Acrocephalus 21 (102-103): 261 – 274, 2000 Prva potrjena gnezditev rde~e lastovke Hirundo daurica v Sloveniji (Kra{ki rob, JZ Slovenija) First confirmed breeding of the Red-rumped Swallow Hirundo daurica in Slovenia (Karst Edge, SW Slovenia) Toma` Miheli~ [t. Jurij 125, SI-1290 Grosuplje, e-mail: barbara.mihelic@guest.arnes.si 1. Uvod previsnih skalnih stenah, pod mostovi ter v zapu{~enih stavbah. Glavnina evropske populacije `ivi na Bal- Rde~a lastovka naseljuje ju`no Evropo, srednjo in seve- kanskem in Iberskem polotoku. [iritev njenega rozahodno Afriko ter Azijo (Cramp 1988). V Evropi gnezditvenega areala proti severu pripisujejo pod-gnezdi podvrsta Hirundo daurica rufula, ki je zna~ilna nebnim spremembam (Michev & Rufino 1997). gnezdilka Sredozemlja. Gnezdi posami~ ali v majhnih V pri~ujo~em delu je opisana gnezditev rde~e lastovke kolonijah v suhih in skalnatih obmo~jih do 800 m, v spodmolih Kra{kega roba, predstavljeni pa so tudi izjemoma celo 1.600 m nad morjem. Gnezda gradi v podatki o njenem pojavljanju drugod v Sloveniji. UV W X Slika 1: Raz{irjenost rde~e lastovke Hirundo daurica v Sloveniji: velike pike - potrjena gnezditev, srednje pike - mo`na ali verjetna gnezditev, male pike - opazovanja posameznih negnezde~ih osebkov (karta: Geografski in{titut ZRC SAZU) Figure 1: Distribution of the Red-rumped Swallow Hirundo daurica in Slovenia: large dots - confirmed breeding, medium dots -possible or probable breeding, small dots - observations of nonbreeding individuals (map by: Geographical Institute ZRC SAZU) 261 Kratki ~lanki / Short articles 2. Opis obmo~ja Kra{ki rob je ozek pas, kjer se Podgorski kras prevesi v fli{no Primorje. Zaznamujejo ga {tevilne navpi~ne in previsne skalne stene. Prehod med mediteranskim in celinskim podnebnim zna~ajem (Ogrin 1992), sprememba kamninske podlage in posebna oblikovanost terena so v povezavi z zaveterno in ju`no usmerjenostjo skalnih sten vzrok za pestro rastlinstvo in `ivalstvo tega obmo~ja. Rastje je po ve~ini termo-filno, tu in tam najdemo celo oto~ke evmediteranske vegetacije (Kaligari~ 1992). Celoten kra{ki rob pripada submediteranskemu fitogeografskemu obmo~ju (Wraber 1986). 3. Pregled opazovanj v Sloveniji V Sloveniji je rde~a lastovka izjemno redko raz{irjena vrsta (Geister 1995). Vsa opazovanja so iz obdobja zadnjih petnajst let. Pove~ini je bila opa`ena v submediteranski zoogeografski regiji, nekajkrat pa tudi v notranjosti Slovenije. Dvakrat je bila opazovana na Vrhniki (Gra~ner 1991, Sovinc & [ere 1996), posami~ pa na Ptujskem jezeru ([tumberger 2000) in 12.5.1995 na zadr`evalniku Medvedce (Denac ustno). Prvi zapis za Slovenijo je iz leta 1988, ko je Bra~ko (1989) ujel osebek te vrste v Se~ovelj-skih solinah. Isto leto je gnezdila tudi v italijanskem delu doline Glin{~ice pri Trstu v neposredni bli`ini meje s Slovenijo. Gnezdo je bilo na stropu skalnega spodmola, 1,8 metra nad tlemi (Ota 1989). Leta 1999 je [ere (1992) na{el nezasedeno gnezdo rde~e lastovke pod mostom ~ez Dragonjo, v katerem je istega leta gnezdila velika sinica Parus major. Potrditev gnezditve rde~e lastovke na meji s Hrva{ko je tako ostala pri domnevi, da je lastovka tam gnezdila v letih od 1998-90, saj so bile rde~e lastovke v tem ~asu ve~krat opazovane v bli`njih Se~oveljskih solinah (Bra~ko 1989, 1991, [kornik 1991). V Se~oveljskih solinah so se pojavljale tudi kasneje (Sovinc & [ere 1993), zadnji~ 18.4.1999, ko je bilo opazovanih 5 osebkov (Rubini~ ustno). Za Kra{ki rob obstajata dva pisna podatka: 27.5.1998 je bil opa`en par rde~ih lastovk v stenah pod Velim Badinom (Geister 1998), 30.5.1998 pa par nad vasjo ^rni Kal (Jan~ar 1999). 4. Opis najdbe gnezda na Kra{kem robu Z bratom Nacetom sva 30.8.2000 pod Velim Badi-nom na Kra{kem robu v skupini kme~kih lastovk Hirundo rustica opazovala rde~e lastovke. V jutranjih urah sta okoli sten letali dve odrasli lastovki, prek dneva pa so bili z njima v zraku tudi {tirje mladi~i. 262 Slika 2: Gnezdo rde~e lastovke v steni pod Velim Badinom, 31.8.2000 (foto: T. Miheli~) Figure 2: Red-rumped Swallow's nest in a rockwall below Veli Badin, August 31st 2000 (photo: T. Miheli~) Naslednji dan sva v jutranjih urah ponovno opazovala samo odrasli lastovki, na{la pa sva tudi gnezdo, saj so mladi~i letali v njegovi neposredni bli`ini. Gnezdo je bilo pritrjeno na previsen strop enega izmed spod-molov pod Velim Badinom kakih 7 metrov od tal, in sicer na predelu, ki je popolnoma suh in obrnjen proti jugozahodu. Lepo je bilo videti vhodno odprtino v obliki tunel~ka, dolgega nekaj centimetrov (slika 1). Pod gnezdom so bili sve`i iztrebki. Kljub temu da so bili mladi~i `e speljani, so se lastovke svarilno ogla{ale, ko sva se gnezdu pribli`ala na manj kot 20 metrov. Oba odrasla osebka sta skupaj z mladi~i prespala v gnezdu. Na osnovi podatkov iz literature (Cramp 1988) sklepam, da so se mladi~i speljali manj kot mesec dni pred tem. Zjutraj sta gnezdo prva zapustila star{a, sredi dopoldneva pa {e mladi~i. Ali je {lo v opisanem primeru za prvi ali drugi zarod v letu, ne vemo, saj lahko rde~e lastovke gnezdijo tudi zelo pozno (Genero 1983, Stip~evi} 1992). 5. Diskusija Razlog za gnezditev rde~e lastovke v spodmolih pod Velim Badinom na Kra{kem robu je verjetno v povezavi s {irjenjem njenega gnezditvenega areala proti severu, kar pripisujejo podnebnim spremembam, predvsem segrevanju ozra~ja (Michev & Rufino 1997). Mo`no pa je, da so pred letom 1999 njeno gnezditev onemogo~ili {portni plezalci na opisani lokaciji, ki so prek skalnih previsov speljali {tevilne plezalne smeri. Na Rde~em seznamu je rde~a lastovka uvr{~ena med potencialno ogro`ene ob~asne gnezdilke (Bra~ko et al. 1994). Zaradi ugotovljenih negativnih vplivov plezanja na gnezde~e populacije Acrocephalus 21 (102-103): 261 – 274, 2000 pti~ev je bila v letu 1999 in 2000 na obmo~ju Kra{kega roba izdana Odredba o prepovedi vznemirjanja zavarovanih vrst ptic v stenah na obmo~ju Kra{kega roba (Uradni list RS, {t. 22/99, {t. 39/00), ki delno omejuje to dejavnost. V letu 1999 so bili v steni pod Velim Badinom kljub temu opa`eni sledovi plezanja, v letu 2000 pa sledov ni bilo ve~. Prenehanje plezanja se tako ~asovno ujema z za~et-kom gnezdenja rde~e lastovke. Povzetek Dne 31.8.2000 je bilo v stenah pod Velim Badinom na Kra{kem robu (JZ Slovenija) najdeno gnezdo rde~e lastovke. Ob gnezdu so bili {tirje speljani mladi~i, ki so skupaj s star{ema {e vedno spali v gnezdu. Gnezdo je bilo na previsnem in suhem delu stene, obrnjenem proti JZ, okoli 7 metrov nad tlemi. Novo odkrito gnezdi{~a gre pripisati {irjenju njenega areala proti severu, mo`no pa je, da so v prej{njih letih gnezditev rde~e lastovke onemogo~ili {portni plezalci. Summary On August 31st 2000, a nest of the Red-rumped Swallow was found in a rockwall below Veli Badin at Kra{ki rob (Karst Edge, SW Slovenia). Four fledg-lings were seen by the nest, obviously still sharing it with their parents. The nest was situated on the overhanging part of the wall facing SW, some 7 metres from the ground. The newly discovered nestsites can be attributed to the spreading of the Red-rumped Swallow’s range towards the north, although it is quite possible that its breeding in the previous years was made impossible by sports climbers. Literatura Bra~ko, F. (1989): Rde~a lastovka Hirundo daurica ujeta v Se~ovljah. Acrocephalus 10 (39-40): 1-2. Bra~ko, F. (1991): Rde~a lastovka Hirundo daurica. Acrocephalus 12 (48): 89. Bra~ko, F., A. Sovinc, B [tumberger, P. Trontelj & M. Vogrin (1994): Rde~i seznam ogro`enih ptic gnezdilk Slovenije. Acrocephalus 12 (67): 166-180. Cramp, S. (ed.) (1988): Handbook of the Birds of Europe the Middle East and North Africa, Vol. 5. Oxford University Press, Oxford. Geister, I. (1995): Ornitolo{ki atlas Slovenije. DZS, Ljubljana. Geister, I. (1998): Rde~a lastovka Hirundo daurica. Acrocephalus 19 (89): 119-120. Genero, F. (1983): La Rondine rossiccia Hirundo daurica nidifica in Friuli. Rivista Italiana Ornitologia 53: 77-79. Gra~ner, J. (1991): Rde~a lastovka Hirundo daurica. Acrocephalus 12 (48): 89-90. Michev, T. & R. Rufino (1997): Red-rumped Swallow. V: Hagemeijer, W.J.M. & M.J. Blair: The EBCC Atlas of European Breeding Birds, Their Distribution and Abundance. T & A D Poyser, London. Jan~ar, T. (1999): Rde~a lastovka Hirundo daurica. Acrocephalus 20 (92): 32. Ogrin, D. (1992): Kra{ki rob – klimatsko prehodna pokrajina. Proteus 54 (6-7): 219-223. Ota, D. (1989): Gnezditev rde~e lastovke Hirundo daurica v dolini Glin{~ice pri Trstu. Acrocephalus 10 (39-40): 2-6. Sovinc, A. & D. [ere (1993): Ornitolo{ka kronika za leto 1991. Acrocephalus 14 (58-59): 140-144. Sovinc, A. & D. [ere (1996): Ornitolo{ka kronika za leto 1993. Acrocephalus 17 (75-76): 97-100. Stip~evi~, M. (1992): Pozen prelet rde~ih lastovk Hirundo daurica v severni Dalmaciji. Acrocephalus 13 (54): 146-147. [ere, D. (1992): Rde~a lastovka Hirundo daurica. Acroce-phalus 13 (51): 54. [kornik, I. (1991): Rde~a lastovka Hirundo daurica. Acro-cephalus 12 (48): 88-89. [tumberger, B. (2000): Rde~a lastovka Hirundo daurica. Iz ornitolo{ke bele`nice. Acrocephalus 21 (102-103): 282 . Wraber (1968): Kratek prikaz vegetacijske odeje v Slovenski Istri. Proteus 30 (6-7): 182-188. 263