Svoboda veroizpovedi kot temeljna človekova pravica v slovenski tranziciji

slovenski

2004

letnik 64, številka 1

Človekove pravice    komunizem    laicism    laicizem   liberalizem    religious freedom    Veroizpoved    verska svoboda 

Univerza v Ljubljani, Teološka fakulteta
(Obvezni izvod spletne publikacije)

V času komunističnega totalitarizma je bilo na področju celotne tedanje Jugoslavije verovanje ustavno opredeljeno kot "človekova zasebna stvar", kar je pomenilo, da je bilo izključeno iz celotnega področja javnega življenja in delovanja. Z demokratizacijo je ta omejitev odpadla, vendar je v miselnosti ljudi polstoletnen odnos do vere in Cerkve ustvaril stereotipe in navade, ki jih ni lahko premagati. Besedilo Ustave Republike Slovenije sicer ne daje osnove za posebno restriktiven in laicističen odnos do vere in Cerkve, toda mentaliteta ljudi, nekateri zakoni in splošna politična usmeritev uvršča Slovenijo med tiste evropske drave, kjer je laicizem najbolj izrazit in odnos države do vere najbolj sovražen. To se posebno kaže na področju šolstva, kjer zakonodaja izrecno prepoveduje vsakršno konfesionalno dejavnost v šoli, s čimer Slovenija odstopa od tistega splošnega koopertaivnega odnosa med državo in Cerkvijo, ki je najbolj razširjen model v Evropi.

19.05.2014