tn?r-\al z ameriškim ' e- tod n za zunanie vij„ j 0 oboroževanju ® ni govoril. To-Ia„.„ vest je na ita-i> ^Slobnv muonje napra-V,ra,(**a»i M.*- se tehtno inteJJJJllrnl- s sv°j° n el.5 °mejUje \lnenc,:l0 in se *Sig '«*«Sk"%££* loS'ostiCS(n'(1jc"etlerit'tne ne- °idera mCi°P/JPedc Hali-'’omo ^ 10 Ai do Nji yita ■»* etiKTrf i>hp .c,on/ci» * ^ 9® Cuestcr. \/ l*bnJlifc* ^adi df hej- OČitajo ^ D^agovarja JtJi^ nePrem sSof?. °šanju naj se s J* " direktno , kako naj sT' ■■j0- To 5t° >.'fcoTm!eJt0» c«> •/lit/ Poti poga-hni/a BeogradShC/}Zro6a' da b>o l To /12. h°h ohol do h»loš/iUčnTtJ/nje’ ^ ni sa-na 7*0, 5e temneč tudi psi- J? »ort!??. na£2?S4??»*«®‘« *inr/lanik2leJ!a m,inistrstva In U ra\vZ 'Jkemu mi-nj/arno zuaan.,e zadeve.» SaS«*ariepa£;l *e .eti primer ki Oo obn!9“ napadoIc“ p le Prem °z}tve države, >i C0' d« se TlaJn ki imo ;?.4« ^iepono V/od°če brani A »!c ore . naPadalrwstjo. %' S°niT°-Za Jn (Italije! o. p.). Dodal je, da ni verjetno, da bi lahko prišlo neposredno do ju-gcslovansko-italijanskega sporazuma vse dotlej, dokler ostaja Italija pri tristranski noti o Trstu.« O tem ni treba mnogo komentarja, ker je zadeva jasna. Čeprav je Italija s tem svojim sistemom izsiljevanja in podtikanja imela nekaj uspeha, kar se vidi posebno iz rezultata londonske konference (kar je treba obžalovati. in bodo obžalovali tudi tisti, ki so pri tem sodelovali), v tem primeru Italija ni uspela. Sprejeti tezo Italije, da je treba Jugoslavijo oslabiti, da se ji ne daje pomoči razen ob rimskih pogojih, bi p omenilo prilivati vodo na mlin sovjetskemu napadalcu in škoditi obrambi miru, konkretno, ne samo Jugoslavije, temveč tudi Zapada. To so imeli v vidu t isti, ki odločujejo in ki so ignorirali perfidne rimske sugestije, nerazumljive z nekega splošnega gledišča in dejansko negativne za sam italijanski narod. (Po «Vjesniku») r GRADNJA ŽELEZNIŠKEGA OMREŽJA V JUGOSLAVIJI .J Važnost proge BEOGRAD - BAR PODO&ČJ uto lisii Proga ho dolga 510 km in bo imela 80 km predorov. Na Bar teži 34 odstotkov jugoslovanskega ozemlja jitfirrooori v „ •v’ - Ns ■■■■-' ;\\ .. 'C' ■' - '3• ^T'\' . Tv« •* jsput ..... fir:M v - ' 'tfdcrlaieuOr 'v,,',?;, , 1520:000 nt LEGENDA B dvotirne proge; wm enotirne „ projektir. ,, PODPOČJi poonucjE ailBBOVNlK • MIMMin Boi...!. i.mouii is;:;:::«: jr.ar.«r. Kusi BENETKE v borbi s peskom Ravnino nad Benetkami ustvarila človeška roka - Nenehno preusmerjanje rek - Z vzhoda so se branili pred vdori narodov, z zahoda pred vdori narave - Pomorska moč Benetk propadla, prizadevanja, da bi pesek ne zasipal mesta, se nadaljujejo Pogled na Trg sv. Marka v Bentkah JUGOSLAVIJA JE DELEŽNA štipendij Združenih upajo vmeša-•‘ttiL* te P2mer'ike- odlo--tV u t(7v” amno«t sledi hit; 7% aipa«; rVl0j?Wn' da severnoamo-> % 7 Pomoč obsega od *0; do /ho račui eakci jskt na Jugoslavije stran t v jih je bilo medi obema so se razvr^ilj, oh reki Marici I državamta v zadnjih šestih lena meji 2 Bolgarijo. tih. Ob zaključku je grški Grški obrambni minister je predstavnik poudaril, da je gr-izjavil, dfi predstavlja incident ška vlada vedno pripravljena, okrog otok^ Gama neizzvan sprejeti Kakršno koli poeredo. napad proti Grčiji in očitno kjr- vanje, po možnosti generalnega šitev mednarodnega zakona, tajnika Trygve Liea. Bolgari so poleg tega kršili najosnovnejše mednarodne do. ^a’ ^a P° Grki ob 22. uri zopet lodbe, ki se nanašajo nia uredi- zase*!(l' , Italia. 16.30: «Poljuibi n#- * del boš«, P. Forster, f Moderno. 17.00: «ZaroW#^ Savona. 16.00: «Sre£a s« Vittorio Veneto. 15-30: V redaik iz lesa«, Dean Azzurro. 16.00: «Toledsko John Carrol, A de le Belvedere. 16.30: «OW>*a Robert Taylor, Marconi. 16.30: «Rdett 5 ca«, J. Wayne, G. Massimo. 16,30: ((Preg811' Clark, F. Cravey. W Novo cine. 16.00: grobnica«, La Jana. M Odeon. 16.00: «Dovolj 1 njem«, Glenn Ford. jp Radio. 16.00: Schuman: Koncert za orkester. 18.46 Vesela 19.00 Osebnosti in uso* ^ dni. 19.15 Pestra opereti*3 'dP 19.45 Poročila, 20.00 pesmi. 20.30 Tržaški kulVKf SledJ. 21.00 Iz londonsjSr/ certnih dvoran 22.00 perna glasba. 22.30 VeiAf0, 23.00 Lisztove skladbe. ' roč Ha. tkst i. ,|,ji 11.00 Panorama Komorna glasba. 12.15 |K orkester. 13.00 Poroč'1’',,^ Spored BBC. 18.00 koncert dueta Della P', f veno. 18.30 Plesna gla*63^/ Poročila. 20.30 LahK» * y 21.00 Simfonični kon c**" Poročila. »JLOVBSlJ* 212.< ' 4. 327.1 m 202.1 m 12.00 Slovenski zbori spevi. 12.30 Poročila. Mozarta da Cajkovske*8' p/ Na harmoniko igra j*fj 1915 Narodne pesmi. & čila. 20.15 Maurice B***; jt(? in čarovnije: 21.00 J<*’ W, beck: Portilla Fl«4- , J# Poročila, 22.20 Koncert P‘ ;/ Veite Vait, čelista Ant«*"^ gra in pianista Carla 2«° '^w>'AWVl%W Cha^leS {Dichmb 52. Prevedel prof. dr. Fr. Bradač 'Prou dobr, hvala, gspud,’ Je reku gspud, .vzemte prostar, gspud Weller: prosem, usedte se, gspud.’ Pa se je moj oče usedu in uba sta zijala edn u druzga. ,A1 me veo na puanate?’ reie gspud ,Ne, gspud,’ je odgovoru muj oče. ,Je,st pa vas puznam,’ je reku gspud. ,sem vas že puznou, ke ste bli še mej h en poba,’ je djau on. ,Jesit se pa vas nč več ne spuminam,’ je reku muj ck«. ,tu sem si precl mlslu,’ refe gspud, mu nalije kuzarc vina; in zdej sa zašel in mu tku prijam prguvarjal, da je blu pireci židane vole, nazadne sa mu pa stisln dvejset funtu u roka- ,Pot je hdu slaba med tlela in Londonem,’ r»’e gspud. .Tlela in tam je slaba,’ prau moj oče. .Mislem, pusebn pr kanale,' re<'e gspud. Tam je seveda prou hud konc,’ je djau moj oCe. Putem je pa zaCeu gspud In reku: .PusluMte, gspud Weller, vt stt en kapitalen ku-Car, kokr vema, In lohka ugajnate s soj im kojnem, kar ‘"te. Mi vsi držema hdu na vas, gspud Weller; 6e ute mel mejhna nezgu-da, k ute vullvce sem kučlral, ln (e b Jih morde vrgl u kanal, tku de se im nau nič zgoidl, je za vas tola,’ Je reku. ,Gspudje, vi st« hdu dobr,’ je reku moj oče, ,in jest b spi u . Se en kuzarc vina na vase zdravje/ je djau in tud s turu, pub asu gnar, napravu kraefus in Sou. ,A1 vrjamete zdej, gspud,’ Je nadaljeval Sam in strašno nesramno gledal svojega gospoda, ,de je tist dan, k Je vozu vulivce, res prevmu glih na tistem kraj in da sa usi pu-padal u kanal?’ «Pa so se mili, ne?» je naglo vprašal gospod P'ckwick. , III nad. - telefon Štev, a-i-au* lQ — Poltnl predal 602. — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA tt. 20. — Telefonska St. 73-38 — OGLASI: od 8.30 . 12 In od 15 . 18 — Tel 73-38 — Cen* oglasov: z* vsak mm vtiine » Strini 1 stolpca: trgovski 60, finančno-upravnl 100, osmrtnice 90 lir. — Za FLRJ: za vsak mm Slrlne i stolpca za vse vrste oglasov po 10 din — Tiska Tiskarski zavod ZTT. — Podruž.: Gorica. Ul. S. Pelllco MI., Tel 11-32. — Rokopisi se ne vračajo. NAROČNINA: Cona A: mesečna 350. Poštni tekoči račun ta STO Llubljan* Tyrgeva 34 • tel ^*tna 900 Dolletria 170°- celoletna 8200 lir. Fed. IJud. repub. Jugoslavija: izvod lOjnesečno . ZVU. Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.9374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Inozemskega 200<. tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-T - Izdaja Zalolnlltvo tržatkrca tiska D.ZO.Z.