5. štev. V Kranju, dne 5. februarja 1910. XI. leto.
Političen in gospodarski lisi
Stane aa Kranj z dostavljanjem na dom 4 K, po posli aa celo leto 4 K, za pol leta 3 K, ca droge drfave stane 5*40 K. Posamezna itevilka po 10 vin. — Na narodne bres istodobne vpoiiljatve naročnine se ne ozira. — Uredništvo in upravni itvo je na pristavi gosp. K. Floriana v »Zvezdi*.
Izhaja vsako soboto ===== zvečer =======
Inserati so računajo za celo stran BO K, aa pol strani 80 K, za četrt strani 80 K. Inserati se plačujejo naprej. Za manjia oznanila se plačuje za petit-vrsto 10 vin., če ae tiska enkrat, za večkrat znaten popust. — Upravniltvu naj se blagovolijo poiiijati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi so ne vračajo.
Zadnje zasedanje.
Minuli so dnevi deželnozborskega zasedanja in bahavi otročaji pri «Slovencu» • se tolčejo ob prsi in vpijejo z Demšarjevim glasom is selških hribov: «Mi in samo mi!» S tem namreč mislijo povedati, da so oni že v par tednih deželnozborskega delovanja prevrnili celo Kranjsko in iz dežele napravili pravo obljubljeno pokrajino, kjer se cedi med in mleko za klerikalne volilce.
Ce bi ne bili ti klerikalni kolovodje, ki vladajo v zbornici in mažejo z aajgršina blatom od škofa zagnani časopis, tako peklensko hudobni, mislih bi, da so v svojem postopanju ali otročje neumni ali pa popolnoma blazni. Toda dobro mi poznamo te vrste ljudi; zato vemo, da ima vse njihovo «delovanje» le očiten namen, da bi natega kmeta in malega obrtnika obdržali v temi, kjer se jim sveti samo luč debelih fajmostrov, druge svetlobe pa ne morejo razločiti. Vse te podpore, ki so jih dali svojim volilcem, so podobne tisti cunji, ki se mali ujetniku v usta, da bi ne kričal. Na eni strani mečejo stotisočake, kakor bi kak Jarc ali Lampe, ki Se nista plačala vinarja deželne do-klade, čeprav imata čez desettisoč letnih dohodkov, zalagala celo deželo s suhim zlatom, pridelanim v Seaklavtkem farovžu, na drugi strani pa za naj-važneje stvari nimajo drugega nego hudomušni nasmeh. Zdi se nam, da vso klerikalno strsnko komandir a par otro čajev, ki nimajo druge lastnosti kakor prirojeno in umetno priučeno hudobnost.
Ti ljudje pravijo, da so narodni in da jim je napredek slovenskega naroda nad vse, pa se smejejo, če resni politiki tožijo v zbornici, da sin slovenskega kmeta, ki je kaj Študiral, sin slovenskega meščana, ki ne more najti kruha v domači nisi, ne bo imel kmalu druge poti, kakor da gre v Ameriko ali kvečjemu za slugo kakemu nemškemu
birokratu. Ti ljudje kri če, da so oni sami za napredek iz za ljudsko izobrazbo, pa ne dajo učiteljem niti toliko, da bi mogli nasititi svojo lačno rodbino, češ, da tudi cestni pometati nimajo večje plače. Ti ljudje pravijo, da jim je vrhovni zakon ljudska volja, pa dajo za eno Škofovo maso sto-take, mečejo stotisočake za zavode, o katerih nima nase ljudstvo druge sodbe, kakor «hujSe je umreti, kakor priti kakim klofutaroem v roke*. Ti ljudje mogočno oznanjajo, da so socialisti, da naS de-lavec-trpin mora priti vendar enkrat do pravic, ki mu gredo po božjih in človeških postavah, pa s samo njim lastno zlobnostjo in zavrainostjo1 vse ljubljanske delavce pripravljajo ob take pravice, zraven jim pa se posmehljivo stiskajo glasovnice v roke, čel, saj imai pravico Voliti svoje zastopnike, kaj sate, če te drugI preglasa jejo; ti ljudje ne privoščijo idrijskemu delavstva spodobnih stanovanj, ne dovolijo mu, da bi smel kakega sina poslati na visoke Šole, ne«- pusto, da bi se smel kako nedeljo po tradapolnem celtedenskera delu razveseliti v prostrani, ^dni dvorani. Ti ljudje pravijo, da so liberalci posuroveli, pa v svojih govorih in svojih časopisih niso nič boljSi, nego zadoji primojduSar, ki se je napil jeruSa.
Nastop naSih poslancev nasproti tej politično podivjani stranki nam je naravnost imponiraL Mirno, stvarno, ftno so pobijali mnenja svojih nasprotnikov, s močjo svoje izobrazbe so izkulali doseči, da bi svoje volilce obvarovali saj najzlob-nejsih nakan, kar se jim je vsaj deloma posrečilo. Zadnje deželnozborsko zasedanje se je vrSilo v znamenju politične razsodnosti nad pobalinskimi napadi na najjasneje pravice posameznih slojev prebivalstva. Kdo je zmagal in komu bo dala prav zgodovina, o tem so si nepodkupijeni izobraženi ljudje enakega mnenja.
Deželni zbor kranjski.
XXI. seja z dne 26. januarja.
Vložen je nujni predlog v zadevi zvišanja ta« rifov pri južni železnici in nujni predlog v zadevi podaljšanja železnice od Metlike do Karlovca, glede prodaje žganih pijač v uprtih steklenicah in glede Škode, provzročene po reki Savi. — Deželni zbor sklene, da deželni odbor nadaljuje skupno z teles-nlskim ministrstvom zadevo v izrabi kranjskih vodnih siL — Nato se razpravlja o uravnavi Kamniške Bistrice. — Pri Specialni debati o občinskem redu in občinskem volilnem redu za Ljubljano, zapuste narodne-naprednl poslanci dvorano. — Deželni odbor se pooblašča, da ustanovi pristavo za »trejo blkov-plemenjakov. Pristava bedi izdatno oskrbljena s paSojki In naj leži' v planinah.'
. i». .
Pri popoldanski seji se razpravlja p ločitvi katastralne občine Sv. Križ h občine Dolsko, potem pa se preide,k proračunu norraalno-Solskega za- . klada. Za poročevalcem grofom. Margberijem govori naprednjak poslanec dr. Novak v velikem govoru o bedi kranjskega učiteljstva in stavi predloge: Do časa, ko se definitivho izvrši regulacija učiteljskih plač, naj se izplačuje oženjenim učiteljem 35°/t, neoženjenim pa 25"/« draginjske doklade. Določa se v smislu § 54 dež. sol. zak. službena, doba učiteljstvu na 35 let. Za podpore določeno svoto 150.000 K naj razdeljuje deželni odbor sporazumno z odsekom, ki ga v ta namen izvoli vsakoletna učiteljska konferenca. — Za učitelje se poteguje nadalje tudi poslanec ViSnikar. — Nemec Schollmaver izjavi, da bodo Nemci glasovali za dr. Novakove predloge. — Za njim se k besedi oglasi poslanec dr. Vilfan, ki poudarja, da je največja hiba natega Šolstva slaba učiteljska plača. Materijelno stanje učitoljstvu se mora izboljšati, ker to zahteva načelo o delu in delavstvu.
PODLISTEK.
Vojaikl stan v slovenski narodni pesmi.
(Slovenske narodne pesmi. Uredil dr. Karel Štrekelj. Izdala in založila Slovenska Matica. 13. snopič.)
Ko doraste mladenič, mora iti na nabor; tam ga presodijo, ali je pripraven za vojaški stan ali ne. Večinoma so slovenski fantje močni, krepki, zdravi. Pa jih zato z malimi izjemami uvrste med vojake. Za mladeniče se začne nova doba, doba vojaških let. To je nekaj posebnega za fanta, ki je prej bival večjidel doma in le redko zašel čez mejo domače fare. Nekaj posebnega je ta vojaški stan. Kaj čuda, da ga opeva v neštevilnih proizvodih narodna pesem, ta zvesta spremljevalka in udana prijateljica • preprostega naroda.
Iz množice naših narodnih pesmi o vojakih nam odseva vse veselje in vsa žalost in bridkost tega stanu od trenotka, ko je fant dozorel za nabor, pa do časa, ko srečno dosluži vojake, se veselo vrne domov ali pa junaško pade v boju in najde grob v tujem svetu.
Slovo od doma. Za vsakega človeka je težko, težko tudi za slovenskega fanta, ki ga je cesar vzel za svojega vojaka. Kako iskreno se poslavlja od matere, s koliko bridkostjo seže morda
zadnjič v roko očetu, sestram, bratom, sorodnikom, znancem, prijateljem, katere vse skupaj prosi, naj mu odpuste, ako jih je kdaj razžalil. Z rosnim očesom se ob ločitvi ozira na lepi rojstni kraj, a žalost ga popolnoma obvlada, ko mora reči zbogom tudi njej, ki si jo je izbral za svojo in kateri je obljubil vedno zvestobo. Slovo od ljubice je najbolj trpko, še bolj trpko nego od lepodor.ečega farnega velikega zvona, ki ga je tolikokrat z veseljem poslušal, katerega pa morebiti ne bo več slišal.
Ob slovesu prevlada mladeniča, ki je bil videti na zunaj mrzel, neobčutljiv, morda celo sirov, srce, na dan privro mehka Čustva, ki so ležala pokopana doslej na dnu nežne slovenske dule.
Zlasti hudo je bilo slovo v prejšnjih časih, ko je moral mladenič takoj odriniti med vojake, ako je bil potrjen. Danes preteče navadno nekaj mesecev med naborom* in odhodom k vojakom.
In pa vojaška doba osem, dvanajst let je trajala preje, danes so jo omejili na tri, na dve leti, morda celo na nekaj tednov.
Z veseljem na obrazu, z žalostjo v srcu odide mladenič od doma. Prestavljen je v popolnoma novo življenje, v razmere, katerih ni bil vajen doma; navadno, pride tudi v tuj, neznan kraj, med ljudstvo, ki ne govori njegovega je-
zika. S čudnimi čuvstvi prestopi prag vojašnice. In ni se čuditi, ako ga ob pogledu na puško posilijo solze. Kdo bi mu to zameril, kdo štel v zlol •
Nastop vojaškega službovanja narodna pesem navadno riše v jako črnih barvah. Došli novinec se mora najprej uriti v vojaških stvareh. Treba se privaditi nekaki gibčnosti, okretnosti, naglici, kar ni lahko za fanta, ki je bil doslej vajen le navadnih, kmečkih del, katera je opravljal polagoma, počasi, brez posebne spretnosti.
Prva doba je za mladega vojaka zlasti težavna, težavna tembolj, če pride v roke sirovim, neolikanim in brezčutnim nižjim in višjim pred-postavljencem, ki mu znajo življenje zagreniti do obupa. Odtod v pesmih toliko zmerjanja in zabavljanja zoper vojaški stran, zlasti ker novinec ne more več nadaljevati prejšnjega življenja, ko ni bil vezan na strogi ukaz in točno odmerjeno uro.
Pa naposled se večina privadi neugodnostim. Marsikateri si poišče celo za ljubico, katero je pustil doma, drugo. Seveda ji ljubezni in zvestobe ne prisega v taki meri in tako vroče kakor prvi. Spozna se s tovariši drugega orožja in srečno dosluži odpust, Če ni vojske. v Pa do odpusta je vendar dolga doba, ki ne poteče tako hitro. Do tega srečnega, težko za«
Učiteljske delo jI več vredno, kakor dobiva učitelj zanje. Ni pošteno, umazano je od nas, da dobro delo plačujemo slabo. Ako bomo imeli dobro plačano učitaljstvo, home ljudstvu veliko koristili. To Kshteva naravnost ljudski interes. Eranjska je glede plač učiteljstva predzadnja. Supleati imajo dosedaj 500 K plače. To je taka plača, da je sramota za nas. Provizorični učitelj ima 800 K. Te slabe plače bodo povod, da se bodo noski vedno bolj odtegovali udteljstvu. Govornik navaja na-daljne plače v rasnih razredih in število učiteljev ter učiteljic. Slabe plače so krive, da se uciteljstvo vedno boljinboij zadolžuje. 2e pri lastnem denarnem zavodn se je uciteljstvo precej visoko zadolžilo. Učitelji* vu moramo dati tako plačo, kakor jo zasluži njegovo delo.
Na to čveka nekaj nerazumljivega Jarc, na kar se oglasi k besedi dr. Tavčar, ki odgovarja poročevalcu. Pri glasovanju se sprejmejo Novakovi predlogi.
Razpravlja se o 4% deželnem posojilu, o melioracijskem zak adu, o cestnih zadevah, o uravnavi Višajice, o osuševanju zemljiič v kranjskem okraju, o gospodinjski ioli v Radovljici (k temu predlogu govori tudi poslanec dr. Vilfan), o potih v moravški dolin!, o cestah v občini Trojane, o zakonu o postavljanju mejnikov, o 5% nakladi v Kočevju, o tečajih za pomožne živinosdravnike, o •entjaašid železnici, o tarif h južne železnice in t železnici Metlika-Karlovoc.
Kaj piše »Bogoljub"?
•Bogoljub" je cerkven list, ki piše od samih čudežev, od svetnikov in svetnic. Izdajajo ta list klerikalci v Ljubljani, ki nameravajo prezidati staro strelišče za klerikalni dom, ker so jih v »Unionu" te siti. .Bogoljub" piše večkrat, da se z molitvijo in postom vse doseže, a sam ne verjame tega, Ako bi .Bogoljubovi" pisatelji to verjeli, kar pišejo, bi kar molili in se postili za klerikalni dom in dom bi rastel in se dvigal v veselje klerikalcem. Klerikalci tedaj tukaj ne dajo nič na molitev, ampak v .Bogoljubu" prav imenitno .fehtarijo". V tisti dom, bi radi tudi vabili ljubljanske rokodelske vajence, da bi postali enkrat zanesljivi klerikalni volilci. V Ljubljani je okrog 800 vajencev in sedaj jih imajo od teh komaj 4%, vse drugo je v naprednem in socialno-detnokratičnem taboru. .Bogoljub" zato piše tele pomembne besede: .Pomagajte postaviti dom za delavsko mladino. Gre se naenkrat za 800 ljudi. (V resnici j ih imajo okrog 30.) V teku let pride to na tisoče in tisoče. To je naš domači misijon. Zato je zdaj zaenkrat koristnejše dati za dom, kakor za cerkev, kapelo, svete podobe ali ne vem kaj svetega. Ore se za žive tempeijne in za žive podobe božje." Te besede bodo klerikalci tajili, mi pa pribijamo, da je to v prvi številki .Bogoljuba" letošnjega lt ta na drugi strani. Vsi tisti, ki mislijo kaj dati v prihodnje za cerkve, kapele, podobe
božje in še tako svete reči, naj rajši dajo za razne domove. N. pr. kdor misli nesti k darovanju za cerkev, škofove zavode, za oltarje i. t. d. naj rajši da za .Družbo sv. Cirila in Metoda", ki ima v svojih šolah nad 3000 otrok, t. j. živih podob božjih. Taki živi templji so tudi Sokolski domovi. Tudi za te je koristnejše dati, kakor za cerkev, kapelo i. i d. To ni brezverski nasvet, temveč pravi katoliški nasvet, ker .Bogoljub" piše tako. Hvala Bogu, da smo sedaj rešeni tistega večnega .peklanja" za cerkve, kapele, oltarje, zvonove i. t. d. Slava .Bogoljubu", ki nas je otel te nadloge I
Gospodarski del.
Mestna hranilnica ▼ Kranja. V mesecu januarju 1910 je 388 strank vložilo 118 439 K 12 vin. 409 strank je dvignilo 153.082 K 44 vin. 8 strankam se je izplačalo posojil 8.700 K — vin. Stanje hranilnih ylog brez kapitalizovanih vlož. obr. 4,432.185 K 35 vin. Stanje hipotečnih posojil 2,954.535 K 43 vin. Stanje občinskih posojil 481089 K 69 vin. Denarni promet 400.692 K 76 vin.
Mestna hranilnica v Radovljici. V mesecu januarju 1910 je 302 strank vložilo 105 542 K 54 vin. 284 strank vzdignilo 92.653 K 96 vin. 31 strankam se je izplačalo posojil 23.500 K — vin. Denarni promet 378.491 K 09 vin.
Mestna hranilnica v Kamnika, V mesecu ja-■ > ju 1910 j. 209 strank vložilo 57.436 K 24 vin. 197 strank vzdignilo 40.164 K 42 vin. 5 strankam se je izplačalo hipotečnih posojil 22.100 K. Stanje hranilnih vlog 1,931.597 K 65 v. Stanje hipotečnih posojil 1,442.027 K 65 vin. Denarni promet 203.965 K 91 vin.
Da povzdigne rajo prašičev v deželi, je sklenil kranjski deželni odbor ustanoviti še to pomlad večje število merjaščnih postaj, plemenskih prašičjih postaj in tri do štiri plemenske prašičje zavode. Tekom leta bo deželni odbor izkušal doseči, da bo obstojala v vsaki krajevni občini povprečno vsaj ena merjaščna postaja in za dve do tri občine skupaj ena plemenska prašičja postaja. Za plemenske prašičje zavode bo deželni odkor nakupil plemenske merjasce in plemenske svinje prve vrste v tujini. Ti zavodi bodo oddajali svoj zarod plemenskim prašičjim postajam, kjer bodo dobivali posamezni poljedelci prašičke. Kakšnemu namenu bodo služile plemenske mer-jaščne postaje, pove njihovo ime samo. Merjasce, svinje in prašičke bo deželni odbor oddajal tem postajam in zavodom za polovično nakupno ceno. Povrnil bo tudi železniške transportne stroške. Oni poljedelci, zadruge in druge korporacije, ki nameravajo prevzeti, oziroma vpeljati tako plemensko merjaščino ali prašičjo postajo, oziroma prašičji zavod, morajo vložiti tozadevne prošnje na deželni odbor najkasneje do 10. februarja t L, ker se deželni odbor na pozneje došle prošnje ne bo mogel ozirati.
♦
Tedenski lejem ? Kranfn dna 31 januarja
1910. leta. — Prignalo se je: 92 glav domače goveje živine, — glav bosanske goveje živine, 12 glav goveje živine hrvaške, 1 domače tele, — hrvaških telet, 45 domačih prašičev, — hrvaških prašičev, — domačih ovac, — hrvaških ovac, — koz, — buš in — bosanskih volov. — Pitani vol 100 kg 64—68 K, na polovico 100 kg 58—60 K, za pitanje 100 kg 52—54 K, kumerni
željenega trenutka ga mnogokrat obide otožnost po domu. Spomni se svojih dragih domačih, svojega lepega rojstnega kraja, spomni se srečnih časov, ko je sukal namesto sabljice svojo ljubico, ko je doma mlatil, kosil in grabil listje.
Tudi v mirnih časih more doživeti marsikaj neprijetnega. Dozdeva se mu, da so ga vsi pozabili. V tej pozabljenosti stori včasih nepremišljen korak, da pobegne od vojakov. Drugi pa se na videz vda svoji usodi, a v njegovem srcu ga razjeda neusmiljeni črv, duševni pohoti podleže nazadnje telo, revež oboli in večkrat tudi umrje.
Pogosto se čuti vojak v tujini tako zapuščenega. Živo ae domisli doma v taki zapušče-nosti, sporočiti želi in hrepeni domov o svojem stanju. Kdo naj ponese poročilo dragim domaČim! Tička je priletela, se je vsedla vrh kosarne in zažvrgolela. Tička sprejme vojakova naročila, njegovo pismo in ga po bliskovo nese staršem. Solze se udero materi po licih, ko bere sinovo pismo. Pri domačen duhovniku naroči mašo za sinov blagor.
Brez posebnih dogodkov včasih poteko vojaku njegova službena leta. Pa vedno ni tako. Na nebu se pokažejo rdeče 'krvavi oblaki, ki naznanjajo vojsko. Drobna ptička nese staršem,
prijateljem, ljubici zadnje pozdrave vojaka, ki odhaja v boj.
Usodepoln trenutek! Kdove, kako se izide boj. Ali se fant zdrav povrne iz njega, ali pa pade in potem bo boben njegov veliki zvon, bridka sablja njegova svetla luč, zelena trata njegov zadnji dom. V takih trenotkih, ko stoji mladeniču - vojaku pred duševnimi očmi taka negotova prihodnjost, se tolaži z vero, Marijo si voli za tovaršico, Jezusa za spremljevalca.
Smrtno ranjen ne pozabi svojcev. V zadnjih vzdih ljajih se spominja rojstnega kraja, ljubih domačih in naroča tovaršem pozdrave do mile domovine, do dragih domačih, katerih ne bo več videl. '
Poslušajte, otroci, povestico o miškah!
V hiši deda in babice je zgoraj shramba za jedila. Tam vise na kaveljčkih male vrečice, napolnjene z grahom, bobom, lečo, posušenimi čreš-pljarai in podobnimi stvarmi. Po tleh pa leže, lepo v vrstah, rdečelična jabolka in nkusno bleščeče, sočne hruške. Nekoč, opoldne gre ded gor, da prinese nekaj sadja za poobedek sebi in stari mamici. Ko kleči na tleh, da isbere nekaj sadja, sliši naenkrat, da nad njim nekaj gomazi in prasketa. Začuden se ozre kvišku. Tu vidi, kako nad njim v vrečah nekaj oživi, kako le notri nekaj giblje in
100 kg 36 -40 K. Pšenica K 13—, proso K 7 50, rž K 9-50, oves K 8 — , ajda K 7*—, repno seme K. fižol ribničan K —, man-dalon K —. koks —, krompir K 2 30 za 50 kg, seme dom. detelje K 60-— do 65*—.
Petdesetletnica •Učiteljskega Tovariša' — In naš® napredne uciteljstvo.
V dneh, ko je slsvil vrli «Gorenjec. 10 letnico svojega časnikarskega življenja, praznoval je »Učiteljski Tovariš* 50 letnico svojega delovanja na slavo naprednega učiteljstva, ki se zbira pod zastavo «Zaveze avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva*. Izmed sedsj izhajajočih slovenskih listov je < Tovariš* najstsrejsi. Na svoj petdeseti rojstveni dan je izšel na 24 straneh v praznični obleki. Na pročelju prinaša slike peterih njegovih urednikov (Andrej Prapr&tnik, Matej Močnik, Andrej Zamer, Jakob Dimnik in Engelbert Gangl). Obširno inplo-donosno delo na slovenskem šolskem polju je slonelo zvečina na ramah teh petih mož. V tej jubilejni številki pa se nahajajo še slike Ivana La-pajneta, Feliisa Stegnarja, Frana Grkmana in Josipa Travna (bivšega šolskega voditelja v Naklem, ki je vodil v učiteljske namene 36.000 kron). Ti so z organizatoričnim delom, z duševnimi in denarnimi doneski mnogo pripomogli k okrepitvi dobrega imena slovenskega učiteljstva. — V bralnih društvih, v čitalnicah in v pevskih zborih deluje uciteljstvo z veliko vnemo za svoj ljubljeni narod. Predvsem ga pa zanima stanovsko vprašanje. To nam posebno jasno izpričuje ravno jubilejni list. Lastno gospodarsko organizacijo si je zasnovalo uciteljstvo tekom let kot samopomoč. Takih večjih naprav šteje doslej 10.
1. Najstarejša njegova ustanova je vdovsko učiteljsko društvo, ki je začelo poslovati že 1. 1860. Društvo ima danes okroglih 130.000 kron imetja. Ver h članov je 112. Po tem društvu je letos podpiranih 31 vdov in 28 učiteljskih sirot. Vsaka vdova prejema po 200 K na leto, sirota pa po 60 K.
2. V namen, da se svoječasno v Ljubljani po očetovsko vzgajajo učiteljske sirote in otroci, se je ustanovilo «Društvo za zgradbo učiteljskega konvikta*. Danes ima to društvo blizu 80.000 K imetja.
3. Da bi imel tudi sedanji učiteljski rod nekaj podpore, se je ustanovila ob 50 letnici vladanja Nj. Veličanstva »Cesarja Franca Jožefa I. jubilejna ustanova za učiteljske sirote*. To imetje je narastlo do danes na okroglih 8000 K. Tri učiteljske sirote uživajo doslej po 80 K aa leto.
4. .Jubilejska samopomoč* izplačajo dedičem svojih umrlih članov (učitelju, njegovi soprogi ali učiteljici) tolikokrat po 2 kroni, kolikor ima društvo na dan umrlega člana društvenikov. Ims nad 200 članov ter nad 10.000 K imetja.
5. .Učiteljska hranilnica in posojilnica*, ima namen, izposojevati učiteljstvu napro-šene vsote. Rezervni zaklad je narastel na 6000 K prometa pa ima letos 250.000 kron. Vsakoletni čisti dobiček je namenjen .Učiteljskemu konviktu*.
premika. Ves prestrašen zavpije glasno: «Kdo je tu P*
.Majhne miške i* se takoj oglasijo nežni glaski. Joj! Kako se ded preplaši! Nikdar ga ni bilo strah pred miškami. Vedno je jako rad imel majhne, skočne živalice s svetlimi, premetenimi očesci in ličnim zavitim repkom, da, kot otrok jim je celo pogosto potresel krme, o čemer seveda niso smeli starši ničesar vedeti. A sedaj, ko so mogle te miške govoriti, v resnici govorili, ta ga je bilo vendar groza. Hitro hoče skočiti pokoncu in hiteti proč, a — od groze je kakor ohromel; na pomoč hoče poklicati babico, a gorje — nobenega glasu ne spravi iz sebe I
Zopet in zopet se mora ozreti kvišku. Tam pa gomazi in prasketa, da se vrečice gibljejo semintja. Pri tem je čuti šum in ropot, kakor bi se notri živalice prepirale in druga drugo grizle. Kako se vrečice napenjajo in širijo, kakor bi se hotele raz« leteti I Sedaj — resk —- se pretrga ona vrečica, in ded vidi, kako se hoče nanj vsuti črna množica gomazečih mišk. Tu se še enkrat silno napne, da bi se vzdignil, pretegne se, in —- in —
Ded se zbudi, moker od potu kakor bi se ko« pal, v svoji postelji, kajti oa je to sanjal 1
To je bila smešna dogedbica, kajne P Babi**, ki zna tako mično pripovedovati, nam jo je sava pravila. ...
t. priloga ..Gortnfcu" iftv. grl. 1910.
6 S 1. julij« m i. 1906 je začela poslovati •Učiteljska tiskarna*. Za ceno 48.000 K 10 se pogodili učiteljski voditelji sporazumno i predsedniki okrajnih učiteljskih društev z lastnico Klei-nove tiskarne. V Avstriji nima raz ven slovenskega učiteljstva nobeno učiteljsko društvo svoje tiskarne. Čisti dobiček se bo svoječamo uporabil v podporo učiteljskim društvom, institucijam in zavodom.
7. V podporo obolelemu učiteljttvu posluje .Učiteljska bolniška blagajna*. Ustanovila se je preteklo leto v Mariboru na skupščiai učiteljske .Zaveze*.
8. Ker je bolezen stalna tovarsica delavnim citeljena in učiteljicam, je postavilo .Osrednje društvo učiteljskih jednot na Moravi* na otoku Rabu v Dalmaciji zdravilišče bolnemuučitelstvu.Uprava zdravilišča je izročena učiteljici Stevakalovl. Znatno znižano vstopnino ima v tem zavetišča tudi uciteljstvo, stoječe v učiteljski .Zavesi*.
9. Svoje učiteljske zavarovalnice s;cer nima slovensko uciteljstvo, pač pa dobiva .Zaveza* glasom tozadevne pogodbe od baoke .Slavije* za člane učiteljske družine, ki so zavarovani pri tej zavarovalnici, vsako leto 3% od vplačanih letnih premij.
10. Z nekaterimi ljubljanskimi tvrdkami ima •Zaveza* pogodbo, da dobiva uciteljstvo razno blago za 5% ceneje, dotična tvrdka pa daruje od izkupička se 5% za .Učiteljske gospodarske zadruge*.
Zaostsjslo pa tudi ni napredno uciteljstvo v kulturnem delovanju. Učiteljstva, mladini in staršem služijo v napredek razni listi, ki jih izdaja, ter s spisi in gmotno podpira v pretežni veČini uciteljstvo pa Kranjskem, Štajerskem, Primorskem in Koroškem.
1. Tednik .Učiteljski Tovariš* je zadnjih 10let sem ie šolsko politični list. Uciteljstvo, zastopano v okrajnih organizacijah, ima v njem zlasti pod sedanjim urednikom S. Ganglom neustrašenega zagovornika. Celoletna naročnina je 8 kron.
2. Znanstvu, pedagoški in didaktiški smeri služi pedagoška revija mesečnik .Popotnik*, ki izhaja že nad 30 let Vseletna naročnina je 6 K.
3. Šolo obiskujoči mladini je namenjen mladinski mesečnik .Zvonček*. Stane vseletno 6. K.
4. .Naša Bodočnost* je list, namenjen šoli odrasli mladini. Njeni članki jo vzbujajo k duševni, telesni in čuvstveai nadaljni izobrazbi.
5. Staršem in vzgojiteljem je namenjeno «D o-mače ognjišče*. T njem se dajejo potrebna navodila, da se iztrebi napake, ki jih zagreši naše ljudstvo v higieniškem in vzgojnem ozira. Stane sa vse leto 2 K 50 h.
6. Knjige .Slovenske Šolske Matice* nudijo učiteljitvu večja dela, mu dajejo strokovnih navodil ia ga podpirajo pri njega prosvetnem delu.
Vse uciteljstvo je združeno v dveh najširših organhacijsb: v .Društvu slovenskih učiteljic* in v .Zavezi*. Vse te mnogobrojoe organizacije in listi zahtevajo izredno mnogo podrobnega napornega dela*
Uciteljstvo šteje lepo število pravih in odkritih prijateljev, a tudi javnih in zahrbtnih sovražnikov ima v izobilja.
V konkordatski dobi je ugledal .Učiteljski Tovariš* luč sveta, Ia dasi je bila takratna duhovščina gospodaratvaželjna, vendar se je shajalo s mnogim župnikom lažje kakor pa zdaj. Težaven je bil boj, ki ga je bilo uciteljstvo napram nemšku-tarstvu, ki je po konkbrdatu ošabno sacrelo po Kranjskem, a ono ga je izvojevalo častno. Zdaj veje po naši deželi oster klerikalni veter. Prepiha! je že marsikaterega učitelja in učiteljico, da, celo nekaj nadzornikov sili v klerikalno naročje; pa po teh se nam ne solzi oko, zakaj nesnačajneži so bili še vedno vsaki stranki samo v oviro.
Naj stoji napredno uciteljstvo slejkoprej trdno na braniku, pa bo s delom na gospodarskem ia knltnrnnm polju premagalo tudi to dobo zlobne in kornmpirane Lampetove strahovlade. Ti naš najstarejši slovenski časnik, ti jubilar »Učiteljski Tovariš*, pa korakaj tej napredni četi neustrašeno in odločno v dosedanji smeri. Bodi ji vodnik in zaščitnik I
Godovi prihodnjega tedna;
6. Doroteja, Daša; 7. Romuld, Oreška; 8, Janez, Mat., Pribislav, Mlad*; 0. Apolonija, Blago-slava; 10. Solastiks, Voja.il; 11. Deziderg, De-doslav, Dobršna, Svetoslava} 12. Henbelina, Deda, Zvoaumir, Ciril
Poučni listek.
Biološka skupilo v kranjsko« dešelnos ■nsejn v LJubljani.
V zadnjih letih se je pojavila v prirodopisju sploh biologična metoda. Vpeljala se je z velikim vspebom v šole, pa tudi v muzeje. Prho-dopisne zbirke vobče občinstvo zelo zanimajo, vendar gre nekako mrtvo mimo omar, v katerih so razstavljene v lepih »vojaških vrstah" različne živali in okostnice. Korake pa pospeši mimo omar, ki so napolnjene s školjkami, hrošči ali prirodninami. Kljub temu se pa nahaja v teh zbirkah Cesto mnogo dragocenih vrst, ki so stale velike vsote denarja.
Vse drugače vplivajo na občinstvo biologične skupine, ki predočujejo nazorno zanimive pojave iz življenja posameznih živali. Občinstvo rado postoji pred njim in jih opazuje. Nikakor ni potrebno, da bi nam kazale te skupine celo življenje ene živali ali pa celo, da bi bilo razstavljeno vse živalstvo v skupinah — ne — to bi bilo preveč utrudljivo in dolgočasno za gledalce
— izgubilo bi učinek, ki ga ima sicer v majhnem številu. Seveda mora biti biologična skupina kolikor mogoče natančno izvršena. Naloga muzejskih zbirk ni samo, podati obiskovalcem kolikor največ znanja; one jih morejo tudi vzgajati k samostojnemu premišljevanju in opazovanju narave.
Prva večja skupina se je pričela razstavljati v kranjskem deželnem muzeju 1. 1908 pod naslovom .Živalsko kretanje". Razstavljena sta do-sedaj dva oddelka: .Kretanie sesalcev" in .Kretanje ptic". Premikanje na kopnem, v vodi ali v zraku, je v tesni zvezi z razvojem celega živalskega telesa, Vzemimo ožjo skupino vretenčarjev-sesalcev. Normalno raščeno okostje sesalca ima drugo obliko, ako ae mora kakor mačka plaziti za svojim plenom. Postava je podaljšana, telo je gibko, noge nizke, splošno rečeno: ves ustroj kaže, da je razvit za plezanje. Popolnoma druga je pa oblika zveri, ki si v skoku vlovi svojo žrtev: močne noge podpirajo hrbtenico, ki je krajša toda močnejša kakor pri prvih. Pri zajcu ali veverici nam takoj pokažejta način gibanja zadnji dve, močvo lazviti nogi, ki sena nje opira žival pri skoku. Istotako so iz ptičje skupine vzeti zastopniki za glavne ptičje kretne: letanje, tekanje in plavanje — Ta skupina se nadaljuje letošnje leto.
V letu 1909 sta se razstavili v kranjskem deželnem muzeju dve veliki biologični skupini; .Divje koze,,, na paši" in .Divji petelin spomladi*.
Divje koze žive v družbah po naših planinah. Na paši so zelo oprezne in postavljajo varuha, ki j n opozori na pretečo nevarnost Tozadevna skupina nam kaže sledeči prizor: Na strmi pečini stoji star kozel na straži — v majhni gorski kotlini se paseta med' skalovjem brezskrbno koza in kozlič. — Divje koze za to sku-
gino je daroval g. dr. Karel baron Bora iz v. Katarine pri Tržiču.
Skupina divjega petelina nam predočuje snubljenje te naše največje in zelo zanimive gozdne kure. Živi najrajše v samotnem iglovju
— pari se glasno pojoč spomladi — poje vedno zgodaj zjutraj na drevesu — pri tem stegne vrat naprej, — krovno perje na glavi in na vratu naSčeperi, peruti pobesi, rep postavi v kolo —
}>od drevesom se nahahajo kokoši — mnogokrat e na enem mestu več petelinov, posebno skušajo mladi petelini izneveriti starcem družice. — Divje peteline za to skupino sta darovala g. inž. Ivo Tavčar iz Ljubljane in gosp. A. Mejač iz Komende. —c.
Naša sveta dolžnost Je, da skrbimo sa svoje zdravje. Daije.
Kako je torej s zdravjem aa Nemškem 1 Po poročilih Šolskih zdravnikov je povprečno v nemških mestih približno 60% šolskih otrok ble-dičnih in malokrvnih; skoro več kakor 83% izmed njih kažejo sledove rahitične bolezni (angleška bolezen ; bolezen slaborejeaih otrok od 2 —6. leta, omeh-čaaje kosti, nabreklost sklepov, dvojni udje slabotne [kurje] prsi, »krivljenje hrbtenice, napihnjenost telesa, slabo prebavljaaje); približno tretjina trpi na ote&enju žlez, na povečanja bezgalk (v grlo), aa goltanenem — ia nosnem kstaru, 50% dečkov in 52 —56% deklic kaže slabotno mišičevja in slabo drži telo; tretjina deklic ima skrivljeno hrbtenico. Le malo več nego polovica m'adih mož iz mest je sposobna sa vojaka in mestna dekleta so bledična in malokrvna in oslabelih živcev, da se Bogu usmili, is teh deklet postanejo matere, za katere je nosečnost, ki bi morala pomeniti vrhunec telesne razcvetelosli, bolezen in ki vedo le po drugih, da so na svetu materine prst. Možje se zgodaj izčrpajo ia postanejo nervozni in obola in umrljivost 26—60 letnih mož f času polne moči je Se vedno v mestu skoro za 60% višja nego aa kmetih; dolgost življenja 26 letnih v mestu — tam, kjer je najostreje izraženo nasprotje med mesom in deželo — sa 6 in 6 in 7 let, to se pravi za 10 in Se več odstotkov vsega čmvešksf a življenja krajša kakor na kmetih I
In v imovitih in omikanih krogih stvari gotovo ne stoje boljše, četudi je umrljivost pri taistih snstno manjša. Naši otroci niso mnogo svežjl kakor oni mestnih prebivalcev, naše deklice niso polno-krvnejše, — prej baš narobe! — in izmed aa-š,ih mladih mož, ki imajo pravico do enoletnega prostovoljstva, je pogosto komaj petina sposobns! Število naših nevraste-ničnih ali sicer bolehavih mož je legijonin popolnoma zdravo ženo, staro nad trideset let, bomo kmalu morali iskati v naših krogih s svetdnico.
Toda hujše kakor vse to, je Dojemanje rodovitnosti in s tem v zvezi izumiranje rodovin, katero je opažati baš v vodilnih krogih v groznem obsegu in katero je brez dvoma v največ slučajih posledica resnične fizične nezmožnosti.
To izumiranje mestnih in posebno odličnih rodovin — vsaj kar se tiče moškega debla — se je vedno v največji meri pojavljalo v starem veku, kakor tudi v sredn em in novem in je tako vedno
Crovzročilo izgubo mnogih najboljših talentov, udi v Nemčiji ni bilo drugače. Vrzeli, ki so nastali vsled tega, so se doslej vedno izpolnile vsled bogate produkcije otrok na kmetih in vsled dohajanja svežih in čvrstih moči od tam v mesto. Dokler je v mestih prebival le majhen del vsega prebivalstva, se je to vršilo brez zadržka. Danes pa, ko stanuje že %0 prebivalstva Nemčije v mestih in ko silno rase premoč mest, je le preveč upravičen strah, da sploh nastane v kratkem primanjkljaj na zarodu in še posebej, da bo bridko občutil naš narod v bližnjem času to ropanje na svojih najboljših močeh volje in razuma!
Mi moramo brezpogojno vse storiti, kar je v naših močeh, da se mestne družine v resnici prilagodijo svojim razmeram.
Čim negotovejši postaja nadomestek od zunaj, tem dragocenejša postajajo življenja krepkih ljudi in njih naslednikov, tem mogočneje stopa na nas dolžnost, da smo zdravi in predvsem tudi r odovit.ii!
Seveda govore fatalistično: .Kultura uničuje ljudi! To je naravni zakon, pri katerem se ne more nič izpreineniti." A kaj so že vse smatrali v preteklosti človeštva za neizpremenljive naravne zakone in danes ne vemo ničesar več o tem 1 S tem se ne smemo pustiti vplašiti i Mi moramo nadalje in natančneje vprašati: Zakaj uničuje kultura ljudi? Kultura je nekaj skrajno zamotanega. Ne more biti vse na njej škodljivo, mnogo mora biti ugodno! V čem obstoji torej neposredno Škodljivost? Ako je bomo odkrili, smemo morda upati, da moremo to škodljivost odstraniti.
Mi še izdaleka nismo dovolj dolgo in temeljito preiskavali, da bi poznali vso škodljivost kulture. Toda 4 momenti so predvsem, katere so obdolžili kot vzroke izumiranja. Hočemo jih natančneje opazovati. Rekli so, nezmerni razvoj naših možgan najhuje škoduje telesnemu ustroju in zlasti rodovitnosti. Narava je nezmožna, da bi v več smereh visoko razvila telo, kar pridobi en organ, to morajo drugi izgubiti
Nekaj resnice je gotovo v tem stavku, vendar ne morem pritrditi, da bi pripisovali temu momentu odločilni pomen. Imamo zlasti dva razloga proti. Zgodovina uči, da je bilo obsojeno visoko vojaško plemstvo prav tako kakor družine drugih odličnih stanov in vendar bomo komaj mogli pri njem govoriti o hipertrofiji miselnega organa (možgan). Na drugi plati vidimo, da Židje jako enostransko duševno delujejo skoro že dva tisoč let in vendar niso izgubili — vsaj do časa svoje emancipacije — svoje rodovitnosti.
Seveda ne moremo proti tej škodljivosti naravnost ničesar storiti. Naš smoter mora vstati, da kar najbolj razvijemo možgane. Kajti od razvoja naših možgan je odvisen ves naš obstoj kot kulturnih ljudi; možgani so postali naše najvažnejše življensko orodje. Dalje prih.
Umetnost in književnost
.Lira*. Vabilo na naročbo taraburaškega in-štrumentnega lista «L<ra», ki bo izhajal vsaki 35. dan v meseca. .Lira* bo prinašala samo efektna v lahkem slogu sestavljene skladba, uporabna sa zabave, plese, izlete itd. Vsebina «Lire» bodo ko* račnice, plesni in zabavni komadi, kupleti sa aa in več glasov — (katerim bo podstavljen tudi klavir* ski izvleček) — in ženski zbori s spremi je vanjem Umburaškcga zbora. Prva številka .Lire* izida 25. januarja t. I, ter velja vse leto 10 K, sa pol leta 6 K. Posamezne številke 1 K 20 vin. NaroČila sprejema upravnistvo .Lire* v Ljubljani, Sodna ulica št 4. II. nadstropje.
«DSBU6e ofaJllOO*. Vabilo na naročbo. Slovenske starše in vzgojevalee sloveaske mladine opozarjamo na izborai mesečnik .Domače ognjišče*, ki izhaja v .Učiteljski tiskarni* v Ljubljani vsako zadnjo soboto v mesecu ter velja vsa leto samo 2 kron 50 vinarjev. «Domače ognjišče« prinaša jako zanimive, koristne, aktualne članke o vzgoji otrok, njihovih hibah ia čedno »tih, slasti pa o zmotah in napakah staršev in slabih vzgojiteljev ; končno prinaša dopise o delovanju učiteljstva ia odgojevateljev, povesti in zanimive drobtine is vsega sveta. Malo imamo toli potrebnih in koristnih slovenskih časopisov, kakor je «Domačo
ognjišče*. Kdor ljubi mladino, kdo? vs, da leti t srdh in duish slovenskih otrok bodočnost natega naroda, tisti bo rad naročil in čital »Domačo ognjišče«, ki je polno plemenitih idej in koristo-nosnih »nicijativ 1 Naj bi se razširil ta lepi, blagi llat v vse slo?*nske hitel Naj bi ga čitali in ubogali starši, potem nam napoči lepta bodočnost
StovsaakiK lovcem I V drugi polovici tekočega meseca izide prva številka stovemkega lovskega lista. Ime mu bo «Lovec*. List bo izhaja! po enkrat na mesec ia bo stal 6 K za celo leto. člani slovenskega lovskega društva ga bodo dobivali brezplačno. Naročnina se bo pokrivala iz članarine. List je namenjen lovcem vseh slovenskih pokrajin. Slovensko lovsko društvo, ki se je odločilo izdajati Ust ia tako zapreti široko vrzelj v našem strokovnem slovstvu, bi rado prvo številko svojega glasila poslalo vsem slovenskim lovcem na ogled, toda njih naslovi mu, šal, niso ns razpolago. Društvu ne preostaja drage poti, kakor obrniti se potom časopisja na vse, ki se zanimsjo za list z uljudno prošnjo, sporočiti društvu svoj naslov, da se jim pošlje list na ogled. Naj tedaj noben lovec, ki čita te vrstice ia je našemn započetju naklonjen, ne zamudi obvestiti nas, komu naj pošljemo list na ogled. Zadostuje navadna dopisnica, ki jo je nasloviti na društvo. Naj vodi vsakega slovenskega lovca pri tem zavest, da gre to za celokupno stvar, iz katere se ob zadostni podpori razvije lahko nekaj lepega in popolnega, ob nezadostnem zanimanju pa da ostane celo započetje mrtvorojeno dete.
Dopisi.
Novice li Šenčurja.
Začnimo kopati pod hribom, je rekel &č in njemu se pridružujem tudi jaz. Da pod hribom, tam se je nabralo toliko nesnage, da bi bilo najboljše, da bi prišla povodeaj, da bi izprala to nesnag*. Velesovski liberalci z znamenitim strelcem Jsnesom Sajovicem, po domače Navžarjem, žganje-ki barjem, človekom, ki je moral radi par kart prisegati — kako, je njegova stvar — so stopili kakor večni Snklje v krog pravovernih kristjanov, mazilih svoje glave, naredili pokoro in sedaj so Pavli. Pravilo, da star popadljiv pes ne postane nikdar krotak, tako'je tudi Pavel, ki je postal iz Savla, poprej preganjal klerikalce iz Damaska, sedaj pa izdaja kroniko svojih lastnih nekdanjih pristašev, da, celo svojega očeta. O njem bomo te pisali, da razkrinkamo tega človeka, ki je po svojem značaju politično nemogoč, in sedaj misli, da je nedotakljiv. Navžar! Navžar! izprašali bomo Tvojo vest in izpreobrnjeaec prejel bodeš po dolgem času zasluženo zakrament svete pokore. Kaj pa, Ifilač iz Trate! Kakor kositer ni vojak s sabljo na strehi! Kamor ga veter obrne, tja maha. Najprej
{e mahal kot klerikalec proti šenčurikira liberalcem n grizel mnstače, potem se je prelevil v pravega liberalca in bi bil najrajši požrl vse klerikalce z velesovski in župnikom vred, a potegnil je drag veter In možlč maha zopet tja, kjar je bil pred letom sam. Tudi njemu bomo še izprašali vest, med tem ga pa priporočamo cerkljanskemu dacarju, da ga pripravi na vredni prejem zaslužene pokore. «In Ti si edini še tukaj ostal, oj Tone! oj, Dragar predragi 1 Spokornik! Dolgo vrsto let si se bril pod nosom; aajpriljubljenejša psovka Ti je bila «preklet far*, .crkne naj hudič*, sedaj pa agitiraš za onega, kateremu si že zdavnaj privoščil crko. Tone, bodi potolažen! tudi tebe prepustimo radi krogu pravovernih kristjanov, pravzaprav klerikalcev, kajti nezaačajaežev ni treba v naših vrstah. Brešarju smo hvaležni, ker je pridobil sveti veri tri izgubljene dušice, nad katerim je gotovo v nebesih večje veselje, kakor nad 99X3» 297 pravičnimi. O hudič, ki hodiš po svetu kakor rjoveč lev, zakaj jih nisi že poprej požrl, sedaj si pa zalagaj zobe s suhimi muhami, katerih imajo v Srednji vasi menda pri Ivanu precej spravljenih in katere bomo tndi Se nekoliko preluftali, da se ne Osmrade. Kakor znano, prireja imenovani Jože Kristane romarske vlake vsako leto pod krinko izobraževalnega društva v Šenčurju in dela s tem prav lepe dobičke. Ne vemo, odkdaj ima izobraževalno društvo, oziroma Ivan za taka podjetja koncesijo, vemo pa, da je plačal že parkrat nekaj kronic kazni, ki pa nikakor niso primerne zaslužku. Ne rekli bi nič, ko bi se samo člani izobraževalnega društva udeležili takih priredb, ker vemo, da potrebujejo visoke izobrazbe, n. pr. take, ki se dobi na Sv. Višarjih. Da pa prodaja svoje karte po kamniškem, ljubljanskem in kranjskem političnem okraju in spravi tako skupaj šest do sedemsto ljudi, od katerih vtakne v žep par sto-tskov, ae vemo, kako morejo k temu molčati si. c. kr. okrajno glavarstvo v Kranju in konc. podjetniki, ki plačajo, kakor znano, visoke davke, pa si puste konkurirati tako pred nosom.
Občinske volitvev Senčarski občini bodo v kratkem, kajti one lansko leto niso bile pravilne. Zmagah so tedaj v dveh razredih klerikalci in s godbo ter ustavo prihrumeli v Šenčur, češ, po 30 letih smo zopet dobili županstvo v roke. Bilo je veselja v Izraelu! Prekmalu so se veselili! Zajec jim je preskakal pot in velesovski podžupan, župnik Brešar je moral odložiti svojo podžupansto
Čast. Mrko gleda sedaj debeli mož, kajti za prihodnje volitve je slabo podprt njegov podžupanski stoličok.
Za volitve se pripravlja sedaj posebno v Šenčurju vse, «kar leze ino gre*. Dobro bo za spomin še poznejšim rodovom, če si nekoliko po-bližje ogledamo tiste, ki jim tako lepo diši županski stolec, še lepše pa gotovo občinska blagajna. Začnimo pri agitatorjih! R*veži se pehajo nočindan sa pooblastili. Zvonce nosita kaplan Kmet in mož brez žene, Janez Cebašek, p. d. Lipar. Kaplana pustimo pri miru, saj ao vsi enaki, kadar agitirajo
— strastni so in brezobzirni, vsako sredstvo jim je dobro, samo da dosežejo svoj namen — dobro faro. Kaj pa Lipar, od mize in postelje ločeni zakonski mož P Takrat smo se vsi čudili, da je mogla tako dobrega katoliškega moža zapustiti ravnokar poročena žena. Sodnik je pa izvedel drugače. Zona in priče so povedale, da je bil Janez presilen in da se je preveč polakomnil zakonskih dobrot. Devet nasadov en dan se lahko premlati, tudi pod jih drži, če je lesen... No ta Janez, po cerkveni postavi poročeni, po posvetni postavi ločeni mož, je za katoliško stvar pri občinskih volitvah tako strasten agitator, da preseda že svojim lastnim pristašem. Celi kranjski okraj pozna gotovo nekdanjega krojača in agitatorja Skalja, ki je pa imel za vse svoje ogromno delo tudi plačilo, da sta bila s tebantovim bavelokom skupaj večkrat med štirimi stenami, kranjska občina ga je pa izgnala. Senčurskega Liparja se je sedsj prijelo to lepo ime. Skala! — Skala! Škoda, da nisi Peter, potem bi lahko zidali klerikalci na te svojo občino, ki bi se pa gotovo podrla, a blagor tebi, da nisi Peter, kajti občina, ki jo sedaj zidate na tvojo in kapla-novo skalo, bodo gotovo podrla pri volitvah napredna vrata, takrat se bodete priplazili kakor politi žužki, brez godbe ia zastave, za eno izkušnjo bogatejši. Skala! Zakaj izbijat žolč po gostilnah možem aate stranke. Sicer ps o tem molčimo, saj te je že prizadeti naučil, koliko stane izobrazba na katolitki podlagi. O župniku ne rečemo nič. Oa že tako ali tako sedi aa dobri fari, popravlja cerkev in župnitče, hlev in svinjake, ima lepo kopalno sobo itd. Kdo bo plačal, tega ne vemo, ker nam ne pove, vprašamo ga da tudi ne, ker bi itak ne izvedeli resnice. Kaj pa vi, Vidmarji, večni kandidatje za občinske stoličke.-Tudi tokrat ne bo nič! Lepo bodete obsedeli na tleh in se bodete še tesneje, ali bolje rečeno, te tesneje se bode vas oklenila vaša, vam tako naklonjena posojilnica v Šenčurju ia rekli bi lahko po svetopisemskem izročilu: Kdor jemlje moj denar, oitane v meni in jaz v njem! O Bricelj! Ce se ga takrat, ko je Marijino devico v Evini oblekli imel spravljeno za skrinjo, ni nič prijelo, pustimo ga v-mim, ker mislimo, da se ga bode sedaj še manj, ker je veliko bolj debel kakor je bil takrat, sicer pa ni naša naloga, da bi so brigali za šenčurske .gostače*, ki ne plačujejo nobenega davka, dasiravno imajo boljše dohodke kakor marsikateri posestnik, ki plačuje osebno dohodnino.
Poglejmo še .Izobraževalno društvo"! Fantom in dekletom vsem je dovolj- n pristop na katoliški podlagi in tudi ples seveda. Pred par dnevi se je oženil katoliški mladenič, član Marijine družbe, ki je nosil svoj krancelj že več let po Ameriki in ga srečno zopet prinesel nazaj. In Marijini otroci obojega spola so se sukali na prašnem podu dolgo v noč, proti jutru, seveda nedolžno brez greha, — zato ne moremo poj-miti, kako je mogel gospod Matija Vidmar svojega nadebudnega sinka, četudi je vedel, da so jim gospod kaplan v izobraževalnem društvu dovolili ples, čakati od polnoči do 6. zjutraj z namočeno palico. Srečni dečko se je pa med tem na gorkem veselil sadov izobraževalne umetnosti.
— Upamo, da se bode kmalu pokazal tudi uspeh tamburic, če bode čiste zvoke nedolžne tambu-rice spremljal nedolžen jok nedolžnih otrok.
Hranilnica v, Šenčurju je kupila Ma-renčičevo hišo in kakor pravi zelo poceni Zahvaljuje se, da jo je dobila tako poceni. Mohorjeva mama pa so tudi zadovoljni, da so izgubili svojih 5000 K, ker se jim itak ni obrestovala in so tudi zadovoljni, ker bi jo bili radi dali vsakemu, a še par tisočakov ceneje, samo da bi si jo bili spravili z glave. Tam nameravajo napraviti celo kolobocijo, kakor jo imenujejo v „Domoljubu* — .Ljudski dom". Kaj boste vraga s tem ljudskim domom, ko bo stal z dosedaj kupljeno hišo gotovo do 60.000 K. Šenčurska hranilnica ima v odboru same kimavce, ki znajo komaj podpisati, oziroma podkrižati svoja imena. Kaplan dela, kar hoče. Kupil je hišo, ia hoče še zidati s hranilničnim denarjem .Ljudski dom" 1 Kdo bo pa hodil v ta Ljudski dom? Martneki, Vidmarji, Ivani in Makovci ter pri posojilnici upreženi tlacani bodo tamkaj občudovali svoje stene svoje lahkomišljenosti, Marijine device se bodo sukale po parketih .Ljudskega doma" (za te bi še vedno farovški podi zadostovali in so takoj zraven za vsako potrebo tudi svisli). Tam se bo tudi tamburalo, bralo — .oj zlati vek zdaj Senčurjanom našim pride I" — V .Domoljubu" ste se prav pošteno vsedli v svojo skledo. Kako malo znate misliti, najbolj dokazuje to, ker pravite, da ste kupili hišo, da nam vzamete dobro agitacijsko sredstvo, češ, da bo zidal bodoči šenčurski župan vaš „Ljudski dom" na občinske
stroške! Kako podomače mislite) Sedaj imamo šele dobro agitacijsko sredstvo katero ste nam v svoji naivnosti sami porinili v roke. Kupili ste hišo s hranilničnim denarjem, ker svojega nimate, ker ste od prvega do zadnjega vsi zadolženi in delate že sedaj na to, da bi v slučaju zmage potisnili vaš dom občini, ker hranilnica tudi ne bo mogla meninič tebinič vsako leto potrpeti obresti od kakih 60.000 K in napredovati od praznih sten.
Radovljiške novice.
.Plesni vence k* naše požarne brambe se je obnesel dne 23. pret. meseca v vsestransko za-dovoljoost, najboljši dokaz, da društvo uživa vse-obče zaupanje. Obisk je bil nenavadno mnogo-brojen in društveni blagajnik je lahko zadovoljen z gmotnim vspehom te prireditve.
Gospodinjski tečsj se priredi menda letošnje leto v našem mestu. Prošnjo za tak tečaj je vložilo «KatoL poŠt. društvo sa rad. okraj* na deželni zbor. Podrobneje o tečaju poročamo prilično.
Radovljiški obrtniki so prišli ns dobro idejo. Dne 2. februarja so priredili sijajen ples v znani gostilni Hiršman v Predtrgu in sicer je bil čisti dobiček namenjen tukajšnji obrtno-nadalje-valni šoli. Obisk je bil naravnost nepričakovano mnogobrojen. Vstopnic se je izdalo skoro 300. Izmed odličnjakov, ki so pohiteli na to veselico, omenjamo le deželnega poslanca in župana dr. J. Vilfana s soprogo, c. kr. okraj, glavarja Zupneka, c. kr. okraj, komisarja E. Kordina, a tudi ostalo uredništvo je bilo kaj častno zastopano. Zabava je bila v resnici prav prisrčna in domača. Želimo le, da se priredi slična veselica vsako leto. Gmotni vspeh je prav povoijen, kajti obrtno-nadaljevalna šola dobi lep prispevek v znesku 106 kron.
Žrtev alkohola. Pretočeni četrtek so pokopali znanega prijateljčka žganja Golmajerja Franca. V ponieljek zvečer se je na\žil malo preveč .tega daru*, a v torek zjutraj so ga dobili mrtvega.
2 3. pret. meseca so hoteli prirediti jeseniški diletaatje Halbejevo igro .Mladost*. Okrajno glavarstvo je pa prepovedalo vprizoritev te igre z odlokom, ki ga doslovno prijavljamo po .Slov. Narodu*: Št. 1551. Vaše naznanilo z dne 20. januarja 1.1, došlo tušem dne 21. januarja 11., da nameravate vprizoriti dne 23. t. m. ob pol 8. uri zvečer v dvorani restavracije Kuastelj v Radovljici v pcjd družbi sv. G rila in Metoda v Ljubljaai tridejansko dramo «Mladost*, se ne more vzeti na znanje, ter dotično dovoljenje za diletantsko predstavo, za katero še prosili niste, izdalo, k*r niste predložili dotičnega eksemplarja igre, dalje, ker niste dokazali, da imate pravico vprizorjati gledališke predstave po Kranjski, dalje, ker ni dokaza za cenzurno dovoljenje c. kr. deželnega predsedstva, dalje, ker ni dokazano, da je izbrani lokal za vprizoritev gledaliških predstav sposoben, končno, ker ni od-kazano, da imate pravico društvo sv. Cirila in Metoda v Ljubljani zastopati v Radovljici in slednjič, ker ni dokazano, da ima navadno društvo pravico vprizoriti gledališke predstave potujočih igralcev in diletantev ... Zupnek.*
Znano omizje .Trta* priredi dne 6. svečana zabavni večer v hotelu Legat v Le&dah. Cisti dobiček je namenjen družbi sv. Cirila in Metoda za protiroseggerjev sklad. Upamo, da bo obisk temu namenu primeren.
G. kr. pletarska šola ima sedaj mnogo pletarskih izdelkov v zalogi in naprodaj. Poživljamo slovensko občinstvo, da seže po teh izdelkh po geslu: Svoji k svojimi
Z Jeiesio nam pišejo: Med največje lažnike in obrekovalce spada gotovo .Slovencev" dopisnik, to je tisti jeseniški fante, ki hoče ubiti Sokola in druge spoštovanja vredne osebe, tisti fante, ki klobuček tako po fantalinsko zna na glavo vsekat, tisti fantalin, s katerim se Marijine punice ponašajo, da imajo najlepšega fanta v svoji sredi, tisti fante, ki nikomur ne odzdravi iz prevzetnosti, tisti fante, ki šteje vse za greh, le laž in častikraja je častno in bogoslužno delo. Da javnost izve, bodi povedano, da jeseniški .Sokol" nima nobene zveze z gledališkimi predstavami. Napad na .Sokola" in učitelje je nesramen, lažniv ter zvit. Igralci so posebna družba, katero pa .Slovencev" dopisun zamolči, samo da more napadati Sokole in popolnoma nedolžno uciteljstvo. Jeseniški klerikalci naj pometajo pred svojim pragom. Ali je »Slovenčevemu* dopisunu znano, kako je bilo na Brezjah pri spovedi in obhajilu, potem pa koncert... Oh, lepa taka vzgoja il katoliškega doma. Dalje ščuva dopisun gnilo čukarijo po vsej deželi na boj proti Sokolom. To je katoliška morala! Jeseniški dopisun naj pazi, da bo odnesel zdravo kožo, zakaj oziralo se ne bo na njegov suknjič in ne na njegov klobuček, če je prav tako po fantalinsko na glavo vsekan, potem ga bo izpametovalo in bo izpre-videl, da spada on med najslavnejše lažnike in obrekovalce. Bodi še enkrat povedano, da se zaradi negovih napadov na Sokole ne bo noben las skrivil in noben stol premaknil. Sokol je bil prej na Jesenicah in ostane dalje kot on in če se z njegovo debelo glavo prav v zid zaleti in
Novičar.
mr nil ste le poslali narobilno za „6oren|ca"? Hfco le ne, blagovolite to storiti taksi.
Oiebne v/OSti. Prestavljen je davčni upravnik Anton Fabjan v Kamnik, davčni oficijal Tomo Tavčar iz Radovljice na Brdo, davčni pristav Stanko Košir iz Radovljice v Lož. Iz Kostanjevice prida v Radovljico davčni oficijal Franc Cebulj, v Škrfjo Loko davčni asistent Josip Levstik, v Kranjsko goro pa davčni asistent Ivan Tome.
Deželni sbor kranjski je imel minuli torek svojo zadnjo sejo. Ker nam primanjkuje prostora, žalibog ne moremo prinesti vsega poročila. Storili pa bomo to v par prihodnjih Številkah. Omenjamo le za Gorenjsko najvažnejše. Razpravljalo se je o že leznici iz Kamnika v Kranj, o izboljšanju paznikov, o izkorišča vanju vodnih sil, o preložitvi državne ceste na Jesenicah, o občinskih dokladah občine Predoslje, o železnici Kamnik-Polzela, o deželni električni centrali in o blejskem gradu. — Poslanec dr. Janko Vifan je vložil interpelacijo glede upo rahljanja novega osebnega tarifa na c. kr. državnih železnicah za progo Radovljica* Ljubljana. — V Spe cialai debati o deželnem proračunu govori poslanec Ciril Pire glede preložitve Škofjeloške kolodvorske ceste. Njegov govor objavimo doslovno, kakor tudi oni o okrožni bolnici v Kranju.
Na morski obali alt VIII. velika maskarada telovadnega društva Sokol z ženskim oddelkom v Kranju se vrši danes zvečer ob pol 9. uri v društvenih prostorih. Kdor se hoče udeležiti in slu čajno še ni dobil vabila, naj se zglasi kar pri bla gajni. Nekaj zanimivosti smo poročali že zadnjič, vemo sicer še za druge, toda vsak naj si jih sam ogleda in prepričani smo, da mu ne bo žal. Za torej danes zvečer vsi, kar hoče biti veselo, kar se hoče naplesati, ali neprisiljeno pozabavati, naj pohiti na sokolovo maskarado.
Vaadaliiam. Sedaj, ko debelo sneg pokriva na ravo, so si nekateri gospodje v Kranju, osobito pa v kranjski okolici izmislili zabavo posebno vrste, da namreč s fl obe rt- puškami streljajo naše uboge ptičke, namesto da bi jih krmili. Tako postopanje zasluži najstrožjo grajo in se moramo le čuditi, da je to pri ljudf h, ki hočejo veljati za omikance, sploh mogoče. Prizadete opozarjamo, da to nečastno zabavo opuste, ker bi se drugače proti njim vložila kazenska ovadba. X.
Nai Joslkf! Pišejo nam: Zares, klaverni so dnevi slovenskega preporoda, še bolj so pa klaverni njihovi produkti. Pa ni nič čudnega! Človek bi mislil, če dobi v roke slovenski beletrističen list, da dobi nekaj svojega, popolnega vsaj toliko, kolikor zsbtevajo individualne sile posameznih. Bridko se mu pa stori že ob estetični zunanjosti, kaj šele, ko prečita tiste «Zadnje liste* v prvi številki letošnjega «Zvona>. O slovenskih dnevnikih, razen enega, ni niti govoriti vredno. (Zdaj ti Slovenec piše z olovnikom; sedi ti ns stolici; računa pod uvetom; neti z zubljem; se smeje v brk, gleda pa skoz prezor.) Sicer pa ni sam, ki se je tako .spozabil*. Vendar ne vem, kakšnemu avtorju bi prej prisojal pošten Eranj'c ta spis — hrvaškemu ali slo venskemu. Pa vendar ja ni to dotični aksijom moderniziranja slovenskega jezika. Mogoče se pa naši pisatelji samo norčujejo, kskor gotov reformator slovenskih perijod in pravopisa. Kaj češ 1 Ironija ima tnd' svoje muhe.
Zlato poroko sta imela v Selcih 78 let stari Matevž Bergant in 80 letna Maruša Bergant is Praprotnega. Bog jih živi!
V Laieah bo na pustno nedeljo velika plesna veselica v prostorih restavracije .Triglav*. Čisti dobiček je namenjen tamburaškemu društvu «Lipa» v Lescah.
V restavraciji Pod Roioieo ne dobiš na slovensko zahtevanje niti pijače, niti jedil Vrhutega te pa zeleni natakarček še nahruli. Po mizah so nastavljene same Sudmarkine žveplenke. Ali res ni nikogar, ki bi takemu izzivanju napra il konec F
Dražba it. Cirila in Metoda praznuje letos svojo petindvajsetletnih začetkom julija. Te »Javnosti se udeleže slovensko-narodno misleči rodoljubi vseh slovenskih pokrajin; vsa narodna društva pa naj bi vsako po svoje sodelovala, da bo slavje veli čas tneje. Program za to slavnost sicer Se ni sestavljen, opozarjamo pa posebno vsa narodna društva, da se za to slavnost .pripravijo, se mobilizirajo in a svojim sodelovanjem pospeše velepo-tnenljivo petindvajsetletnih obrambe in prosvete našega naroda po dični družbi sv. Cirila in Metoda.
Sroooa Zaioo. .V Šenčurju imamo Zajca, ki sedi za pečjo!" tako trdi .Domoljub". Blagor mu, malo je pri tem visokem snegu zajcev, ki bi čepeli za pečjo. Reveži stradajo pod grmi. — Razumemo, bolje je zajcu za pečjo kakor Šiški v snegu. O tem zajcu in Šiški prihodnjič še več.
V Ljudski knjtžslol v Kranju je bilo izposojenih v drugi polovici meseca decembra in v januarju v 197 slučajih 674 knjig. — Knjige se izposojujejo v sredo od 7,8. do »/,9. ure zvečer, v soboto od 7. do 8. ure zvečer- in v nedeljo od 11. do 12. ure dopoldne.
Gospod Udi, župan ? Seloih, je odložil županstvo. I
Ümrl je v Škofji Loki po krstki bolezni g. Val. Oblak. N. v m. p I
Dopis Ii Zo, Tohlnfa je našega g. Štruklja zadel tako globoko v srce, da je mož čutil v sebi sveto potrebo se pred Tuhinjci opravičiti s .stvarnim" popravkom. Z otročjo naivnostjo se zagovarja, da si je neki drugi gospod izmislil, da bi bil v Zg. Tuhinju potreben .Dom" in on mu je le .nerad" pritrdil. Jako pametno povdarja, .gospod, ki ni duhovnik". Da, prav imate, če smatrate pod častjo vsakega duhovnika se pečati s takimi stvarmi, ki res nikakor ne spadajo v njegovo področje. Samo malo nerodno se poda našemu g. Štruklju, ko začne rožljati z denarjem češ: .Sam bom dali" Kakemu .furmanu" bi ne bilo zameriti, če bi se takole pobahal, a pri g župniku se pa to sliši vendar malo prenerodno. Nikar se ne bahajte s kronicami, saj sami lahko sklepamo, da jih mora že precej biti. — Torej Vi in drugi .dobri" ljudje boste dali. Smo pač radovedni I Samo preveč skromni pa tudi ne smete biti; nikar ne mislite, da je vse, če rečete, da pri .konsumnem društvu" noben Tuhinjec ni ničesar izgubil (pardon, ker ste zahtevali, da se mora Vaš popravek objaviti z istimi črkami, kakor ste ga poslali, se je morala tiskati tudi napaka .nič ni izgubil". — Slovnico v roke!) Da bi kak Tuhinjec kaj izgubil, tega niti trdili nismo, kon štatiramo pa, da je bilo gospodarstvo pri kon sumnem društvu prav .uzorno"; ker pa slučajno Vam ni bilo treba plačati onih ogromnih dolgov in se stvar ne tiče Vas, si hočemo vso zanimivost prihraniti za bodočnost. Tuhinjci so pač imel dovolj od blatnaže, v katero so bili zavedeni. Noben Tuhinjec Vam ni še ničesar (niči) po vrnil, zdihujete. Ti Tuhinjci pa res niso vredni piškavega oreha, ker Vam tako nagajajo! Ne vemo si pa razlagati, kje je g. župnik čital naše očitanje, da se je on s Tuhinjci toževal zaradi snožeti, ker se sedaj tako vneto zagovarja. Takrat so morale pač črke plesati, ali pa kaj druzega, ko je g. župnik bral naš dopis. Pa saj je pred pust) Nekaj druzega smo mi mislili takrat, kar g. Štrukelj tudi ve! Pa saj imamo še čas! — Adijo!
PovskI odsek kranjske Čitalnice so je konšti tuiral v svoji zadnji seji naslednje: pevovodja g. D. Beranič, načelnik pevskega odseka g. V. Rur, podnačelnica gdč. M. Bučarjeva, blagajnik Iv. Pire, odbornica gdč. A. Maltyjeva, odbornik g. J. Meden. — Redne pevske vaje so vsak torek in soboto, točno ob 7|9. uri zvečer v društvenih prostorih. Odsek se obrača do vseh dosedanjih pevcev in pevk z najuljudnejšo prošnjo, da obiskujejo vse določene pevske vaje točno in redno. K zboru se je zglasUo na novo svojevoljno mnogo gospic in gospodov. Pevski odsek vabi te dni potom okrož niče tudi vse one dame in gospode, ki doslej še niso bili člani čitalničnega pevskega zbora, o katerih pa je prepričan, da mu svoje cenjeno sodelovanje ne. odrečejo; sicer pa se vabi v pevski krog vsakogar, kdor ima .pravo veselje za lepo in obrano zborno petje.
Odbor podružnice slov. trgovskega društva .Merkur" v Kranju koštituiral se je naslednje: predsednik g. Fran Omersa, podpredsednik g. Ivan valenčič, tajnik g. Josip Cvar, blagajnik in gospodar g. Rado Sedej, odborniki gg. Crobath Pran st., Majdič Josip in Petek Mijo.
Odbor ženskega oddelka telovadnega društva Sokol" v Kranju se je konstituiral naslednje: s. Janja Miklavčič, starostka; s. Hermina Valenčič, podstarostka; s. Hani Sajovic, načelnika; s. Ivanka Jäger, tajnea; s. Ivanka Omersa, blagajničarka; s. Katinka Krč in s. Malči Pravst, odbornici; s. Anica Fock in s. Mici Kosti, namestnici.
Planinska podražnioa ? Kras Ju je imela včeraj, lin. svoj redni občni zbor. Načelnik pref. Zupan pozdravi navzoče ter otvori zborovanje. Ozira se osobito na zgradbo .Prešernove koče* na Stolu, kot podružnično glavno nalogo ia poglavitno privlačno silo za nabiranje novih podružničnih članov. Omeni .Prešernovi* veselici v Kranju in na Selu, ki sta se obe po voljno obnesli tako v moralnem, kakor v materijelnem pogledu. — Blagaj-nikovo poročilo je povoljno, ako se vzame, kako veliko breme si je podružnica naprtalh z zgradbo svoje prve planinske koče, če se vzame, Ja je koča na zunaj popolnoma dograjena in dodelana in da au se vsi potroški izključno konsolidirali na Kranj in Selo pri Žirovnici. Tajnik poroča, da se je članstvo v zadnjem letu povzdignilo od 88 na 168 članov ia da je bilo baš v prošlem letu začuti razveseljivo ia živahno gibanje v društvenem življenju, pri čimur je še posebej pripomniti, da nežni spol ni zadnji, ki se udeležuje društvenih izletov in s tem prsv zelo pripomore k razvoju kranjske planinske podružnice. — Naj bi se oklenili planinstva vsi ljubitelji narave, vsi občudovalci lepe slovenske domovine, ker v planinskem društvu je prostora za vsakogar, ki ima dobro voljo za stvar in ljubezen za naravne krasote. Volitev v odbor se vrši v take lepem soglasju, kakršno je pač potrebno za društvo, kjer se zbirajo ljudje, katerih končno stremljenje je le ia predvsem dobrobit slovenske domovine brez razlike staan in prepričanja. Izvoljeni so vsi dosedanji odborniki rasen dveh, ki sta izvolitev odklonila in na mesto teh Izvoljena sta tovariša gg. Joško Meden in Janko Rozman. — Načelnikom je izvoljen tovariš g. prof. Zupan, ki si je brez dvoma
stekel nevesljivih zaslug -a pfocvft Ia razvoj planinske podružnice v Kranju v splošnem in za zgradb o Prešernove koče v posebnem oziru. Le tako naprej! Ob slučajnostih je načelnik dal prečitatl dopis Cerkljanske podružnice izpod Porozna, ki se peča z reorganizacijo .Planinskega društva*. Občni sbor v Kranju je iz polne dušo, enoglasno in prepričano pritegnil pojavu Cerkljanske podružnice, češ, da naj bi bilo ljubljansko društvo, tudi le podružnica ni nič druzega in, da se more .planinsko društvo* zgolj reorganizirati, čo se osnuje «Zveza» vseh slovenskih plannskih društev, sedaj podružnic, v eno celoto z osrednjim odborom, ki ga izvolijo odposlanci posameznih podružnic. Le na ta način bodo podružnice po svojih pravicah in dolžnostih pravilno zastopane. Sprejme se predlog, da se za bodoči občni zbor .Slov. pl. društva* priglasi tozadeven samostalni predlog, mereč na i spremembo pravil ter se o tem obveste vse podružnice. Mogoče, da bo predlog ostal napram ljubljanskim razmeram v manj8>ni, čas je pa, da proderemo mnenje «quieta non moveré» in, da tudi .Planinsko društvo* ako-modiranao tistemu položaju, ki kriči po remedar!, z ozirona na dejanski obstoječe razmere. — Tudi glede 20°', popusta pri jedi in pijači in glede povišanega prispevka za «Vestni k* so se izpregoverile besede, ki so te novotarije označile deloma kot popolnoma nepraktične, deloma kot neopravičene, ker jih menda, kolikor znano, noben občni zbor sklenil ni. — Vigilantibus iura. Podrobno tajništvo in blagajniško poročilo sledi.
Zsključnl plesni veaček .Čitalnice^ «Sokola» ia < Merkurje ve» podružnice plesne šole, ki se je vršil v naši .Narodni čitalnici*, je bil vsled svoje elegance, spojene z neprisiljeno zabavo, gotovo ena prvih prireditev. Dvorano je bila ta večer prav okusno prirejena. Komaj si stopil vanjo, zaigra godba in mahoma se spoje dvojice v polonezo, katero je hotol izvesti gospod Fran Crobath mL kaj spretno. A naenkrat se začuje: .veliki krog*, V katerega se mahoma strnejo plosujoči in aranžer obstoji začudeno sam v sredi, srepo zroč kazilca. Toda hipoma se mu razvedri obraz, ko stopi predeaj gdč. M. Polakova, ter mu po kratkem nagovoru izroči dar plesne šole. Po slikovitih podobah polonesa so se zazibale dvojice v lahnem ritnu valčka po parketu, a to ne samo hipne, smpak neutrujeno do ranega jutra. Pri prvi četvorki je izročil aranžer v imenu plesne šole gdč. H. Sajovičevi krasen šopek s trakovi, E. Sajovicu pa, kot dirigentu gramofona tudi darilo. Pri prvi četvorki smo našteli 26 dvojic, pri prvi .besedi* 6 krogov in ni jih veliko manjkalo, ko smo se zjutraj zbrali v kavarni. Da se je gojila plesna šola res v pravem pomenu, ras-vidUo se je iz elegantno plesanih nenavadnih plesov. Vse plese je vodil g. Fr. Crobath ml., ki si je ha ta način stekel največ zaslug za ta večer. Posebno pohvalno pa nam je omeniti godben* oktet iz Ljubljane, ki je z lepimi točkami in z izborno ter ne-utrudljivo godbo mnogo doprinesel zabavi. — Či-talniški prostori pa so se v svoji novi obleki, kaj ugodno prezentirali, toda vkljub njej so bili zopet na vse strani pretesni. — Končno pa kličemo na svidenje v jeseni pri plesnih vajah in izražamo željp, da bi se tudi istotako elegantno in fino za vršile.
Isseljevaaie v Brazilijo. Ker se v novejšem času pogostoma pripeli, da se proti obljubi proste vožnje, podpor, ugodnosti Ltd. ljudstvo izvabi v Brazilijo, se proti izselitvi v to deželo odločno svari. Osebe, ki se v Brazilijo izselijo, [se pogostoma izpostavijo največji bedi in največjim nepri-likam, tembolj, ker brazilijansko zakonodsjstvo nikakor zadostno ne jamči v prid naseljencev. Kar naseljenci z obdelovanjem polja, s težaškim delom i. t. d. zaslužijo, navadno ne zadostuje za življenje naseljencev in njih rodovin, temmanj, ker' so cene živil i. t. d. selo visoke. Pogostoma se sploh ne najde zaslužek, ali pa se za delo ne dobi obljubljena plača. K temu še pride neugodno stanovanje, podnebje i. t. d. Tudi preti hčeram naseljencev velika nevarnost v nravstvenem oziru, katero Se posebno pospešuje beda.
Kinematograf ? Kranja. Opozarjamo na predstave, ki jih prireja kinematograf v Kranju. Slike so res brezhibne in brez vsakega migljanja. Spored, ki se menja vsako soboto, je veleinteresanten in zasluži vsekako pozornost Ne samo, da se človek pri obisku teh prireditev zabava, tudi pončljiv ja kinematograf za staro in mlado. Saj nam predstavlja resnične slike, katerih bi sicer ne imeli priložnost videti. Ker so slika večinoma posnete po naravi, je to tembolj zanimivo. Naj torej nihče ne zamudi te ugodne prilike.
He asmo otroke moramo obvarovati vsega, kar slabi srce in škoduje živcem — tedaj alkohola in kave 1 — smpak tudi za odrasle je zdravje največja dobrota. Skrbna gospodinja rabi zategadelj za zajulrk in malico le pristno Ksthreiner Kneip-povo sladno kavo.- Zadovoljnost in prihranki, posebno pa cvetoča lica otrok, so ji plačilo za to. Ker pa imamo mnogo manjvrednih ponarejanj, moramo biti pri nakupovanju previdni. Zahtevajte le izvirne zavitke z imenom Katareiner. Zakaj vzeti ponarejeno blago, ako se dobi za isti denar pristno blago. Le previdnost varuje pred škodo in razočaranjem.
Listnica uredništva.
Dopis is Trate nad Poljana«! sino morali odložiti do prihodnjič.
II. prlloMa ,,GortnJeu" »U 3 t 11910
če vsa Marijina družba za njim joka, to naj »Slovencev* dopisun z Jesenic vzame na znanje.
fo Stvsks doline D.i bo drago nedeljo sonet malo zabave v cerkvi, tedaj nekoliko v odgovor, kako je v Z)lezn<kih. Komaj eno leto se nahaja župnik Valentin Marčič v Železnikih, zasluži že po vsej pravici, da ga priporočamo prevzviseoemu knezoSkofo, da mu čimprej mogoče podeli zasluženo plačilo, to je dekansko čast, ki si jo je pri nas zaslužil, ako že ne prej drugje. — Župnik afarčič je izboren politik, ter se je izkazal kot tak posebno pri svojih cerkvenih govorih in osobito Se zadnji čas, ko je spisal volilni imenik za občinske volitve. Ta imenik je bil tako pravično pisan, da je sedaj celo volilno postopanje razveljavljeno in da se je tudi vsled županovega nezakonitega postopanja odvzelo županu vsako nadaljnje vodstvo glede volilnih priprav ter je slavno c kr. okrajno glavarstvo v Kranju na pritisk naprednih davkoplačevalcev imenovalo c kr. komisaija, ki bo vodil nadaljnje posle glede občnskih volitev. Da ima občina pri tem mnogo stroikov, lahko vemo in da občina nI dolžna trpeti teh stroškov vsled nezakonite^ županovega postopanja, tudi dobro vemo, zato hočemo, da bo to tudi izvedel oča Martink. Prijatelj in svetovalec očeta Martiaka je župnik Marčič, pristaS tiste stranke, katere glasilo »Domoljub* piše od fakioaže in divjačine ter tako in-famna blati napredne davkoplačevalce, kar bi bilo primerno kvečjemu za cigane, če bi se nahajali v naJi občini. Na take umazane napade ne bomo odgovarjali, samo zapomnili si bomo in zapomni naj si tudi župnik Msrčič, ki priporoča iskreno »Domoljuba* s prižnice. Odkod vse to, pa tudi vemo, pa ne smemo na glas povedati.
Is Breiaioo Sklicujoč se na paragraf 19 tisk. zakona z dne 17. dec. 1862, drž. zak. it. 6 ex 1863 zahtevam z ozirom na dopis objavljen pod zaglavjem .Iz Brez niče", v štev. 3 Vašega lista, da Sprejmete v zakonitem roku na istem mestu in z istimi črkami nastopni stvarni popravek: 1. Ni res, da sta župnik in njegov kaplan sklicevala shode glede občinskih volitev; res pa je, da niti enega shoda v tej zadevi nista sklicala. 2. Ni res, da je šel župnik do ljubljanskega Škofa ter ga prosil za spremstvo k deželni vladi; res pa je, kakor jasno priča izjava Simona Prešeren v »Slovencu* št. 17, da župnik Tomaž Potočnik ni ne pisal, ne osebno šel k škofu ga nagovorit, da bi Šla k deželni vladi, in da je vse to popolnoma neresnična govorica. Breznica, dne 25. januarja 1910. .Tomaž Potočnik, župnik. — Sedaj ima besedo naš dopisnik.
b Staro Loko. Kmečki volilni odbor je razposlal naslednjo, okrožnico: Kmetje volilci! Kadar so volitve, tedaj okrog nas kar mrgoli gg. župnikov in kaplanov. Prijazni so in ponižni, kmetu se prilizujejo. Tako je na Kranjskem že 50 let 1 In vedno jim kmetje izročamo celo moč; svojo usodo jim izročamo v roke. Vprašajmo se, kaj so za nas že storili 1 Ali ne gre s kmečkim stanom nazaj? Ali ni življenje vedno težje? Ali pa pri tem kmetu kdo pomaga? In če kdo med kmeti pravi, ali bi ne kazalo postaviti se na lastne noge, mesto se prodajati vedno gospodom, pa ga še napadejo in preganjajo, Češ, poglejte grdega »brezverca in liberalca". Take je tudi z občinskimi volitvami, ki se bližajo v Stari Loki. Prijazni gospodje letajo od moža do moža in ga obdelujejo, naj kmet zopet enkrat položi svoje gospodarstvo v roke kaplanov. V občini se gre za najbolj .važne gospodarske stvari. Ne gre se za vero, ampak za doklade, ceste, šole in druge podobne stvari, ki globoko segajo v žep, toda ne v žep gg. duhovnikov, ampak nas kmetov. Torej nam je bilo treba pametnega gospodarstva v občini. Le s tega stališča moramo soditi volitve. Kdo pa bo gospodaril najboljše? Ali ne tisti, ki sam čuti kmečke potrebe in ki ima samostojno mišljenje 1 Ali je dober gospodar kimavec, ki stori vse, kar mu ukaže kaplan in drugi? Možje, ne gre se za kako stranko, ampak za to, da svoje najboljše može postavimo na čelo občinskemu gospodarstvu 1 Svoj čas je bila občina v rokah takih samostojnih kmetov, ki jtm lažnjivo pravijo »brezverci in liberalci". Tedaj se je v treh leuh storilo več kot prej petdeset leti Zgradil se je prepotrebni vodovod, gasilni dom v Stari Loki in v Žabnici, cesta v Moškrinj, šola v Žabnici, škarpa na Trati itd. in kdo je uredil občinske razmere, ki so bile do tedaj silno zanemarjene? Kdo je tudi preskrbel lepe dohodkt občini iz kamenoloma v Veštru? Niso li bili ravno to tisti, možje katere sedaj nazivi jejo »brezverce, liberalce, nazadnjake"? Marljivo je tedanji občinski odbor delal na regulaciji Sore, in da bi dobili Godeščani in spodnje vasi toliko potreben most. Kdo je torej nazadnjak? Ali smo zato nazadnjaki, ker nismo snovali kon-sumov, kakor so jih klerikalci. Konsumi so vsi popokali, kaplani so šli, kmet je pa plačali To je bilo zadružno delo teh gospodov, ki o kmečkem gospodarstvu nič ne razumejo, imeli pa bi radi odločilno besedo, v občinskem odboru pa take može, ki bodo plesali, kakor se bo iz farovža zapiskalo. Možje 1 Ali ni to ponižujoče za kmeta, če ne zna sam v svojem gospodarstvu odločati? Zato proč z grdim sovraštvom, ki bi ga rada med nas zasejala duhovščina. Držimo vsi skupaj, in nihče nas ne premaga. V selški dolini in v
avorski občini so se kmetje že dvignili, in zmaga im je gotova. Tudi drugod se gibljejo, zato pa e pogumno naprej v boj za Čast kmečkega stanu. Mnogo laži trosijo zdaj božji namestniki, da na-hujskajo kmeta zoper kmeta, domačina zoper domačina, davkoplačevalca zoper davkoplačevalca! Pravijo, da imajo moč »navzgor". Pred kratkim pa so napravili neki uradniki iz Oradca naši občini silno škodo radi mleka. Kje je tisti upliv navzgor, o katerem toliko govore, kje so poslanci, ki smo jim zaupali svojo usodo? Le tisti je spoštovan pred Bogom in pred ljudmi, ki drži nekaj nase, ki ni kimavec in spoštuje svoj stan ter si ne pusti od gospodov komandirati, koga naj voli v občinski odbor. Zato pa volimo v občinski zastop svoje najboljše može, dobre gospodarje, ki samostojno mislijo in delajo brez ozira na levo in desno! Ne strašite se njihovih laži in napadov, ampak vsi v boj za kmečki stan!
LJubljana (Vodmat). — V občinski seji dne 18. januarja t. 1 so občinski svetniki venderle izpre videli, da zgradba le ene nove deske in ene dekliške Sole vendar ne bo zadostovala. Obč. svetnik Novak je poudarjal, da se mora tudi za koli-zejeki okraj zgraditi nova Sola. Stavil je tndi reso-luc jo, da župan to vprašanje proučava ia o njem poroča. Tudi občinski svetnik Dimnik, ki je sam Šolnik, je izjavil mnenje, da bo nova deška šola na Prulah razbremenila le II. mestno desko, a I. ne. litega mnenja smo bili tudi mi v nekem dopisu v »Gorenjcu*, ko smo razpravljali o potrebi šol v Ljubljani. Povdarjali smo, da Vodmat krvavo potrebuje svoje šole, da je razbremeni strašno prenapolnjeno I. mesto na Ledinah. Mesto ene bi morale torej zgraditi 3 deške šole. O meščanskih, ki jih sploh ni, niti ne govorimo. Pred nedavnim 'časom je bil shod političnega društva za Vodmat. Zahtevali so razsvetljavo in regulacijo ulic, kar je hvalevredno in potrebno, ali koristnejše bi bilo povzdigniti glas za vodmatsko šolo. Upamo, da se vendar napravijo nove potrebne Sole v Ljubljani. Priporočamo pa si. magistratu, da s gradnjo kar najhitreje prične, da ne bo drugo leto zopet toliko nepotrebnih pritožb, da morajo slovenski otroci iti v neslovenske šole, ker so slovenske prenapolnjene. Z veseljem pa pozdravljamo vsi Ljubljančani sklep občinskega svete, da se zgradi tretja slovenska gimnazija v Ljubljani, in s cer realna gimnazija, na kateri se grščina ne poučuje. To je prav. Ljubljanske gimnazije so tako prenapolnjene in marsikdo, ki nima za grščino talenta in veselja, bo prišel lahko do izobrazbe. Kaj pa je z akcijo za utrakviziranje ljubljanske realke? Ali je vse zaspalo P Slovenska metropola brez -— slovenske realke!I
Vodmatčan.
Naročajte in širite nas listi
V Kranju, dne 5. februarja 1910.
Obstrnkoija v Štajerskem deželnem zboru.
Gradec, 2. februarja. Pri točki »Stavba cest in železnic* so včeraj slovenski klerikalci nenadoma začeli obstruirati. V imenu socialnih demokratov je poslanec Resel podal izjavo, v kateri se pravi: »Mi smo v splošnem nasprotniki obstrukcije. Izjavljam pa, če bo ta obstrukcija imela uspeha, tedaj se n a m pokaže pot, po kateri se v tej zbornici kaj doseže. Večina te zbornice je ponovno odklonila skromne zahteve od naše strani. Če se more torej res le z obstrukcijo računati na to, da se še najmanjše zahteve upoštevajo, tedaj uravnamo v bodoče tudi svoje ravnanje po tem.*
V ifajorskem deželnem shorn je »Slovenski klub* objavil sledečo resolucijo: »Slovenski klub se je na svoji seji dne 2. svečana še enkrat temeljito posvetoval o položaju v štajerskem deželnem zboru. Konštatiral je, da neprenehoma narašča nestrpnost nemške večine. Na dnevnem redu je zopet, da se narodni predlogi Slovencev ne pripuščajo v odseke. Tudi na posvetovanje odsekov pri-puščeni gospodarski predlogi Slovencev, kakor železniška vprašanja, ne najdejo v odsekih nobenega ozira. Zmerjajo se slovensks delegacija in slovenski volilci od večine, ne da bi se to grajalo. Deželni glavar se dosledno brani, pripustiti slovenskega namestnika le za trenotek k vodstvu poslov. Uvaže-vaje to sovražno držanje večine, se ne more Slovenski klub k no bi ti prepričanja, da bo večina po rešitvi proračuna dala tudi že naznanjenim naskokom na polju šolstva in občinske avtonomije zakonite oblike. Zato je Slovenski klub danes soglasno sklenil, posluziti se za varstvo sedanj ga narodnega položaja in za obrambo od nemško-nacionalnih naskokov vseh po poslovniku dovoljenih sredstev najostrejše opozicije in pričakuje od vlade vsaj toliko varstva za ohranitev dejstvenega posestnega stanja, kolikor ga nživa nemška manjšina na Češkem.
Radi abstrakcije v Štajerskem deželnem Shorn je Smel namestnik grof Clary v torek večer konferenco s slovenskimi poslanci, ki je trajala malone do polnoči. Slovenci so izjavili, da so pripravljeni v nekaterih točkah popustiti ako to stori tudi nemška večina. Deželni zbor se je odgodil do sobote. Ako se tudi v soboto rszbijejo pogajanja za sporazumljecje, bo v ponedeljek zasedanje deželnega zbora zaključeno.
Zaradi jugoslovanskega ministra so bili zaupni pogovori med jugoslovanskimi in nemško* nacionalnimi poslanci. Uspeh je baje to, da bo
I imenovan neki višji hrvatski uradnik za ministra in bo imel nalogo, skrbeti za interese Dalmacije.
Baron Saneh je bil v sredo na avdienci pri cesarju in mu je podal svojo d emisijo, ki jo je vladar sprejel. Njegovega banovanja je torej konec. Rasven frankovcev ne bo na Hrvatskem nihča plakal za njim. Toda kar mu sledi, ni veliko boljše. Novi ban je dr. Nikola pl. Tomašič, ki je znan kot nekdaoji Khuenovski poslanec in oo-znejsi »hrvatski* minister. Podban mu bo dr. Suma novic, ki je bil tudi že pod Khuenom od« delni predstojnik in je znal imenitno izvrševati voljo svojega gospodarja. Hrvatski minister pa ima postati grof Teodor Poj a če vi 6 ki je bil pod Khuenom veliki župan in velik madžaron v Slavoniji, potem kot Khu e n o v naslednik na baaskem stolu tudi pristen madžaron, pa je postal prijatelj koalicije, ko je ta dobila večino. Bansko čast je odložil prav tisti hip, ko je bilo najbolj potrebno, da bi bil na banskem mestu neupogljiv značaj in zaupnik večine. Od druge strani se zatrjuje, da ima dobiti listnico hrvatskega ministra veliki župan Hideg-hetv, eden najhujših zatiralcev vsakega svobodnejšega gibanja in zlasti zagrizen sovražnik socialne demokracije.
Na Ogrskom se snuje nova vladna stranka, ki ne obeta nič dobrega. Grof Ti s z s, znani reakcionaren, ki je obljubil Kbuenu toplo podporo, je imel dolgo konferenco z grefom Andrašijemin mu je naznanil, da hoče sedaj aktivno podpirati Khuenovo stremljenje. Izdelati se ima nov program, ki bi določal politiko za več let. Med »Ustavno stranko* in vlado *o sicer neka nasprotja, toda poučeni ljudje zatrjujejo, da se bo vse poravnalo. Pred očmi je treba imeti, da sta grofa Tiiza in Andraši najstrupenejša sovražnika enake volilne pravice in če se Khuea veže ž njima, tedaj ni od njega ničesar pričakovati v demokratičnem zmislu. Seveda je tedaj tudi veliko vprašenje, kako misli brez demokratičnega programa premagati Košu-tovce in Justhovce.
Obstrukel|a v čeikem deželnem zboru Praga, 4. fearuarja. Včerajšnja seja je bila mirna, izvzemši kravalček. ki so ga uprizorili češki radikale! radi načrtov o narodnem vprašanju. Danes so pa Nemci vložili 40 nujnih predlogov, ker se dnevni red ni določil tako, kakor oni zahtevajo. Namestnik grof Goudenhove izkuša posredovati med Cehi in Nemci.
Vojno sodliča t f azil (v Bosni) je obsodilo Milana Janičevici, iz Bjeline na 7 let težke ječe, Rajka Mirkoviča iz Brodca na 6 let, Sevo Tesano vi ča iz Medjass, Ljubo Babda iz Popova, Stanka Mdanovid« in Jovo Tomiča vsakega na 5 let težka ječe. Preiskava in obravnava proti imenovanim obtožencem se je vršila popolnoma tajno, da nihče ne ve, zakaj so bili obsojeni. Med srbskim Življem v Bosni in Hercegovini vlada radi te obsodbe velikanska razburjenost. Govori se, da so bili imenovani Srbi obsojeni, ker so jih vohuni ovadili, da so za časa vojne napetosti med Srbijo in Avstrijo sodelovali pri srbskih vstašk h četah, ki so jih formirali v Srbiji.
Urška kriss so približuje nevarnosti. Vojaška liga zahteva z vso trmo, da se ima sklicati narodna skupščina, t. j. izveareden parlament, ki ima tudi pravico, odstaviti kralja ia dinastijo. Kralj je baje privolil, da se skliče narodna skupščina. To vprašanje je zelo kočljivo, ker bi tudi v kre-čanski zadevi narodna skupščina lahko kaj sklenila, kar bi do skrajnosti poostrilo konflikt s Turčijo. Vojaška liga je z večino glasov sklenila, da naj se Dr a gumi s imenuje za ministrskega predsednika. Dragumis je baje izjavil, da prevzame vlado le s tem pogojem, da se defnitivno razpusti vojaška liga.
V nekaterih turških krogih se govori, da so Bolgarska, Grška in Srbija sklenile zvezo, ki je naperjena proti Turčiji. Imenovane države nameravajo baje skupno ob določenem času napasti Turčijo ter pregnati Turke iz Evrope. — Trezni krogi sodijo, da so te vesti izmišljene ali pa po* rojene iz pretiranega strahu.
Balkanske homatije. Atene, 4.februarja. V vladnih krogih se izraža .veliko začudenje radi strahu, ki se javlja po Evropi spričo sklicanja narodne skupščine. Zatrjuje se, da zasleduje nova grška vlada zmerno in trezno politiko in da ima vseskozi miroljubne namene. Pravi se, da ni v vprašanju delegacije krečanskih zastopnikov v grško narodno skupščino nič nevarnega. — Poznejša vest pravi, da je grški ministrski svet sklenil, pripustiti krečanske zastopnike v narodno skupščino, ča bodo izvoljeni. Kakor znano, smatra Turčija to za neizogiben povod vojae. Narodna skupščina se snide baje šele decembra.
Solun, 4. februarja. Predvčeranjem so bile poklicane rezerve letnikov 1904 do 1906, skopaj do 40000 mož pod orožje.
Sofija, 2. februarja. Bolgarska brzojavna ko-respodenca ima sledečo izjavo: Od raznih inostran-skih listov objavljene vesti o narodni napetosti razmer med Turčijo in Bolgarijo in o pospeševanju vojnih priprav so izmišljene in tendenciozne. Razmere med Bolgarijo in Turčijo so dobre in trgovinska pogodba, ki se v kratkem sklene, učvrsti te razmere v korist obema deželama. Bolgarija je dosledna v svoji politiki, ki je utemeljena na vzajemno prijateljstvo Tur č je in Bilgarije.
ti Rabila aa Xoreskesa poročajo, da dela uradi itkopapja trupel ponesrečenih silno slabo napredujejo, ker podzemeljske vode vedno ponovno napolnjujejo kotlino. Govori se celo, da se bo prizadevanje, rešiti trupla ponesrečencev, moralo opustiti, ker preti nevarnost novih podsipanj. Vedno hujše obtožbe se pa slišijo zoper Henckel-Donners-markovo jamsko družbo, ki se ji naravnost očita ropanje pri kopanju rude.
Clank ali za molke. Zadeva ciankalijevih pošiljatev, ki so jih v pismih dobili razni častniki generalnega štaba, je še vedno nejasna, kakor je bila. Nadporočnik Hofrichter je še vedno osamljen v zaporu, ločen od sveta, ne ve, da mu je umrl svsk, ki je bil do zadnjega diha prepričan o njegovi nedolžnosti, ne ve, daje njegova žena povila sinčka, ne ve, kaj se godi po svetu, ne ve, kakšen je pravzaprav položaj njegove zadeve. Pač pa se je te dni zgodilo nekaj, kar bi oblast na vsak način morala pojasniti. Poroča se to: «V a>na1u pri Gorici se je ▼ petek uitrelil nadporočnik 7. lovskega bataljona Moric Schmidt, ki je bil bolan na živcih. Imel je dobiti vabilo k sodišču v zsdevi sušnih strupenih pisem, toda ustrelil se je, preden je dobil vabilo. Zveze med samomorom in vabilom se ne da konštatirati.» Ta vest je, kakor se vidi, precej skrivnostna. S tem, da se ne da konštatirati no bena zveza med njegovim samomorom in vabilom k sodišču, ni nič povedano. Goden vtisk dela to, da seje že v soboto na Dunaju govorilo, da se je v Trstu ustrelil neki Častnik, ki ima zveze s ci ankalijevo afero. Oblast na Dunaju je kratkomalo tajila to vest. Od Trsta do Kanala pa ni tako daleč, da se ne bi človek, ki je pončen o dogodku, takoj spomnil, da je pomota le v mestu. Zakaj torej tajenje? Javnost ne pozna razloga S c h m i d tov eg a samomora, a če ga ne izve, se ne bo čuditi, ako bo sklepala po svojih mislecih. S samim zatajevanjem se ne opravi nič.
Rudarska nesreča ▼ Ameriki. Iz Primera
v Goloradu se javna, da so v rudniku družba Colorado Fuel and iron Campaay eksplodirati plini in je osem rud arjev ubitih, več kakor sto pa zasutih. Do drugega jutra so potegnili petnajst mrličev iz jame, pozneje pa se devet-ins edem deset. Večinoma so jih dobili zadušene v rovu, kamor so bili zbežali pred eksplozijo. Ko se je zgodila nesreča, je bilo v jami 149 rudarjev, večinoma Slovakov in Ogrov.
Angleške volitve. Liberalci so pridobili mandat v VVicku na Škotskem. Dva O' Brienova pristaša sta na Irskem izvoljena proti Redmondo-vim kandidatom. Vsega skupaj so doslej izvoljeni: 271 ko.nservatjvqev, 273 liberalcev, 41 člaaov delavske stranke, 82 Ircev (med njimi 11 O' Brieno-vih pristašev.)......
V premogokopih ponesrečen. Po poročilu c. in kr. konzularnega urada v Montrealu z dne 19. novembra t 1. se je ponesrečil neki Mihael Gustav, oženjen, oče enega otroka, domoven v <Lakvicah» pri eksploziji, ki se je zgodila dne 6. oktobra 1909 v premogokopih cWellsnd Colliery Company v Nanaimo pri Ladysmith, Britišks Kolonija*. Konzularni urad je pripravljen storiti vse korake, ds dobe brodniki ponesrečenega odškodnino. Politična oblast va so dobila od deželne vlade na podlagi razpisa c. kr. ministrstva za notranje stvari uiaz, da osobito v krajih, ki imajo podobno ime, kakor ga navaja konzularni urad, uvedejo vsa potrebna poizvedovanja, da se dožene identiteta ponesrečenega.
Zadnji janičarji. Svoj čas v dobi turških vojen so bih janičarji, poturčeni Slovani, strah in trepet vseh sovražnikov. L?ta 1826 . je dal Sultan II. pomoriti vse janičarje, ker so se bili uprli. Bilo jih je 50 000. Dvajset janicarjev, ki so imeli službo
Dobra poceni zdrava
mora biti resnična kava za družino* 'Co je pa šKathreiner SKneippova stadna kava, toda le tedaj, kadar je gospodinja previdna in pri nakupu izrecno povdarja ime SfCathreiner in vzame le izvirne zavitke s tem imenom In s sliko župnika dCneippa kot varstveno znamko.
v Saj Odžaku, je bilo prezrtih v tem mesarskem klanju ia ko je Mohamed zanje izvedel, jih js po-milosti 1, daroval jim celo okolico njihove vojašnice, določil jih za redarje v Eyubu in ukrenil, da se število janičarjev ne sme nikdar zvišati nad 20. Ti janičarji si izvolijo svojega poveljnika is svoje srede za eno leto, v katerem dobiva 20 000 mark. Potem gre s polno plsčo v pokoj. Ker postane vsak jani-čar enkrat poveljnik, je janičarska služba zelo priljubljena, dasi vlada v njih vrstah najstrožja disciplina, dasi je s to službo združeno vsakovrstno pomanjkanje. Janičarji žive kakor vojaški menihi, toda kot poveljniki v pokoju si privoščijo udobno življenje.
Ruska svobod s. Herzik, znani peterburski založnik Tolstojevih del, je bil obsojen ns poldrugo leto trdnjave, ker je založil »Cerkev in država*, delo, katero, je -bogokletno* po mnenjn državnega pravdnika.
Sapnik JsssarllO aa Hrvatskem je danes Rauchova metla, zagrizen frankovec In klerikalec. Ta mož je na novega leta dan v pridigi izrekel svojim ovčicam sledeče »krščanska* voščila: Vi niste ljudje, vi niste kristjani, niste vredni, da vas greje solace božje. Daj bog. da bi izbruhnila vojska in da bi vsi vi poginili, daj bog, da bi se pojavila kuga ia vas pomorila, daj bog, da bi nastala lakota in da bi vi vsi od gladu poginili I* To vse zato, ker ga verne ovčice nočejo v politiki slošati.
Charles D. Wiillams, škof mišiganske eni- j skopalne škofije, Kari E. Schmidt in Konrad Pfe ffar so prosili policijskega komisarja Croula v Detroit, Mich, naj se prekliče prepoved, ki zabranjuje govoriti rnani anarhistkiEmi Goldman na javnem shodu. Izrekli so, da te stori ts korak v interesu do svobode govora. To je seveda v Ameriki.
Mssassoaioiaa rspnbllka. Med Avstrijo In Italijo leži mala republika, ki je skoraj popolnoma pozabljena od sveta. To je mala, plodna dolina Beetina, ki deli Monti Tombra In Caplone, ter se nahaja na grsnicl. Ta dolinica čini v resnici malo državico, katero sicer niso sosedne velevlasti pri-poznale, a tudi na oficijelnih zemljevidih obeh držav ni označena.
Čea
ga nI I
Po njem t! jed diši, Želodec ne boleha In glava ne bollt
Zahtevajte izrecno ..FLORIAN" Zavračajte ponaredbel
Ljudska kakovost Kabinetna kakovost
liter K 2-40. . -4-80.
Naslov za naročila: »FLORJAN«, Ljubljana.
Postavno varovano.
Vsako soboto not/ spored.
O« I. slo 18. f ekrsMsi»]a i
Raztop teles.
Drastično smešni prizor.
MiUiisM^okiUlijissKlarjL
(Velikansko nedosežno dramatično dejanje v brezhibni barvni izpeljavi.) Zanimivo in ginljivo dejanje v S delih in tO slikah, vse v barvah. Posneto po človeškem življenju.
Veôni romaii.
800 metrov dolgi umetniški film. Predstavljala so umetniki iz francoskega gledališča «Comédie Française». — Prizori nam slikajo Jjubavno dogodbo prejšnjega stoletja, ki se v človeškem življenju vedno ponavlja.
Branitelj živali.
(Jako smešno.)
Vzlet zrakoplova.
(Slika je posneta po naravi.) 54
Vao natančnejša povedo dnevni lepaki
Zahvala.
Podpisano gasilno društvo izreka tem potom najsrčnejšo zahvalo vsem onim, ki so tako blagodušno prispevali z darovi k srecolovu v prid zidave novega gasilnega doma. Posebej pa se zahvaljuje še g. dež. predsedniku baronu Schvrarzu, zadružni pivovarni v Lescah ter čislanim tvrdkam Fr. Dolent. Ig. Fock, t>. Majdič in Ferd. Sajovic.
Rateče na Gorenjskem, dne 27. januarja 1910. Za Prostovoljno gasilno društvo: Jam. Zapaaftla AatS. KarftSaja
tč. tajnik. tč. načelnik.
Izjava.
Podpisani izjavljam, da sem dne 19. decembra 1909, vozeč pošu) iz Železnikov v âkofjo Loko, pa santon* šaljivo govoril o Matiju Zumerju, kovaškem mojstru v Železnikih in njegovi kovaški obrti. 46
Vsled tega obžalujem vse one trditve po lastnem prepričanju, katere imenujem neresnične.
Matevž Bertonoelj.
Loterijska srečka dne 80. januarja 1.1.
Gradec    33  50  69  86 80
in drago rodi so prodajo po niaki oonl
v Kranju 163 (I. nadstropje).
potrtega srca naznanjamo vsem sd-rodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naS nepozabni soprog, oziroma očim, sin, brat, svak in stric, gospod
Albin Rast
trgovee
danes, dne 29. prosinca 1910 ob pol 3. uri popoldne, po dolgi in mučni bolezni, prejemi! svetotajstva za umirajoče, v 46. letu svoje starosti, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega pokojnika bode v pondeljek, dne 31. prosinca ob pol 5. uri popoldne iz hiše žalosti na tukajinje pokopališče.
Sv. maše zaduinice se bodo brale v tukajšnji župni cerkvi.
KRANJ, dne 29. prosinca 1910.
UW\ ostali.
63
Za ljubeznive dokaze iskrenega sočutja povodom bolezni in smrti našega preljubega soproga, oziroma očima, sina, brata, svaka in strica, gospoda
Albina Eanta
trgovca
izrekamo tem potom svojo naj-iskrenejšo zahvalo. Posebno pa se Še zahvaljujemo za obilo spremstvo pokojnika k večnemu počitku in za prekrasne darovane vence.
Bodi izrečena vsem skupaj naj-prisrčnejša zahvala I
KRANJ, dne 5. februarja 1910.
Žalujoči ostali.
JBMMSUtt© Ox*»Kranju i*o<l»J« aotor« *** *>o oen.1 iel««no le* **>«»-owrljttteo blagO) vHte kotle M«a*»4fx 9C*ia« orodj* M« obrt, aoapodiajatvo
»to,
litoerne , farm.
48 xl
Î
V najtro «11 na račun dam za več let
GOSTILNO
X vso opravo za nUko ctno. :: posebno pripravna za a
PEKA
ktr v c tli okolici ono uro daleč nI nobene pekartje. pri hiši Je gjanjeioč, lepa prodajalnKka oprava, hlev, ledenica, vrt, vodovod 1.1, d. Gostilna Je v hlil {e 30 let Stroškov za ledenico nI, ker Jo napolni lastnik. Zalogni kapital čisto nizek, par sto kron. is= ponudbe pod:
F. HILT,
fiESČDR prt Kranja.
Po zelo nizki ceni se proda dobro ohranjeni
„Cyclo5tyl-aparat"
ia pomnošttev dopisov, cenikov 1. L d.
Kje? pove upravništvo »Gorenjca*. 60
Učenca
oskrbo sprejme takoj
Ivan Levičnik
» 40 8-2
Kx*£anjt*.
Proda se
890 —1
Cofi$če t« hisa
štev. 84 v Kranja,
Vefl te poizve pri lastniku L Cofa v Kranju.
Ha debelo In drobno I
Po ceni se proda
if leksil
47 8—2        (zadnja izdaja)
in žeiezso ipjno S.1.
Več se izve pri Lovim Rebolja v Kranja.
Po2or.
rT)e35tin
doktorja pl. Trnkôczyja krmilno varstveno sred-stve se dobiva pristno pri trgovcih le pod imenom Maatln. Previdni kmetovalec ga primeša krmi vsaki domači živali. Najviâje medalje na razstavah in tisoči zahvalnih pisem pričajo o velikih uspehih, ki se dosežejo z mastinom.
Tovarniška zaloga:     26 12—24 Lekarnar Trnkôoxy, Ljubljana.
5oW(< potrebščine
vseh vrst priporoča po najnižjih cenah galanterijska in modna trgovina
Anton Adamič
galanterijska in modna trgovina
KRANJ :: Glavni trg
43 18—2
Posebno ugodne oene s& dijake!
Klobuke, čepice, srajce, kravate, ovratnike, zapestnice, naramnice, nogavice, iepne robce, glavnike, denarnice, mila ln drago toaletno blago, krtače, torbice 1.1, d.
Teloradni čevlji f veliki izberi I
:: Cene znatno nizke! :: Postrežba točna in solidna!
Na debelo ln drobno!
50.000 parov čevljev. 4 para davfjav samo K 8«—.
Ker je več tvornic ustavilo delo, sem dobil naročilo, da »pravim večjo množino pod tvorniško ceno v denar. Dabavim .vsakomur 2 para moških in 2 para ženskih čevljev na trakove: rjave ali črne, galoširane s kapicami in z močno nabitimi podplati, elegantni in po najnovejši fasoni. VelikoH po Štev i ki. Skupaj 4 pari K 8'—. Razpošilja se po povzetju. Razpošiljalnica čevljev:
P. Lnat, Krakov itev. 84/8.
Zamena dovoljeni, ali denar nazaj. 84 6—3
Harmonike, citre. gramofoni, gosli, igle, plošče vsake vrste po 3 do 6 kron
vse to se pri meni dobi. — Popravila gramofonov in harmonik hitro in poconi.
Se priporočam
86 3-2
Paul Bizjak
Kranj št. 102.
5 (g žgane katfe
41 10-1
fraobjo na fssto postajo
za kilogram
Brasil - mešanice, jako dobre......K 3 —
Zajutrek-Melange, fini okus...... » 3*40
Central, nežne, fine........• . „ 3 60
Karlsbader Melange. močne, fin aroma  . , 4*— Dunajske Arabia Spezialitete, jako priljubljene mešanice.......... , 4*40
razpošilja po povzatju ,ArabiaS Import kave In čaja
Dunaj M/2, Untere Viaduktgasse Nr. 36.
Kavarne, restavranti, inštituti, zavodi dobe prednostno ponudbo.
Mestna hranilnica v Kranju
Splošni rezervni zaklad (lastno premoženje)
nad 212.500 kron.
obrestuje hranilne vloge po
126-4
*************************
Concern leta 1908: Stanje hranilnih vlog 4,822.000 kron, posojil na zemljišča 2,890.000 kron ter posojil občinam 418.600 kron.
Ta najstarejši denarni zavod v Kranja Bradate na rotowsu vsak delavnik od 8. do 12. are dopoldne, eb smanjlh in trinih dneh pa tudi •d 2. do 4. ure popoldne.
>wm«»»rwij»iHiii»iiitwitiiiti9iiiiiiiiiiiniiiiiiiiintiitm»»niiii
brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje hranilnica iz lastnega. Narasle vložne obresti pripisuje h kapitalu vsakega pol leta — to je dne 80. junija in dne 31. decembra — ne da bi bilo treba vlagateljem se sglasati radi tega pri hranilnici.
Sa varnost hranilnih vlog Jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina Kranj i vsem svojim premoženjem in s vso svojo davčno močjo. — Da so hranilne vloge res vame, priča slasti to, da vlagajo v to hranilnico tndi sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev.
s^a<r^>Ma^%^a^ ^vv^^^^^m^sv^^^v^m aa*
Hranilnica posoja na zemljišča po 5% na leto in na amortizacijo v 86 letih, tako da na primer dolžnik v teku 36 let popolnoma poplača posojilo 100 kron z obrestmi vred, ako
plačuje vsakega pol leta po 3 krone.
::     Našim rodbinam priporočamo
KoiinsKo ciKorijo.
Samo
je oni, o katerem pravi znani in odlični kemik milne industrije, gospod dr. K. DEITE v Berlinu, da ima veliko pralno moč,
večjo nego milo ali milo in soda
ne da bi kvaril perilo.      32 14—2
filiolos" pralni pralek je torej ■ajboljse
kar se more rabiti za pranje perila, veruje v največji meri perilo, je poceni in daje
Dliftcft beleto ter it popolnoma brez duha.
Zavitek y2 kg stane samo 30 vin. Dobiva se v trgovinah z drogerijami, kolonijalnim blagom in milom. 3V« debelo I
L. Hinlos, Dunaj, I. Mblkerbastei 3.
ZUtufeHaie.-Bcrli«, fariz, »■ Ud.
Najboljše kosmetlčno
ZObOčlstilno sredstvo
Jzdehvatelj
0. Scydl
£j ubij ana, Spita/.-Stritar.u/. 7
Šivalni stroji in kolesa
Tovarniška zaloga
Iv. Jax-a v Ljubljani
Dunajska cesta 1?
priporoča svoje najbolj priznane
šiv. stroje in kolesa
Ceniki na zahtevanje zastonj.
Glinaste peči
138 58-34
štedilnike, banje ia kopeli, kakor tudi Upe, vase in drage glinaste isdelke v vseh barvah, trpežne in cene priporoča
Avgust Drelse
prva in največja tovarna padi; in sjlinaatih iadolkov v LJubljani.
DD0DD0M1
Josip Pogačnik v Radovljici
Krojaški mojster
Odlikovan 1909 na razstavah v Londonu in v Parizu s prvin darilom: častno diplomo, velikim zlatim častnim križcem in veliko zlato kolajno.
priporoča cenjenemu občinstvu
svojo delavnico v izdelovanje vseh Trat
oblek za gospode,  uradniških uniform,
salonskih, tnriatovskih in lovskih oblek
ter ogrinjal.
Vedno bogata saloga angleškega, francoskega in braskega sukaa. — Naročila m iivriojejo po najnovejšem kroju točno in osno ter m sprejemajo pepravila.
Specijalisl i izdelonijD fraka* H nlonkik nknL
Zajamčena je vestna izvršitev naročenega dela natančno po meri in izbranem kroju ter po latji naročnika. — Kdor si zeli nabaviti elegantne, fine, obenem trpežne in vsem zahtevam ustrezajoče obleke, naroči si jih naj pri tej tvrdki in postal bo stalen naročnik. 86 52-48
Vina
štajerska, dolenjska, goriška, vipavska, istrijanska, dalmatinska, jamčeno pristna
ponuja po skrajno nizkih cenah
zadruga
282 52-10
Agro-Merkur
r. z. z o. z. v Ljubljani.
lajrečja trpriu u tajsiia
Rudolf Rus
¡ffikl Boekopf ure od 4 X naprej
„    Cilinder   „ „  5 „
Srebrne „      „ „ • „
Anker M ,. ii
tUtasefticae leti 3SSS.
■ a   Električna gonilna sila,   sj sj
UUm tl|aatit barf, taka Is tiraría
Brata gberl3
orkoslikarja, laldrarja, stavbena in pohištvena pleskarja
fifikHfiH* atiklosleeve nliee S, ijBviJAilsl nasproti hot. ,Union'
Ustanovljeno 1842.    ■    Telafoa 154.
,58—82
Martinova oesta 20 9   Cana Martinova oesta 20
Postajališče električne cestne železnice pri šentpeterski cerkvi. 128-88
LJUBLJANA ::: ZalagatelJ društva c. kr. avstr. drš. uradnikov.
::::::::::
Bogata zaiogt pohištva vsako vrsta v vseh eenah. Ogledala, tilke v rasa velikostih.
Popolna oprava za rile. Špeeljallteta: Gostilniški stoli.
Pohištvo Iz zaleta, otroške postelje Ia vozim  po vsaki
kfodreol Iz žlona-toga omrežja, api-šunke travo ali žimo, prve vrste vedno v zalotil.
ia spalno soto od m gld. naprej. Dira* z okraski.
Opravo za Jedilne sobe, anione, pred-sobe, osle garnituro.
£M 0000 § jp9fí&££a\§
nobam marina, o-mlralna miza, obešalnik, miza, atensko oglodan.
Bpoeijaitteto v nevestinih batea, fo-IM prostori, prt-tilbm jMHaa*
Čudovito poma! ta hotele, vilo Ia za letovtšea Si 0d.
•fCcttitfc irsžfe!
TrieTsko-otartna banka t LjobljaDi
registriran« zadruga t omejenim jamstvom.
uradni prostori: Šelenbnrgeva nlica ——- (pri „Malten").
Vplačani deleži K IOI.8BO.
Sfrrejeiaa vloge na knjižice ter jih obrestuje od dne
vtege do dne dviga po 4,/,"/0; renthi davek plača
zadruga sama. Sprejema vloge na tekoči račun; na zahtevo dobi
stranka Čekovno knjižico. Daje posojila na najrazličnejše načine.
Res v ra o t tam Menjalnice: Zamenja tuj denar, prodaja vsakovrstne
vrednostne papirje, srečke i. t. d. Nakazila v Ameriko Esfcoaaptlra trgovske menica. Preskrbe je vnovčenje menice, nakaznic, dokumentov
i, t. d. na vsa tu- in inozemska tržišča. Izdaja izkaznice. 10 12-4
Vsa pojasnila se dobe bodisi usttueno ali pismeno v zadružni pisarni.
Uradne ara vsak. dan dopoldne od 9. do 12. ter popoldne ©d 8. do 5.
dr. €4«ard Giobočatk
V «aswr eeamjia.      2» 52-22 Je slavnema občinstva na razpolago
vsaki dan in tudi v? nedeljo.
JOS. WEIBL
J. Spreitzorjev naslednik
LJUBLJANA,
SBlOartn Silsrov ea   vali o a sastv.
ttMefo-flsetiG n lontnteljjlfl kijsCsrsISarstru.
Žično omreSje aa stroj, ograje na mire d vom, obn.«r     tretjo, vezna vraU, balkoni, veranda, stolpna krite, štedilnike i. t. d
Špeeijaliteta: 76 52-47
vaJjični zaetori (RoUbalken).
Priložnostni naknp.
Umetni mlin. • • Žaga. • • Kovačnlca.
Mlin Je senldan po najnovejšem sistean, jako dobro opravljen, bres kaakaraace ta laa dela t izobilju. Žaga |a opremljena s clrknlarnlml ln dragimi žagsmL Kovačnlca ima vse orodje ia stroje, ===== Zraven spadajo tndl travniki, njive ia vrtovi
Proda se jako vredno radi rodbinskih razmer.
VpraJa naj aa pri 251 20-is
JosIdd Kremser.psestniku «etacaa mima,
™w —* VMWV> 1 Lavamund, Lavantinska dolina, Koroško. — Dopise se prosi v nemškem Jedka.
Dendrin
aa uničenje bolexsi ia Škodljivcev na sadnea drevju.
Obnetel ae je posebno proti zajčji škodi.
Prospekti gratis. 294 8—7
Zavoj za poskušajo brutto 5 kg franko 4 K.
Te varna karbeUneJa R. Avenarias
aststettam, Hlija Avstrijske,
Zaloga pri Fr. Dolens, Kranj.
G. Tönnies
v Ljubljani
)o varna za stroje, železo in kovinoKvzrna priporoča kot poaoboort žage in fw stroje ta obdelovanje lasa. Francis - turbine osobito aa zagrne naprave zvezane neposredno s vraülom. Motorje za bencin in surovo olje, najcenejša gonilna sita.
POSOJILNICA V RADOVLJICI
reglstrovana sadrnaa s omejenim poroštvom
potlružnlco na Jeseničan
sprejema Hranilne vloge od vsakega in jih obrestuje po
m
Äeaerrna nakl	Lada
innaša:	
S19210	t
brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se pretrgalo obreetovanje.
se dajejo na vknjižbe brez amortizacije po SV«V« ali z 1*/» amortizacijo, na menice pa po 6'e :: Eskomp-tirajo se tudi trgovske menice.
Denarni promet ▼ letu 1908:
i ISJIMNI
Posojilnica sprejme tudi vsak drug načrt amortizacijskega dolga.
Uradnje se v centrali in v podružnici
ad 8.-12. ara dopoldne
in od
2.-6. nre pop. is vsemu
nedelje ia prasnike.
Poštno-hranilnični račun centrale št. 45.867.
Podružnice na Jesenicah št. 75.299.
Izdaja ranaoriaj «Oorenjca».
Odgovorni urednik Mir oslsv Anbrotič.
Lastnina in usek 1?. Pr, Umscvto v Kranj«,