J, v»* 0 Št. 275 (16.003) leto UH. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI H DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž i ciklostil. Od 5. do al v tiskarni 'Dober-.<: A A o -v . x A- 'ebuši, od 18. sep- K.J O t. > V' O ...V. 01 45 v tiskarni 'Slove- ) 7. maja 1945 pa v 0/7796600 1-Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Risio.. . 2/731190___ 1500 LIR AR je to novi center? Vojmir Tavčar BivSi predsednik republike Francesco Cossiga, ki je v dragem delu svojega predsedniškega mandata, kot je sam rekel, s kram-pon načel temelj marsikatere italijanske ustanove, so po nekajletnem premoru vrača na italijansko politično prizorišče. Aktivni politiki se za razliko od njegovih predhodnikov Cossiga sicer ni nikoli odpovedal, saj je bil bil stalno prisoten s svojimi komentarji, ocenami in pikrimi pripombami na račun novih voditeljev. Sedaj pa naj bi se angažiral kot eden od graditeljev novega pobtič-nega centra, ki naj bi bil -kot je poudarjalo geslo srečanja v rimskem hotelu Da Vinci - alternativen levici in daleč od desnice. Ce bi sodih samo po geslu in po udeležencih, ki so bili pretežno predstavniki prve republike, bi vče-rajsne srečanje lahko bilo signal, da Cossiga in nekdanji voditelji Krščanske demokracije skušajo obno-vih sredinsko silo, ki naj bi kot ves povojni čas do izbruha podkupninske afere in preiskave »čiste roke« imela krmilo oblasti trdno v svojih rokah in se pri krmarjenju naslonila včasih na levo, drugič na desno krilo. Skomine po obnovitvi take sile, kot je bila dolga desetletja KD, so še prisotne v italijanski politični družbi, vendar ne kaže, da bi imele - vsaj kratkoročno in srednjeročno ne - možnost uspeha. Bolj kot poskus obnavljanja centri-sbčne sile po demokrščan-skem vzorcu je včerajšnje srečanje odraz krize Kartela svoboščin, ki je doživel dva huda zaporedna poraza, predvsem pa krize njegovega hderja Silvia Berlusconija. Milanski medijski magnat, ki je bil duša leve sredine ob njenem rojstvu, postaja za Kartel svoboščin breme, predvsem zaradi težav s pravico in spopada s sodstvom, ki ga je vsilil zaveznikom, in dejstva, da ni znal razviti svoje stranke in zavezništva iz stranke-podjetja v pravo politično silo. Post-fasist Gianfranco Fini pa se je Se pred nedavnim odlepil od Almirantejeve dediščine in zato ne more Se prevzeti vloge hderja desne sredine, ker bi se zavezništvo prevesilo preveč na desno. V tej praznini so Cossiga in njegovi somišljeniki videli možen prostor, da bi prevzeli vodstvo Kartela svoboščin, ah vsaj političnega zavezništva, ki bi lahko prevzel dosedanjo vlogo Kartela. Vprašanje pa je, ah je lahko to tista desnica evropskega formata, Id naj bi bila verodostojna alternativa levi sredini in ki je za trdnost demokracije, kot je ugotovil Mas-simo Cacriari, nujna. ITALIJA / PO NEDELJSKIH VOLITVAH Nekdanji petehankarski politiki za nov center, a vsak po svoje Cossiga hoče tekmovati z Berlusconijem. Buttiglione pa sodelovati - Fini v škripcih SENAT / NADOMESTNE VOLITVE Mitja Volčič začel volilno kampanjo GORICA - Kandidat Oljke na nadomestnih volitvah 14. decembra v go-riškem senatnem okrožju Mitja Volčič je sinoči začel svojo volilno kampanjo s prvim, dobro obiskanim srečanjem z volilci v Gorici. S podrobno obravnavo krajevnih problemov ter obvezo, da se bo v primera izvolitve povsem posvetil senatorskemu mandatu, je zavrnil očitke o nevraščenosti v okrožje. Poudaril je predvsem zmernost, dialog, težnjo po premoSčanju konfliktov in zavračanje vsakega preostrega opredeljevanja. Vlogo goriškega prostora in vse dežele je nakazal v aktivnem vključevanju v evropske procese, ki temu področju nalagajo pomembno vlogo posrednika med zahodom in vzhodom. Na 10. strani RIM - Več kot štiristo predstavnikov nekdanje petstrankarske vladne večine se je včeraj sestalo v nekem rimskem hotelu in si izmenjalo mnenja o potrebi po tretjem polu, ki bi bil alternativen levici in oddaljen od desnice, po namenih Francesca Cossige pa bi moral konkurirati Berlusconiju, ki je po njegovi oceni končan. Vsi udeleženci zborovanja se s tem sicer ne strinjajo, kot npr. Buttiglione, ki meni, da bi se moral novi center pridružiti Forza Italii, ali kot nekdanji predsednik senata Scognamiglio, ki sodi, da sta preživeti kar obe politični zavezništvi. V veliki zadregi se nahaja tudi Fini, saj njegovi terjajo obračun z Berlusconijem, ta pa se je vabilu na soočenje že odzval. Na 2. strani TRST / DRUŽINSKA TRAGEDIJA Med prepirom izgubil življenje 45-ietnik Z nožem naj bi ga dvakrat zabodel moški, ki je prebival z materjo umorjenega TRST - V skromnem stanovanju nedaleč od bolnišnice Burlo Garofolo v Trstu je prišlo do nove družinske tragedije: v prepiru je izgubil življenje 45-letni Roberto Velicogna, usodna sta mu bila vbodljaja s kuhinjskim nožem. Umora je osumljen 70-letni Adriano Plettersech, ki je živel z Robertovo materjo, 73-letno Adriano Stefanutti. Plettersecha, ki je sam poklical policijo, so aretirali, vendar vztraja pri svoji nedolžnosti, češ da si je Velicogna smrtnonosni rani sam povzročil, hotel naj bi narediti samomor. Njegovim besedam pa nihče ne verjame. Spori so bili na dnevnem redu, našli so tudi zapis, ki ga je Velicogna nameraval izročiti policiji in v katerem omenja nasilno početje Plettersecha. Na 5. strani NOVI KOVANEC / AFERA Z MEDNARODNO DIMENZIJO Tisoč lir in kopica napak kovnica ne pozna Evrope RIM - Afera okrog novega kovanca za 1.000 lir je dobila mednarodni obseg: zaradi netočnosti je po Nemčiji namreč protestirala tudi Slovenija. Da bi bolje opazili pomanjkljivosti in napake, smo sliko kovanca povečali in z rumeno barvo poudarili vgravirane meje. V italijanski kovnici se sicer zagovarjajo, da so zarisali »umetniški obris«, ne pa geografskega zemljevida srednjeevropskega območja. Ko bi bilo res tako, potem ni razumljivo, zakaj so kar točno začrtali stare meje Zahodne Nemčije, torej Nemčije pred združitvijo po padcu berlinskega zidu leta 1989. Manjka torej vzhodni del Nemčije, pa tudi meje med Dansko in Nemčijo ni. Lepo je začrtana Belgija, pozabili pa so na Nizozemsko, čeprav je večja od Belgije. Tudi na našem koncu Evrope ne manjka netočnosti. Polo-toček, ki je očitno Istra, je še vedno v okviru italijanskih meja: je to morda spomin na rapalsko mejo? Meja s Slovenijo pa se dotika Avstrije bolj vzhodno od stičišča nemške meje z avstrijsko, in že po površnem ogledu evropskega zemljevida je-očitno, da pripada Italiji slovensko ozemlje skoraj do Maribora: se za tem skriva spomin na ljubljansko provinco? Takih kovancev so skovali že več kot sto milijonov in jih ne bodo vzeh iz obtoka. Kovnica je zagotovila, da bodo na novih kovancih popravih nemške meje. Kaj pa vse ostalo? Podatki o zaplembi heroina v Sloveniji LJUBLJANA - Minister za notranje zadeve Mirko Bandelj je obrazložil podrobnosti v zvezi z nedavno uspešno akcijo slovenske policije (v sodelovanju s policijo še 11 drtžav) v boju zoper organiziran kriminal, v kateri je bilo na območju Madžarske in Slovenije zajetih približno 16 slovenskih državljanov in tovornjak s 101 kilogramom heroina. . Na 3. strani Devin-Nabrežina: pogovori za nove volilne povezave NABREŽINA - Županski kandidat naprednega tabora Marino Vocci je začel pogovore za morebitne povezave za odločilno balotažo, ki bo SO.novembra. Sinoči se je sestal z liderjem »Liste 2000« Giorgiom Retom, danes pa ima v programu srečanje s Slovensko skupnostjo. Vocci je mnenja, da bo treba pri volilnih zavezništvih postavljati v ospredje program uprave in ne delitve mest v odboru. Tako menijo tudi stranke (DSL, SKP in Gibanje za Vocci j a), ki so ga podprle v prvem krogu. Zadovoljstvo nad njegovo uveljavitvijo je izrazila deželna Zelena lista. Rok za morebitne povezave zapade v nedeljo, 2 3.novembra. . , Na 4.stram Ugoden razplet za športne objekte TRST - Na tržaški občini so včeraj potrdili, da ni večjih problemov v zvezi s tremi športnimi objekti, ki jih bodo finansirali v okvira deželnega zakona o protivrednosti za gradnjo sinhrotro-na pri Bazovici iz leta 1992. Gre za odkup s strani tržaške občine in za dodelitev proseškemu ju-sarskemu odboru športnega središča Ervatti pri Briščikih, za gradnjo novih slačilnic za nogometno igrišče Primorca v Trebčah in za ureditev športnega centra Zarje pri Bazovici. Na 5. strani »Pohod« Generali v Pariz že spodletel? TRST - Mrzla prha za tržaško zavarovalno grupo Generali, potem ko je iz Pariza prišla vest, da je nemški velikan Allianz predlagal sporazumni nakup 51 odstotkov delniškega paketa tretje naj-večlje francoske zavarovalnice AGF. Nemci so ponudili več kot Italijani, vendar zagotavljajo, da nimajo slabih namenov, iz česar nekateri sklepajo, da bi utegnilo priti tudi do sporazuma med obema kandidatoma za. naskok na francosko kompanijo. Vest je negativno odjeknila na milanski borzi, kjer je Generali izgubila 2%. Na 11. strani Počastili 70-letnico dr. Franceta Bernika LJUBLJANA - Včeraj so v Ljubljani proslavili 70-letnico predsednika Slovenske akademije znanosti in umetnosti prof. dr. Franceta Bernika in 25-letnico njegovega prihoda na Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede. Tema dvema obletnicama je posvečen zbornik, ki so ga izdali za to priložnost.Razprave za zbornik je prispevalo 32 sodelavcev, med njimi 21 slovenskih literarnih znanstvenikov ter 11 iz tujine (Nemčije, Avstrije, Hrvaške in ZDA). Slovesnosti se je udeležil tudi predsednik republike Milan Kučan. Na 3. strani Danes v Ljubljani srečanje trilaterale LJUBLJANA - V Ljubljani se bodo jutri v okviru trilaterale Rim-Ljubljana-Budimpešta srečali državni sekretarji v zunanjih ministrstvih Slovenije, Italije in Madžarske Ivo Vajgl, Piero Fas-sino in Matyas Eorsy. Na. 2. strani ITALIJA Sreda, 19. novembra 1997 POLITIKA / ZBOROVANJE POLITIKOV NEKDANJE PETSTRANKARSKE KOALICIJE r— TRILATERALA —1 Cossiga oznanja smrt Pola svoboščin in ponuja svojega Alternativen naj bo levici in oddaljen od desnice - Fini v zadregi RIM - Ni bilo težko predvideti, da se bo vrenje, ki se je zaCelo že pred časom in so ga prvi exit polli po nedeljskih upravnih volitvah Se poglobili, najbolj poznalo v sredinskem delu Pola svoboščin. Nezadovoljstvu nekdanjih demokristjanov, zbranih v Casinijevem CCD, ki so vse od nastanka desnosredinskega zavezništva najbolj nestrpni, so se tokrat pridružili tudi sicer previdnejši Buttiglione in z očitno zadrego desničarski partnerji Nacionalnega zavezništva, katerega lider sicer raje molči, a v zameno govorijo njegovi sodelavci. »Proces« proti Berlusconiju se je začel kljub temu, da ga njegovi branijo na vse kriplje, ker se zavedajo, da njihovo gibanje z nogometnim imenom Forza Italia brez šefa ne more preživeti. Sam »vitez« pa z neprevidnimi izjavami (kot: »Kam pa bodo šli brez mene?«) in s samovoljno odločitvijo, da je treba v drugem krogu upravnih volitev podpreti kandidate Severne lige, gotovo ne prispeva k sprostitvi razpoloženja v svojem zavezništvu. Sredinski del Pola svoboščin se je tako odločil, da ne bo izgubljal časa. V nekem rimskem hotelu so se tako včeraj zbrali stari in novi politiki, predstavniki sil, ki so bile do leta 1992 protagonistke pet-strankarske vladne koalicije. Okrog rezkega in ironičnega Francesca Cossi-ge, ki predlaga nov politični center, se je zbralo več kot 400 oseb, ki se razpoznavajo v definiciji: alternativni levici in od- daljeni od desnice. Opredelitev so ovekovečili tudi v sklepnem dokumentu, izhodišču za nastanek »novega centra«, ki naj bi se uradno konstituiral v začetku novega leta. Ce je daleč od neo- in postko-munistov na eni in od desničarjev na drugi strani, potem mora nujno tekmovati z Berlusconijevim gibanjem, za katerega velja, da je povsem imaginarni fenomen. »Ali ne vidite, da kar 85 odstotkov zbranih prihaja iz Forza Italie ali pa je vsaj volilo zanjo?« je Cossiga retorično vprašal zbrane časnikarje. Prav odnos do Berlusconija je bil v ospredju srečanja, čeprav mu je veliko udeležencev priznalo zaslugo, da je leta 1994 na nek način prevzel in »rešil« tradicije in vrednote demokratičnega katolicizma, liberalizma in laične kulture. Toda tisti časi so že daleč, tako da je Cossiga mimo izjavil, da je Pol svoboščin »prazen teren«, ki ga mora zasesti nova sredina. Vincenzo Scotti in Claudio Martel-li, ki sta bila med govorniki, se strinjata, da ne gre za obujanje preteklosti, ampak za »razvoj korenin socializma in de-mokrščanstva«, ki so bile zatrte in so obrodile kvečjemu grmičke. Med povabljenci je bil tudi nek-. danji predsednik senata Carlo Scognamiglio, ki je šel še dlje od Cossige, ki trdi, da je Pol svoboščin končan: zanj je namreč zastarela tudi Oljka, ker je nastala prav v nasprotju s Polom in če tega ni več, tudi sama ni potrebna. Odmevi, ki so prišli na posvet o novem sredinskem polu, neke vrste tretjem polu, ki bi se od časa do časa povezoval z eno ali drugo stranjo, so vse prej kot dobrodušni. V levosredinskem taboru so ironični, Ljudska stranka molči, Berlusconi pa vztraja pri svojem. Finiju se očitno ne splača nategovati vrvi, saj je njegova promocija med politično zrele subjekte še premlada, da bi si lahko privoščil razdor z Berlusconijem, zato ga je včeraj povabil na soočenje z vodstvom svoje stranke. Lider FI je povabilo sprejel v dolgem telefonskem pogovoru s Finijem, ki je bil zelo »prisrčen«. Tako kot vsi pogovori med zaveznikoma, ki jih je bilo že ničkoliko, a niso bili nikoli odrešilni. Nekdanji predsednik republike Francesco Cossiga (AP) TARANTO / PREPREČENA 2ELEZNISKA NESREČA Nevarno pobalinsko početje Brata-najstnika položila cementne plošče na železniške tire TARANTO - Vse se je srečno izteklo, vendar pa bi lahko neumno početje dveh najstnikov-bratov, starih 11 in 14 let, povzročilo hudo železniško nesrečo. Brata sta namreč na tračnice proge Taranto-Lecce položila tri cementne plošče, okoli tračnic je bilo nadalje nametanega še nekaj kamenja, na tir pa je bil privezan še 30 centimetrov dolg kos železa. Vsaka od plošč je tehtala 10 kilogramov, vendar pa so strokovnjaki mnenja, da je bil nevarnejši kos železa, ki bi preusmeril vsak vlak, tudi z ozirom na dejstvo, da na tistem predelu vlaki vozijo s povprečno hitrostjo med 70 in 90 kilometri na uro. Na tistem odseku nadalje vozijo predvsem lokalni vlaki, ki se jih poslužujejo predvsem zaposleni v bližnjih krajih in pa študenti. Kraj »podviga« je bila postaja Nasisi v predmestju Taranta. Nanjo je zavozil vlak, ki je bil iz Lecceja namenjen v Taranto, strojevodja je opazil veliko najstnikov, ki so imeli nekaj opraviti s tiri in je poklical policijo. Velika večina najstnikov se je razbežala pred prihodom agentov, vendar so slednji zasačili že omenjena brata, ki sta vlačila cementne plošče. Po njiju je takoj prišla mati, ki je bila zelo pretresena nad vestjo o njunem početju, povedala pa je tudi, da fanta živita v težkih družinskih razmerah. Njun oče je namreč trenutno v zaporu, mati pa skuša preživljati družino kot hišna pomočnica. Starejši od fantov sploh ne hodi več v šolo in tudi mlajši že bolj poredkoma zaide vanjo. Danes v Ljubljani Fassino in Eorsy pri Ivu Vajglu Preučili bodo opravljeno delo in določili smernice za razvoj LJUBLJANA - V Ljubljani se bodo danes v okviru trilaterale Rim-Ljubljana-Budimpešta srečali državni sekretarji v zunanjih ministrstvih Slovenije, Italije in Madžarske. Kot so sporočih s slovenskega zunanjega ministrstva, bodo Ivo Vajgl, Piero Fassino in Matyas Eorsy pregledali dosedanje rezultate tristranskega sodelovanja pri posameznih projektih in določili smernice za nadaljnji razvoj trilaterale. Zjutraj bo državne sekretarje sprejel vodja slovenske diplomacije Boris Frlec, ki bo imel tudi pozdravni govor ob začetku sestanka. Uvodno besedo na delovnem srečanju bo imel slovenski državni sekretar Vajgl, njegov italijanski kolega Fassino pa bo odprl razpravo o položaju in trendih v evroa-tlantskih integracijskih procesih. Temu bo sledila razprava o praktičnih vidokih vstopanja v Evropsko unijo in zvezo NATO ter o pristopni strategiji in pripravah na pogajanja o vključitvi. V drugem delu srečanja se bodo državni sekretarji pogovarjali o načinih za stabilizacijo razmer v jugovzhodni Evropi in pospešitev mirovnega procesa, dogovorili pa se bodo tudi o prihodnjem srečanju zunanjih ministrov trilaterale. Ob koncu bodo državni sekretarji Vajgl, Fassino in Eorsy pripravili novinarsko konferenco. Prvič so se državni sekretarji v zunanjih ministrstvih treh držav srečali oktobra lani v Mariboru, naslednji sestanek pa so imeli v Rimu. Ignac Golob, Piero Fassino in Istvan Szentivanyi so takrat pripravili podlago za tristransko sodelovanje, še isti mesec pa so zunanji ministri treh držav v Rimu podpisali skupno izjavo o okrepljenem sodelovanju med Slovenijo, Italijo in Madžarsko na številnih področjih. Med glavnimi temami trilaterale sta vključevanje Slovenije in Madžarske v Evropsko unijo in zvezo NATO. Tristransko sodelovanje pa naj bi utrdilo tudi naravne prometne in gospodarske povezave med državami ter okrepilo sodelovanje v okviru Srednjeevropske pobude. Tri države tako pripravljajo skupne projekte na področju infrastrukture in gospodarstva ter sodelovanje na univerzitetnem in znanstvenem področju. Pomembna tema tristranskih srečanj je tudi vprašanje zaščite narodnostnih manjšin v vseh treh državah, pa tudi tesnejše sodelovanje na finančnem in gospodarskem področju. Pogovarjajo se tudi o prometnih povezavah, tako cestnih kot železniških. Italija, Slovenija in Madžarska bodo v prihodnosti povezane z Evropskim koridorjem št. 5, hitro železniško povezavo na relaciji Lyon-Milano-Benetke-Trst-Ljubljana-Budimpešta-Ki-jev. Italija je poleg tega podprla Slovenijo glede koridorja št. 10, ki bo povezoval Salzburg z Ljubljano in območji na jugovzhodu Evrope. Za sodelovanje v trilaterali sta doslej že večkrat izrazili interes tudi Avstrija in Hrvaška. (STA) NOVICE SPOLNO NASILJE / VRSTA INFORMATIVNIH POBUD Februarja razsodba na procesu proti Biasuttiju in Agrustiju TRST - Prihodnjega 6. februarja se bo na tržaškem prizivnem sodišču zaključil proces proti bivšima demokrščanskima poslancema Adrianu Biasuttiju in Michelangelu Agrussiju. Obtožena sta korupcije zaradi primera podkupovanja v pordenonski pokrajini, ki pa se ni zaključil z dodelitvijo obljubljenega javnega dela in s plačilom dogovorjene podkupnine v višini ene milijarde lir. Odlog na prihodnji februar so sprejeli na včerajšnjem zasedanju, ki so ga posvetili zaslišanju pordenonskega odvetnika Bruna Malattio, zagovornika Bruna Casagran-deja, podjetnika, ki naj bi bil vpleten v afero. Pordenonsko sodišče je aprila 1995 obsodilo nekdanja demokrščanska parlamentarca na dve leti in 6 mesecev zapora zaradi korupcije. Beguncem 2 milijona lir, če zapustijo zbirni center VIDEM - Beguncem iz krajev bivše Jugoslavije je čedajski občinski komisar ponudil 2 milijona lir, če v roku dveh tednov prostovoljno zapustijo begunski center pri Čedadu; če se odločijo v roku enega meseca pa jim bo izplačal nagrado enega milijona lir. Cedajska občina bo črpala sredstva iz sklada, ki ga je ustanovila deželna uprava Furlanije - Julijske krajine za pomoč beguncem iz Bosne in ostalih krajev, ki jih je prizadela vojna v nekdanji Jugoslaviji. V opuščenih vojašnicah je približno sto beguncev, okrog njihove usode so že dalj časa ostre polemike, zaradi katerih je tudi padla večina, ki je do nedavnega vodila čedajsko občino. Po umom malega Silvestra bo vlada razpravljala o nasilju nad otroki Starši še upajo, da se bo njihov sin vrnil - Kampanija: v dveh letih izginilo 100 otrok RIM - Italijanska vlada bo na jutrišnji seji razpravljala o zaščiti otrok. V to jo je prisilila tragedija malega Silvestra Delle Cave, ki ga je zverinsko umorila skupina pedofilov. Minister za šolstvo Luigi Berlinguer je med včerajšnjo predstavitvijo informativne kampanje o pravicah otrok opozoril, da je v Evropi eden otrok vsakih tisoč žrtev nasilja, pet vsakih tisoč pa spolnega nadlegovanja. Osem odstotkov otrok na kontinentu živi v nedostojnih razmerah. Vlada bo razpravljala o težkem položaju otrok, a ne bo podvzela nobenega ukrepa, je podčrtal Berlinguer. Ministrica za socialno solidarnost Livia Ture o pa je poudarila potrebo po čimprejšnji odobritvi zakona proti spolnemu zlorabljanju mladoletnih. Zakon, ki ga je poslanska zbornica odobrila, mora pa ga še senat, ne bo rešil aktualnega vprašanja nasilja nad otroki, lahko pa bo vplival kot močno preventivno sredstvo, saj naj bi predvideval zgledne kazni za nasilneže. Turcova je dodala, da bi morala vsaka dežela in vsako mesto pripraviti svoj akcijski načrt za otroštvo. Predsedstvo vlade je v okviru informativne kampanje pripravi-. lo pet kratkih televizijskih spotov o prav tolikih pravicah otrok: pravici, da jim prisluhnimo, pravici o svobodnem izražanju, pravici o lastni istovetnosti, pravici do zdravja in pravici do zaščite pred sredstvi javnega obveščanja. Med ukrepe v bran otroštva gotovo ne spada uvedba smrtne kazni za najhujše zločine, ki jo je zahteval parlamentarec Severne lige Paolo Bampo. Slednji je najavil, da bo vložil v parlament ustrezni zakonski predlog, vodstvo Severne lige pa se je takoj ogradilo od njegove pobude, ker nasprotuje smrtni kazni. Medtem ko so v Rimu poteka- le razprave o načinih preganjanja nasilja nad otroki, se je v Roccarainoli pri Neaplju nadaljevalo iskanje ostankov nesrečnega Silvestra. Na polju, kjer naj bi se ga morilci znebili, so preiskovalci našli nekaj kostnih ostankov. Sedaj upajo, da bodo laboratorijske analize lahko potrdile, da gre za otrokovo telesce. Silvestrovi starši, mama Rosa-ria in očka Giuseppe, se nočeta sprijazniti s smrtjo, in še vedno upada, da je njun devetletni otrok še živ. Ure in me dežmata pred telefonom v pričakovanju klica, ki bi ju razrešil sedanje more in jima zadal novega življenja. Župniku nista dovolila, da bi pripravil pogreb za fantka, ko bi to storil pa sta že dala vedeti, da se ne bosta udeležila pogrebnih svečanosti. Občinska uprava je medtem dala razobesiti lepake, v katerih zahteva zgledno kaznovanje zverinskih morilcev. Karabinjerji so včeraj spet začeli raziskovati tudi druge še nerazčiščene primere izginitve otrok. V zadnjih dveh letih jih je v Kampaniji izginilo več kot sto. med njimi je tudi Angela Celen-tano, ki je izginila 10. avgusta lani na območju hriba Monte Fai-to. V bližnjem kraju Torre An-nunziata se je včeraj začela predhodna sodna obravnava proti osemnajstim ljudem, ki so obtoženi spolnega nasilna in nadlegovanja otrok v tamkajšnji šoli. V dopoldanskih urah je prišlo pred sodiščem tudi do prepira med sorodniki obtožencev in starši otrok, ki so s svojimi pričevanji prikovali odrasle na zatožno klop. Le poseg agentov je preprečil obračunavanje s pestmi. Nekaj najbolj razburjenih sorodnikov so oddaljili. Sodnik Tommaso Miranda je obravnavo preložil, svojo razsodbo bo izrekel na drugi obravnavi. - VPRAŠANJE NEMŠKE MANJŠINE Avstrijska študija bo predstavljena čez dva tedna Zernaffo vztraja pri resoluciji koroške deželne vlade CELOVEC - Avstrija bo do vprašanja nemške manjšine v Sloveniji zavzela uradno stališče 4. decembra letos na posebni novinarski konferenci na zunanjem ministrstvu na Dunaju. To je med svojim včerajšnjim obiskom v Celovcu napovedal avtor študije, graški zgodovinar Stefan Karner. Znanstveno Studio o »nemško govoreči narodni skupnosti v Sloveniji« je naročilo avstrijski zunanje ministrstvo. Slovenska znanstvena ocena tega vprašanja, ki jo pripravlja zgodovinar Dušan Nečak, pa naj bi bila nared v prvi polovici leta 1998, je v pogovoru za naš list dejal Karner. Medtem deželni glavar Christof Zernatto še vztraja pri resoluciji deželne vlade, v kateri Koroška pogojuje avstrijsko soglasje za pristop Slovenije k Evropski uniji s priznanjem nemške man-šine oz. Staroavstrijcev v Sloveniji, s črtanjem avnojskih določil iz slovenske ustave in z zaprtjem jedrske elektrarne v Krškem. To je deželni glavar poudaril v pogovoru z novinarji po včerajšnji seji koroške deželne vlade. Sporočil je še, da je bil na sejo vlade tokrat povabljen presednik sosveta za koroške Slovence in Zveze slovenskih organizacij (ZSO) Marjan Sturm, ki je kolegij seznanil z vsebino memoranduma avstrijskih manjšin, ki je bil julija letos uradno predan avstrijskemu kanclerju Klimi in tudi predsedniku avstrijskega parlamenta Fischerju. Sturm je ob tej priložnosti izrazil tudi željo sosveta, da bi sosvet v prihodnje postal stalni posvetovalno telo koroške deželne vlade kot tudi koroškega deželnega zbora. Zernatto je dialog o memorandumu in s slovensko manjšino na Koroškem nasploh pozdravil, institucionaliziran dialog pa se mu ni zdel potreben. Napovedal je še, da bo na eno od naslednjih sej vlade povabil predstavnike Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS), »da bi spoznal tudi stališče organizacije, ki je v sosvetu odklonila memorandum«. Glede razširitve narodnostnega sosveta za Slovence na zastopnika štajerskih Slovencev se Zernatto na novinarski konferenci ni izjasnil. Izkoristil pa je priložnost in izrazil Zeljo, da bi sosvet za Slovence podprl koroško resolucijo oz. pomagal, »da bi nemško govoreča manjšina v Sloveniji dosegla tisto raven pravic, ki jo Avstrijia nudi svojim manšinam«. Do resolucije koroške deželne vlade je včeraj na tiskovni konferenci v koroški prestolnici prvič zavzela stališče tudi predsednica Liberalnega foruma in predsedniška kandidatka Heide Schmidt. V zvezi z nemško manjšino v Sloveniji je dejala, da gre tu za izpolnjevanje evropskih standardov na področju manjšinskih in Človekovih pravic, ni pa odobravala pogojevanja v zvezi s premoženskimi vprašanji. Ivan Lukan _____LJUBLJANA / VELIKI ZNANSTVENIKI JE PRAZNOVAL 70-LETNICO_ Poklon SAZU predsedniku Francetu Berniku ob jubileju Spominski zbornik z razpravami 32 domačih in tujih znanstvenikov Jubilantu je čestital tudi predsednik Slovenije Milan Kučan (f Jože Suhadolnik) LJUBLJANA - Visokemu življenjskemu in delovnemu jubileju predsednika Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) akademika prof. dr. Franceta Bernika, 70-letnici in 25-letnici njegovega prihoda na Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede, je posvečen zbornik Uterar-noteoretskih razprav z naslovom Zbornik ob sedemdesetletnici Franceta Bernika; na pobudo znanstvenega sveta omenjenega inštituta je vrsto razprav za zbornik prispevalo 32 sodelavcev, med njimi 21 slovenskih literarnih znanstvenikov ter 11 iz tujine (Nemčije, Avstrije, Hrvaške in ZDA). Na včerajšnji prisrčni slovesnosti v veliki dvorani SAZU je znanstveno delo jubilanta orisal glavni in AVSTRIJA / PRVI KORAK DUNAJSKE VLADE Posredno priznani štajerski Slovenci V sosvet za Slovence naj bi pristopil tudi predstavnik društva Člen 7 CELOVEC/DUNAJ - »Prvi korak k uveljavitvi 7. člena Avstrijske državne pogodbe tudi na avstrijskem Štajerskem.« Tako je predsednik sosveta za koroške Slovence Marjan Sturm označil predlog urada zveznega kanclerja na Dunaju, po katerem naj bi sosvet od trenutno 16 razširili na 18 članov. Dodatna člana sosveta naj bi bila predstavnik štajerskih Slovencev oz. njihovega društva Člen 7 ter politični predstavnik dežele Štajerske. Medtem ko se dežela Štajerska še vedno brani, da bi uradno priznala slovensko manjšino na avstrijskem Štajerskem, bi ta korak Dunaja posredno pomenil vsaj postopno priznanje Slovencev v tej avstrijski zvezni deželi. Kot je Sturm še sporočil, predlog urada zveznega kanclerja glede bo- dočega sestava sosveta oz. ostalih elanov tega telesa ne predvideva nadaljnjih sprememb. Kot doslej naj bi v sosvetu bilo osem zastopnikov slovenskih organizacij (sedem iz vrst političnih strank ter en zastopnik Cerkve). Do predloga urada zveznega kanclerja morajo do 30. novembra letos zavzeti stališče deželni vladi Koroške in Štajerske, osrednje politične organizacije koroških Slovencev ter društvo Člen 7 na Štajerskem. Sturm kot predsednik sosveta kot tudi Zveze slovenskih organizacij je v pogovoru za naš list še dejal, da soglaša s predlogom urada zveznega kanclerja tako glede razširitve na štajerske Slovence, kot tudi glede ostale sestava sosveta. Drugačnega mnenja glede koroškega dela sosveta pa sta Enotna lista kot zbirna stranka koroških Slovencev in Narodni svet koroških Slovencev. EL slej ko prej zahteva vsaj en sedež v sosvetu v sklopu političnih strank, ne pa v okviru slovenskih narodnih organizacij, je napovedal poslovodeCi tajnik Bernard Sadovnik, pomisleke glede sestava članov sosveta iz vrst koroških Slovencev pa ima tudi Narodni svet koroških Slovencev. Predsednik Nanti Olip je napovedal, da je za njegovo organizacijo odprtih še več vprašanj, ki se naj bi rešile v okviru okrogle mize predstavnikov slovenskih organizacij in strank v sredo v Celovcu. Če na pogovoru ne bodo upoštevani naši predlogi, bo to za nas pomenilo, da se nadaljuje »pohtika konfrontacije«, je poudaril Olip. (IL) LJUBLJANA / BOJ PROTI ORGANIZIRANEMU KRIMINALU Bandelj: »Policija obglavila heroinskega zmaja v Sloveniji« Slovenski notranji minister je na novinarski konferenci podrobneje opisal akcijo, v kateri je bilo zajetih 16 slovenskih državljanov TRŽIČ (STA) - Minister za notranje zadeve Mirko Bandelj je s sodelavci in predstavniki kranjske uprave za notranje zadeve na novinarski konferenci podrobneje predstavil nedavno uspešno akcijo slovenske policije v boju zoper organiziran kriminal, v kateri je bilo na območju Madžarske in Slovenije zajetih približno 16 slovenskih državljanov in tovornjak s 101 kilogramom heroina. Gre za približno leto trajajočo akcijo z imenom Kolo, v okviru katere je imela slovenska policija vodilno vlogo (navezala stike s policijami 11 evropskih držav) in razbila organizirano kriminalno skupino z Gorenjske, ki se je ukvarjala s tihotapljenjem mamil na območju Slovenije. Po besedah ministra Bandlja je »slovenska policija s to akcijo obglavila heroinskega zmaja v Sloveniji«, kar potrjuje tudi dejstvo, da tako slovenski policiji kot tudi članom zdaj že razbite organizirane skupine grozijo. To za nas pomeni, da delo ni končano in da bo v prihodnje še zahtevnejše, saj te grožnje prihajajo iz tujine, in sicer iz Turčije in Bolgarije, je dejal Bandelj. Po njegovih besedah je omenjena akcija v zadnjem letu dni zdaj že razkriti heroinski navezavi odvzela približno 40 odstotkov njihove trgovine. Minister Bandelj je poudaril nujnost boljše opremeljenosti slovenske policije. Omenjena akcija je, po Bandljevih besedah, med drugim pokazala tudi to, da je slovenska policija bistveno slabše opre-meljena od bolgarske ali madžarske. Notranje ministrstvo ima sredstva za funkcioniranje še za. nekaj dni. Neposredni stroški te akcije so znašali 20 milijonov tolarjev, samo tokrat zaseženi heroin pa je vreden okrog 4 milijone nemških mark. Iz tega pa je tudi moč sklepati, s kakšnimi sredstvi razpolaga policija in s kakšnimi sredstvi razpolaga organiziran kriminal. Bandelj je tudi dejal, da so bile v okviru akcije uporabljene posebne operativne metode in sredstva, brez katerih v boju zoper organiziran kriminal ne gre. Minister je ob tem poudaril nujnost, da se sprejme moderen policijski zakon, kakršnega imajo tudi druge države. Državni sekretar na notranjem ministrstvu Borut Likar pa je dejal, da vodilna vloga slovenske policije v tej akciji dviguje njen ugled zunaj meja Slovenije. Dejal je še, da je slovenska policija s tem vnovič dokazala, da zmore tudi najzahtevnejša policijska opravila. V okviru akcije so slovenski policisti vzpostavili sodelovanje tudi z državami, kjer so bili prijeti slovenski državljani -Švica, Nizozemska, Velika Britanija - kasneje pa še z Italijo, Nemčijo, Francijo, Španijo, Madžarsko, Avstrije, Bolgarijo in Romunijo. In kako je potekala akcija, kot so jo predstavili slovenski policisti? Iz Avstije so slovenski policisti 6. novembra dobili obvestilo, da je opazovana cisterna odšla na pot. Tovornjak s cisterno je iz Avstrije odpeljal najprej na Madžarsko in nato proti Sofiji, od tam pa proti bolgarsko-gr-ški meji. Na poti med Sofijo in bolgarsko-grško mejo naj bi bil tudi naložen heroin, je dejal vodja refereta za mamila pri notranjem ministrstvu Stefan Skalar. Zaradi neurejenih oz. pomanjkljivih papirjev so tovornjak z bolgarsko-grške meje vrnili, tako da se je ta napotil nazaj na Madžarsko in se ustavil v Lentiju, kjer je tovornjak čakal 24 ur. Ko je kazalo, da bodo osumljenci s tovomajaka raztovorili blago in da po razdelitvi blaga ne bo mogoče izpeljati kakovostnega nadzora, kam bo blago odšlo, so se slovenski in madžarski policisti odločili za aretacijo osumljencev na kraju dejanja. Dva od osmih osumljencev sta pobegnila, zato je na kraju dogodka prišlo do streljanja, v katerem pa ni bil nihče ranjen. Slovenski policisti pa naj bi v kratkem iz Budimpešte dobili tudi vse izsledke in dokumentacijo v zvezi s tem primerom. Načelnik urada kriminalistične službe UNZ Kranj Boštjan Sladič pa je dejal, da je v tem času sočasno stekla akcija na Go-renjsekem, v okviru katere je bilo opra-vljenih 58 pogovorov, 24 hišnih preiskav, 8 osebam pa so odvzeli prostost, eno so kasneje izpustili, ostale pa so privedli k preiskovlanemu sodniku na zaslišanje. V okviru omenjenih hišnih preiskav niso našli mamil, temveč dokumentacijo, ki kaže na naCin izplačevanja prevozov. Ta so se izplačevala v obliki neevidentiranih pologov in dvigov v eni izmed škofjeloških menjalnic. Pri hišnih preiskavah pa so zasegli tudi gotovino v različnih valutah v vrednosti 80.000 nemških mark, je dejal vodja sektorja za boj proti organiziranemu kriminalu pri notranjem ministrstvu Drago Kos. Po njegovih besedah je od 16. oktobra lani 12 oseb prepeljalo približno nekaj manj kot 1500 kilogramov heroina, v akciji, ki se počasi končuje, pa je bilo zaseženih 613 kilogramov heroina, ki je vreden 240 milijonov nemških mark. Prevozniki naj bi za prevoze mamil prejeli plačilo v višini 3000 nemških mark za kilogram prepeljanega mamila. Kos je tudi dejal, da obstaja možnost povezave t.i. heorinske naveze z umorom dveh gorenjskih avtoprevoznikov v Ukrajini in na Madžarskem, ne izključujejo pa tudi možnosti povezave z nedavnima umoroma Puceta in Luskovca na Gorenjskem. (STA) odgovorni urednik zbornika Jože Pogačnik (v odbom so mu pomagali še Darko Dolinar, Jože Faganel in Matija Ogrin). Poudaril je, da je zbornik znamenje pozornosti, iskrenega spoštovanja in velikega priznanja kolegov jubilantu. Po štiri-ni obravnavanih vprašanj slovenske književnosti z zgodovinskih, teoretičnih in primerjalnih vidikov ter interferenc slovenske literature v okviru književnosti zahodnoevropskega kroga pa je dragocen tudi za stroko. Pogačnik je nato orisal znanstveno-razvojno pot slovenista in literarnega komparativista Franceta Bernika od začetka 60. let in njegovega prodora v stroko z monografijo Lirika Simona Jenka (1962) do danes. V skoraj štiridesetih letih je ugledni znanstvenik objavil deset pomembnih knjig, je poudaril Pogačnik, in samo v tujih znanstvenih ter strokovnih publikacijah ali revijah pri-bližno dvajset razprav. Dodati je treba še številne razprave v slovenščini ter obsežno jubilantovo uredniško delo (predvsem urejanje Zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev), s katerim Bernik strokovni javnosti predstavlja pomembne avtorje in estetsko relevantna leposlovna dela. Bernik je napisal tudi več kulturnozgodovinskih študij, posvečenih Slovenski matici in SAZU, pripravil številna predavanja o vprašanjih kulturne, fiterame in znanstvene problematike za strokovno občinstvo v Sloveniji, Evropi in Ameriki itd. Ko se je akademik Bernik zahvalil za pozornost kolegov, je med drugim menil, »da ne bi bil iskren, Ce ne bi priznal, da mu je v čast, da se je na pobudo inštituta odzvalo toliko znanstvenikov«. Nato je poudaril, da je spominski zbornik, ki obrača pozornost na klasično besedno umetnost oz. tisto, kisi pomaga s klasičnimi izraznimi sredstvi«manifestacija domače in tuje literarne vede v dinamičnem trenutku evropske duhovne zgodovine«; »ta pa ga potrjuje tudi v osebnem prepričanju, da se bo poslanstvo literature ohranilo tudi vnaprej«. Zbornik v počastitev jubileja enega najuglednejših slovenskih literarnih zgodovinarjev je izšel v nakladi 700 izvodov ter z občutno gmotno pomočjo sponzorjev, gospodarskih podjetij Krka, Mercator, Petrol, Smelt in Zavarovalnica Triglav. Avtorji študij so se svojim honorarjem odpovedali. Slovesno predstavitev zbornika je poleg akademikov in akademikinj, vodstva SAZU, vodij vseh inštitutov ZRC SAZU, rektorja Univerze v Ljubljani prof. dr. Alojza Kralja in drugih gostov s svojo navzočnostjo počastil tudi predsednik Republike Slovenije Milan Kučan. (STA) DEVIN-NABREŽINA / POGOVORI ZA ODLOČILNO BALOTAZO Vocci: Povezave morajo sloneti zlasti na programu Sinoči srečanje z Retom, danes pa najbrž s Slovensko skupnostjo Medtem ko so volilno kampanjo za nedeljski prvi krog v glavnem vodile stranke, sta pred odločilno balotažo sedaj na potezi predvsem Marino Vocci in Romano Vlahov. To je tudi v duhu volilne zakonodaje, ki nalaga županu velike odgovornosti in dolžnosti, a tudi prosto roko npr. pri izbiri podžupana in občinskih odbornikov. Medtem ko Vlahov lahko raCuna le na morebitno povezavo z indi-pendentisti »Nord libe-ro«, ki pa je zelo malo verjetna, je Vocci že navezal stike s Slovensko skupnostjo in z »Listo 2000«. Z Giorgiom Retom se je sestal sinoči, danes pa naj bi se o morebitni povezavi pogovarjal s SSk. O drugem krogu je tekla beseda na včerajšnjem srečanju Voc-cija in zastopnikov strank (DSL, SKP in liste za Oljko), ki so podprle njegovo kandidaturo. Na sestanku, na katerem se je županski kandidat zahvalil za podporo, so ocenili volilne izide, ki so v nekaterih aspektih presegli pričakovanja. Glavno pozornost pa so seveda namenili balotaži 30.novembra. Vocci in njegovi zavezniki so si bili enotni, da bo treba pri morebitnih povezavah dati prednost programu in perspektivam uprave ter ne delitvi »stolčkov«. Spoštujem vlogo političnih strank - je dejal Vocci -glavno besedo pri volitvah pa imajo občani, zato se noCem izneveriti njihovim potrebam in njihovim pričakovanjem. DSL, SKP in občanska lista bodo o povezavah sklepale kolegialno, glavno in odločilno besedo pa bo na koncu imel županski kandidat. Če številke in tudi politična logika (vsi se veC ali manj prepoznavajo v Oljki oziroma v Prodijevi večini) narekujeta široko in naravno zavezništvo okrog Voccija, so stvari v resnici nekoliko bolj zapletene. To potrjuje tudi občinski tajnik SSk Edvin ForCiC, ki izraža bojazen, da bi v nekaterih komponentah sedaj prevladala težnja po osamitvi Slovenske skupnosti. Slo bi za neke vrste politično kazen, ker je stranka predstavila svojega županskega kandidata. SSk upa, da do tega res ne bo prišlo in da bodo v prihodnjih dneh prevladali resnični interesi celotne devin-sko-nabrežinske skupnosti. Velika neznanka je pri tem prav »Lista 2000«, ki je upravičeno zadovoljna s svojim volilnim uspehom. Ret je tudi med volilno kampanjo kazal zmerno naklonjenost levi sredini, Čeprav vedno s stališč sredine, kot dokazujejo njegovi »sponsorji« iz vrst Ljudske stranke in kasneje tudi ene od socialističnih strank (Socialisti ita-liani), ki je nastala na ruševinah Craxijeve PSI. Tajnik LS Franco Richet-ti je prepričan, da sodi občanska lista v sklop Oljke, Čeprav bo zadnjo besedo o morebitnih volilnih povezavah imel le Ret in nihče drug. V nedeljo, 30.11. bodo občani Devina-Nabrežine spet poklicani na volišča (KROMA) Pred sklepanjem volilnih sporazumov je torej, kot vidimo, še marsikaj odprto. Retu vsekakor ne »dvori« le Vocci, vabila in mežikanja prihajajo tudi iz nasprotne strani, to se pravi iz Kartela svoboščin. Desnica ne verjame, da bo »Lista 2000« podprla kandidaturo Vlahova, na tihem pa upa, da se Ret ne bo javno in jasno opredelil in da bo prepustil svojim volilcem svobodno izbiro. Prikrita in neprikrita vabila prihajo v ta namen iz vrst Nacionalnega zavezništva (posl. Roberto Menia) in Liste za Trst-FI (senator Giulio Camber). Konkretne korake je za sedaj vsekakor naredil le Vocci, medtem ko je Vlahov tudi zaradi službenih obvez (trenutno je na potovanju na Madžarskem) prepustil pobudo strankam, ki ga podpirajo. Množina pa je v tem primeru odveC, saj je edina organizirana sila Kartela svoboščin v de-vinsko-nabrežinski občini Nacionalno zavezništvo, ki, kot znano, ni kdo-vekako zadovoljno z ne- deljskimi izidi, prav nasprotno. Če bi nastopili samostojno in s svojim simbolom, pravijo Pinij evi pristaši, bi najbrž dobili veC glasov kot Kartel svoboščin... Zadovoljstvo Zelene liste Zeleni so zelo zadovoljni z uspehom Marina Voccija. V tiskovni izjavi deželnega svetovalca Paola Ghersine podčrtujejo, da je v nedeljo prevladala usmeritev realne obnove, ki jo pooseblja Vocci, kar je za zelene spodbudno, saj gre za kandidaturo, ki je tuja »tradicionalnim župnijam«. Gre za linijo odprtosti in dialoga med kulturnimi, ekonomskimi in jezikovnimi identitetami, ki je namenjena predvsem novim odnosom z občani. Zeleni pričakujejo, da bodo tudi ostale sile, ki se sklicujejo na levo sredino, priznale iste značilnosti upanja in odprtosti Voccijeve kandidature, tako da ne bodo predlagale neustrezne in stare zastave ali nove meje. Vocci si zasluži zaupanje obcemov, a tudi tistih političnih subjektov, ki si prizadevajo za bolj evropske in konkretne perspektive devinsko-nabrežinske skupnosti. SESUAN / PREDSTAVITEV Novo združenje za razvoj Krasa in naše obale Predsednik je J. Ferlan V Sesljanju so predvčerajšnjim predstavili javnosti »Združenje za socialno-ekonomski razvoj Krasa in njegove obale«, ki ga je sredi septembra formalno ustanovila skupina podjetnikov, gospodarstvenikov iz nabrežin-ske, zgoniške in repen-tabrske občine. Na ustanovnem občnem zboru, na katerem so odobrili tudi statut združenja, je bil za predsednika izvoljen Jožko Ferlan, za podpredsednika pa Corrado Quadracci. Kot beremo v tiskovnem sporočilu, je združenje nastalo na osnovi potreb občanov in gospodarskih operaterjev za spodbujanje ekonomskega razvoja našega teritorija. V tem sklopu bo treba vzpostaviti boljše in učinkovitejše odnose med občinskimi upravitelji, občani ter podjetniki, M delujejo na Krasu in na obali. Po mnenju novoustanovljenega združenja bo treba začeti pri ustvarjanju novega in učinkovitejšega načina upravljanja teritorija, iskati skupne interese, izboljšati javne usluge in, tudi z lastnimi idejami, spodbujati družbeni in gospodarski razvoj naših krajev. Združenje - kot je na predstavitvi dejal Ferlan - bo podpiralo svoje elane pri izvajanju gospodarskih pobud in v ta namen bo tudi priredilo teCaje za poklicno usposabljanje in izobraževanje, v načrtih pa ima tudi raz- ne razstave in kulturne prireditve. Dejavnost nove organizacije se bo udejanila v delovnih skupinah, ki bodo proučevale razne aktualne probleme in jih skušale tudi reševati. Najbolj se bodo posvetili turizmu, s katerim bodo lahko kraške vasi oživele in to veC kot z raznimi regulacijskimi načrti, ki bi morali sloneti na razvojnih programih in ne obratno, kot se Zal dogaja danes. Na predstavitvi je prišla do izraza kritika občinskim upraviteljem, češ da posvečajo premalo pozornosti podjetništvu in so premalo občutljivi do interesov občanov, da ne govorimo o ekonomskih pobudah. Vsi še imamo živo v spominu - je bilo še poudarjeno na predstavitvi - ko je Sesljanski zaliv kar mrgolel turistov, danes pa je tam vse zapuščeno in zaraščeno. Turizem pri nas v bistvu propada, medtem ko se je v sosednjih državah zelo dobro razvil, kar delno velja tudi za Tržič in Gradež. Novoustanovljeno združenje meni, da je naš teritorij zelo privlačen, je pa dokaj slabo izkoriščen. »Skušajmo iz starih ruševin zgraditi novo podobo naših krajev. Pozabimo na osebne egoizme in žrtvujmo nekaj Časa za skupne interese, ki nam bodo gotovo prinesli nekaj koristi«, je na predstavitvi še poudaril Ferlan. Preference kandidatov POL SVOBOŠČIN VValter Bradas 119 Faust o Buttazzoni 55 Annamaria Golli 17 Gregorio Di Brazzano 18 Clara Giuressi 30 Maurizio Lenarduzzi 184 Nerina Marcocci 5 Silvia Mistelli 6 Massimiliano Parisse 16 Alfio Prodan 30 Patrizia Frandoli Sacaropulo 3 Norberto Quadracci 21 Maurizio Romita 142 Vinicio Scapin 106 Lisa Vok 15 UNIONEITALIA FEDERALE Malina Dobricic 2 Giuliana Esoppi 0 Luca Juretich 0 Paolo Marchi 4 Marina Filippi 0 Franco Rubino 0 Alberto Russo 4 Roberto Schiavone 0 Giorgio S čudi 0 Davide Strolego 8 Nereo Suzzi 2 Giulio Tanze 1 Richard Trussini 3 Arianna Viezzoli 0 NORD UBERO Stefano Bidussi 8 Michele Štolfa 1 Tullia Audoli 0 Maria Cemecca 0 Adriana Cominotto 0 Morgana Filannino 1 Antonio Giorgi 0 Oriano Giurgevich 0 Fabrizio Kuliat 0 Bruno Martini 0 Viviana Oblak 1 Paolo Radivo 2 Fulvia Sbrizzai 0 Andrea Sessa 1 Vinicio Spanni 0 _ Anna Stuparich 1 LISTA 2000 Michele Moro 76 Lorenzo Pipan 36 Luciano Cova 35 Daniela Maizen Vodopivec 15 Gianfranco Baldas 76 Ezio Medelin 70 Luisa Mazzari 29 Elena Paulina 34 Augusto Redavid 22 Renzo Giorgi 48 Giorgio Jurissevich 43 Valdemaro Tiberi Pasqualoni 12 Maurizio Santagati 10 Antonio Sfiligoj 10 Mario Martini 117 SLOVENSKA SKUPNOST Martin Luis Brecelj 58 Vera Tuta 91 Edvin ForCiC 45 Josip Antonie 7 Mario Carli 16 Paolo Ferfoglia 8 Renzo FrandoliC 20 Giovanni Kralj 7 Alenka Legiša 13 Zoran Lupine 7 Milojka Milic 5 Niko Pertot 8 Sidonia Radetic 5 Daniele Šuligoj 32 Marko TavCar 20 Dimitri Žbogar 0 SKP Stanislava Mokole 121 Giuhano Goat 27 Giorgia Conighi 6 Luciano Cossutta 1 Adriano Ferfoglia 21 Bogomil Gabrovec 18 Luigi Gentilini 1 Nivea Gratton 4 Giacinto Kocian 4 Francesca - Nicola Italiano 3 Elena Legiša 14 Ivan Lesizza 8 Irmengarda Schojer Starec 7 Maurizio Sigoni 2 DSL Giorgio Depangher 122 Eugenio Brissi 4 Vera Caharija 7 Lorenzo Corigliano 34 Bruno Fragiacomo 4 Aurora Gabrovec Kobau 12 Edi Iskra 17 Elena Madrussani Crasnich 8 Sergio Ghersetti 5 Giuseppe Okretič 13 Paolo Pascutto 5 Soha Sirk vd. Sedmak 1 Marisa Skerk Kosmina 33 Sergio Timaco 3 Solidea Soranzio 4 Massimo Veronese 52 NA POTI DO OLJKE Lorenzo Tomatis 7 Sergio D’Osmo 1 Franco Radovich 13 VValter de VValderstein 5 Egle Tarasic por. Turco 9 Luciana Boschin 5 Roberto Cante 13 Fabio Coretti 5 Giulio Favento 7 Michele Gangale 3 Stanislav Kariž 13 Bianca Fani 8 Diego Rota 1 Maurizio Rozza 14 Paolo Salucci 8 ZNANOST / POSMRTNO PRIZNANJE Miramarski center fizike posvetili Abdusu Salamu Danes ob 9.30 bo v miramarskem mednarodnem centru za teoretsko fiziko pričelo štiridnevno srečanje, posvečeno prvi obletnici smrti pobudnika in dolgoletnega direktorja ter Nobelovega nagrajenca Abdusa Salama, ki je vodil miramarski center od leta 1964 do leta 1993. Srečanje so poimenovali kar »Abdus Salam Memorial Meeting« in bo priložnost za uradno poimenovanje miramarskega mednarodnega centra po pakistanskem znanstveniku, ki je umrl lanskega 21. novembra v Oxfordu. Na sreCanju, ki se bo zaključilo v soboto, se bodo zbrali številni ugledni znanstveniki z vsega sveta, med katerimi so najvidnejša imena na področju sodobne raziskave o teoretski fiziki. V petek, ko bo točna obletnica Salamove smrti, bo med drugimi gost mednarodnega zasedanja tudi albanski predsednik republike, sicer pa priznan teoretski fizik Rexhep Mej dani. Dogovor Znanstvenega parka z videmsko univerzo Rektor videmske univerze Marzio Strassoldo di Graffembergo in ravnatelj Znanstvenega parka pri Pa-dricah Mirano Sancin sta podpisala sporazum za ustanovitev skupne tehnološke opazovalnice. Ustanova se bo ukvarjala s preverjanjem teženj in potreb po inovaciji v podjetjih, ki delujejo na območju evropskega programa »Objektiv 2«, to je na deindustrializiranem območju Furlanije - Julijske krajine. Pri pobudi bodo sodelovali oddelek za inženirstvo videmske univerze, agencija Novimpresa Znanstvenega parka in nemška ustanova Steinbeis Foundation, ki se ukvarja s širjenjem sodobne tehnologije in razpolaga po vsej Evropi z 290 operativnimi središči, ustvarja pa promet v vrednosti 190 milijonov mark oz. 190 milijard lir.. SREČANJE / NA TRŽAŠKI OBČINI n Korak naprej za slovenske športne objekte Možen tudi zamik na 1998 Tudi včerajšnje srečanje na tržaški občini je potrdilo, da je vprašanje izvajanja deželnega zakona o protivrednosti za gradnjo sinhrotrona pri Bazovici (zakon št. 16 iz leta 1992) končno na dobri poti, da ga pričnejo izvajati v zvezi s tremi športnimi objekti, in sicer s prevzemom športnega centra pri Briščikih s strani proseškega jusarskega odbora, z gradnjo slačilnic pri igrišču Primorca v Trebčah in z ureditvijo športnega središča Zarje v Bazovici. Dopoldanskega srečanja so se udeležili pristojna tržaška občinska odbornika De Grassi in Tom-masini, podpredsednik deželnega sveta Miloš Budin, zastopnika proseških jusarjev Bruno Rupel in Bogdan Bogateč, predsednik Mirjan Žagar ter predsednik športnega krožka pristaniških delavcev Bessi. Govor je bil o prevzemu centra Ervatti pri BrišCikih: zadevni sklep občinske uprave je že na deželi za dokončno odobritev, nastal pa je manjši zapetljaj v zvezi z nujnimi obnovitvenimi deli, predvsem na električni napeljavi in ogrevanju: v čigavi pristojnosti bodo ta dela, ki se jih ne more odložiti? Športni center Ervatti je namreč zgradila in do danes vodila športna organizacija tržaških pristanišCnikov, čeprav stoji na zemljišču, ki je še vedno last proseških jusarjev. Sedaj bo tržaška občina (s sredstvi deželne uprave iz zakona o odškodnini) prevzela lastništvo poslopij in drugih športnih objektov z vinkulacijo za jusarsko uporabo: potrebna popravila bo potemtakem prevzela tržaška občina ali jusarski odbor? Gre za interpretacijo zakona, ki je še niso dokončno določili, in o kateri bo razpravljal na prihodnji seji tržaški občinski odbor. Vsekakor so je vCeraj vsi udeleženci srečanja pokazali najboljšo voljo, da zadevo uredijo in rešijo, in da lahko ves postopek redno steCe pred koncem leta. Kaže, da ni nobenih vsebinskih problemov v zvezi z ureditvijo novih slačilnic za nogometno igrišče Primorca v Trebčah, treba je le dokončati birokratski postopek za odobritev tehničnih načrtov, zadevni sklep pa je že pripravljen. Nekoliko bolj zapleteno pa je v zvezi z ureditvijo športnega centra Zarje pri Bazovici, predvsem zaradi urbanističnih vinkulacij in preverjanja načrtov: izgle-da pa, da bodo tudi k temu problemu pristopili stvarno in ga rešili v teku letošnjega leta. S strani deželne uprave naj bi kazalo, da bi morebitni zamik na prihodnje leto ne prejudiciral dodelitve finančnih prispevkov, ki so nakazani za tekoče leto, in da torej ni nobenega dvoma o tem, da bosta slovenski športni društvi imeli v kratkem nov center v Bazovici in nove slačilnice v Trebčah, lepi in veliki center pri Briščikih pa bodo prevzeli domači jusarji. TOVARNA VELIKIH MOTORJEV Kratek slik med lllyjem in sindikati Srečanje ni zadovoljilo sindikata kovinarjev Na martinovo, dan ko novo vino pomoči grla, je dnevnik II Piccolo objavil izjavo tržaškega župana Riccarda Illyja o privatizaciji Tovarne velikih motorjev in o skrčenju zaposlenih, ki ni bila prav nič po godu sindikatom in uslužbencem obrata v dolinski občini. Zato so zahtevali Čimprejšnje srečanje s prvim občanom, da bi neposredno slišali, kaj meni o preustroju tovarne. Župan je takoj ustregel njihovi želji in včeraj ob prisotnosti občinskega odbornika za industrijo Fa-bia Nerija sprejel sindikalno predstavništvo Tovarne velikih motorjev in predstavnike pokrajinskega vodstva sindikatov kovinarjev FIM, FIOM, UILM. Iz tiskovnega sporočila, ki ga je objavila sindikalna zveza, je razvidno, da je župan Illy predstavnikom delavcem ponovil, kar je že bil povedal novinarju. Operacijo Fincantieri-VVartsila je vključil v okvir splošnega tržaškega gospodarstva in ponovil, da bi biloza mestno gospodarstvo najbolje, ko ne bi v tej fazkmotili« finske družbe VVartsila pri pogajanjih. Sindikalna delegacija je negativno ocenila včerajšnje srečanje. Illyja obtožuje, da se preveč zavzema za podjetniško plat zadeve, pozablja pa na drugo, človeško in socialno. Sindikati so se obregnili ob pogajanja med sedanjim in novim lastnikom, da bi izvedeli, kakšne načrte ima finska družba. Hoteli bi vedeti, ali bo imelo novo podjetje dovolj delovnih naročil, kakšna zagotovila bodo imeli uslužbenci, ki bodo ohranih delovna mesta in kakšne alternativne možnosti bodo ponudili tistim, ki naj bi bih po novem gospodarskem načrtu »odvečni«. Obenem želijo sindikati tudi izvedeti, kakšne možnosti razvoja bo imel Trst po preustroju dizlovega sektorja. Po mnenju sindikatov ne gre v tem primeru za podpomiške ukrepe, pač pa za resno soočenje o privatizaciji podjetij z državno soudeležbo in za naknadni ponovni industrijski razvoj teh krajev, prav v tej zvezi sindikalna zveza zahteva spoštovanje sporazuma o soglasju, ki so ga svoj čas podpisali dežela, vlada in krajevne ustanove. PREISKAVA O BORZNEM AGENTU Vizzini osumljen težkih prekrškov Včeraj so preiskali njegov urad v Trstu in filiale po vsej deželi Z zaplenjenimi dokumenti so napolnili celo sobo, sedaj agente finančne straže čaka zamudno delo podrobnega pregledovanja. Preveriti morajo, če držijo domneve državnega pravdništ-va, ki koordinira preiskavo in ki meni, da je prišlo do cele vrste kršitev zakona, od prevare do ponarejanja, nedovoljene prilastitve ter lažnega stečaja. V središču preiskave je borzni agent Giuseppe Vizzini, ki ga je borzna komisija Consob že 5. novembra proglasila za nelikvidnega. Primanjkljaj, ki ga je prijavil sam Vizzini, naj bi znašal 5 milijard lir (težave, v katerih se je znašel, pa so odkrili inšpektorji Conso-ba). Včeraj pa niso preiskali samo njegovega glavnega urada na Borznem trgu, temveč tudi filiale v Brescii, Vare-seju, Genovi, Vidmu, Portogruaru, Če- dadu, Coneglianu Venetu ter v Miljah. Kaže pa, da v preiskavo, ki jo vodita javna tožilca Raffaele Tito in Giovanni Milillo, ni vpleten samo Vizzini, temveč še nekaj drugih oseb. Poleg uradov so agenti finančne straže obiskali tudi Vizzinijevo stanovanje v Trstu. Zbrano dokumentacijo, okrog 20 zabojev, so odnesli na sedež finančne straže v Ul. Giulia. Skušali bodo ugotoviti, če pri-manjkljalj znaša res pet milijard ali pa je večji, kot sumijo preiskovalci, saj je za Vizzinija po vsej deželi delalo 25 sodelavcev, klientov pa je bilo več kot 1500. Se posebej bodo skušali preveriti, če je prišlo do zapravljanja ali prilaščanja kapitelov na škodo klientov, ki niso vedeli, v kakšne finančne operacije so se spuščali z njihovim denarjem. SINDIKATI / POSVETOVANJA Cimprej je treba preurediti socialno državo Sindikati upokojencev pozivajo k množični udeležbi VCeraj so se začela posvetovanja (sledila si bodo vse do 26. novembra), ki jih organizirajo sindikati upokojencev (Spi-Cgil, Fnp-Cisl, Uilp-Uil), da bi upokojence bolje seznanili s »hipotezo dogovora o reformi socialne države«. Na skupščinah - slednje so na vsedržavni ravni, organizirajo jih tudi za delavce -se bodo lahko udeleženci z glasovanjem izrekli o sporazumu, izid pa bo obvezujoč za sindikate, ko bodo morali odločiti, ali podpisati z vlado domenjen okvirni dogovor. A za kaj pravzaprav gre? Kot nam je v imenu sindikatov uvodoma povedal Luciano Del Ros-so, bi negativen odgovor iz žar prinesel zelo hude posledice, še najbolj za upokojence. Poziva jih zato, naj se množično udeležijo referenduma in naj volijo v prid dogovora. Do posvetovanja je prišlo, da bi ojačili politično moC sindikatov, a dogovor predstavlja prvi resen korak na poti reforme socialne države, saj med drugim omogoča odpor do politične in kulturne usmerjenosti, ki hoče ošibiti socialno državo in zmanjšati stroške za skrbstvo. Sporazum se je rodil iz potrebe (v celi Evropi) po prenovitvi socialnega varstva. Italijani so marsikaj žrtvovali za vstop v Evropo, welfare pa je bistvene važnosti za ekonomsko stabilnost države. Nujna je moderna preureditev socialne države, za kar mora skrbeti ce- lotna družba, a ne gre gledati na to (kot je v mislih desnosredinske koalicije) kot na miloščino. Novosti, ki jih prinaša reforma, je veliko. Važna je npr. reforma skrbstva (po novem bosta skrbstvo in varstvo ločena), javno zdravstvo je ojačeno (nakazanih je letno 8.000 milijard lir vec), a prvič bodo ustanovili sklad za socialno politiko (950 milj ar d). Poleg tega bodo spremenili način dajatev za zdravstvene storitve, ticketi se ne bodo povišali, penzij se ne bodo dotaknili. Omembe vredni sta tudi istovetenje pravic med delavci javnega in zasebnega sektorja (kar zadeva upokojitev), kot odprava privilegijev. »S tem dogovorom smo nakazali pot do rešitve nekaterih velikih italijanskih problemov, kot so zaposlovanje, solidarnost med generacijami, pravična socialna država. Gre le za prvi korak, saj se da marsikaj izboljšati, izid glasovanja pa je bistvenega pomena, ker bo sporazum vplival na našo bodočnost. Pričakujemo vsekakor znak, da hoCejo ljudje Italijo spremeniti in izboljšati,« je pojasnil Del Rosso. Danes bodo skupščine ob 10. uri v Ul. Frausin 17, ob 15. uri v Ul. Dello Scoglio 197 in v Zavij ah na sedežu športnega združenja Zaule, ob 15.30 na Drevoredu Čampi Elisi 38/B, ob 16. uri na sedežu krožka Br-dina na Opčinah, ob 18. uri v Ul. Biasoletto 147. Aljoša Gašperlin V SKROMNEM STANOVANJU V UL. BATTERA Nova družinska tragedija s smrtno žrtvijo Osebje službe 118 ni moglo vec pomagati 45-letnemu Robertu Velicogni (na levi), vbodljaja s kuhinjskim nožem sta mu bila usodna: eden ga je zadel naravnost v prsi, drugi na levo stran prsnega koša. Agentom je 70-letni Adriano Plettersech (desno) dejal, da se je Velicogna sam ranil v prepiru, ki je izbruhnil zaradi malenkosti, da je dejansko naredil samomor, vendar nikogar ni prepričal, aretirali so ga pod obtožbo namernega umora. Družinskim dramam v našem mestu ni videti konca, zadnja se je pripetila predsi-noCnjim v Ul. Battera 18, kjer je upokojeni in ovdoveli Plettersech prebival s tri leta ste-rejšo Adriano Stefanutti, Robertovo materjo. Pred približno tremi meseci se je v skromno stanovanje priselil še sin, pustil se je z ženo. Denarja ni imel veliko, preživljal se je z občasnimi deli, mati ima socialno pokojnino. S Pletter-schom se tudi nista posebno razumela, sosedje so pravili, da so bili prepiri na dnevnem redu, v lase sta si skočila za vsako malenkost, tudi roke naj bi dvignila eden na drugega. Velicogna je bil prepričan, da izkorišča njegovo mater, da z njo slabo ravna in da si na stara leta res ni zaslužila takega življenja. Do prepira je prišlo tudi predsinočnjim. Stefanut-tijeva je na mizo prinesla veCerjo, pripravila je purana. Pletterschu pa puran ni dišal, hotel je cvrte ribe. Beseda je dala besedo, ženska je odšla je v kuhinjo, morda je nameravala ocvreti ribe, tako da bi Plettersech odnehal. Prepir za mizo se je nadaljeval, nenadoma pa je slišala presunljiv krik, naredila je tistih nekaj korakov do prostora, kjer je bila miza, sin je ležal na tleh v mlaki krvi, še je dihal. Na pomoC je poklical sam Plettersech. Osebje službe 118 je sicer prišlo, vendar je Velicogna medtem izdihnil. Obvestili so policijo, prišel je tudi glavni pravdnik dr. Pace. Plettersech, ki je bil po poklicu mizar, je ostal v stanovanju. Agentom je dejal, da se je Velicogna kar sam zabodel, tudi po aretaciji je ostal pri svoji prvotni trditvi. Nikogar ni prepričal, še najmanj policijskih agentov, ki so mu nataknili lisice in ga odpeljali. Med drugim so tudi našli zapis, ki ga je svojčas pripravil Velicogna in v katerem je navedel, kaj se v stanovanju dogaja. Zapis je nameraval izročiti policiji in jo zaprositi, da bi posegla zaradi nasilnega početja in groženj Plettersecha. ŠOLSTVO / JUBILEJ SLOVENSKEGA PODJETNIKA, MECENA IN KULTURNIKA Trgovski zavod bo proslavil 250-letnico rojstva Žige Zoisa Jutri okrogla miza o podjetništvu, v petek slavnostna akademija Po slovesni proslavi 50. obletnice ustanovitve slovenskega učiteljišča v Trstu že trka na vrata drug pomemben spominski datum, pri katerem bo že spet protagonist slovenska višja srednja Sola na Tržaškem. V nedeljo, 23. novembra, bo poteklo 250 let od rojstva slovenskega podjetnika in kulturnika Žige Zoisa, ki se je rodil na tisti dan leta 1847. Po njem nosi ime slovenski trgovski tehnični zavod s priključenim oddelkom za geometre, ki bo tudi organizator letošnjih Zoisovih slovesnosti. Na Soli opozarjajo, da pravzaprav ne gre za praznik ali obletnico zavoda, paC pa osebnosti, po kateri nosi zavod ime. Prvotno, to je že lani, je bil sicer v Trstu ustanovljen poseben odbor, ki si je prevzel nalogo, da bo priredil primerno proslavo, načrta pa ni izpeljal, zato so bili na Soli dejansko »primorani«, da na vrat na nos organizirajo slovesnost. Profesorji so zanjo prvič slišali na seji profesorskega zbora v septembru, zavihali so rokave in izdelali program. Odločili so se, da bodo proslavili najbolj znanega slovenskega barona na dveh prireditvah, ki so ju poimenovali kar za »Zoisova dneva«. Prvi dan bo že jutri, posvečen pa bo Zoisu podjetniku. V dvorani liceja Franceta Prešerna bo o podjetništvu spregovorilo Sest slovenskih podjetnikov, ki so se uveljavili vsak na svojem delovnem področju, okrogla miza, ki jo bo vodil ravnatelj Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Vojko Kocijančič, pa bo sovpadala tudi z načrtom usmerjanja na višjih srednjih šolah. Dijakom bodo svoje bogate delovne in poklicne izkušnje posredovali komercialist Boris Kuret in podjetniki Elena Parovel, Sabrina Gec, David Stepančič, Vinko Sandalj in Rado An- dolšek. Okrogla miza se bo zaCela ob 10.30. Dan kasneje, v petek, 21. novembra, bo v Kulturnem domu v Trstu slavnostna akademija, na kateri bodo proslavili Zoisa kulturnika. Sodelovali bodo nekdanji dijaki trgovskega tehničnega zavoda, ki so se po končanem šolanju uveljavili v gledališkem in glasbenem svetu. Na sceni v obliki Zoiso- vega omizja bodo nastopili igralci Adrijan Rustja, Lučka Počkaj in Danjel Malalan, pianistka Tamara Ražem in flavtistka Tamara Tretjak, zapel bo ženski pevski zbor Glasbene •matice, slavnostni govornik pa bo prof. Jože Faganel, prevajalec Zoisovih pisem. Zoisova dneva bosta spremljali Se dve kulturni pobudi. Ob 250-letnici Zoisovega rojstva bo trgovski tehnični zavod izdal brošuro s spomini dijakov na nekdanjo Solo, v publikaciji pa bo ponatisnjen govor, ki ga je imel predsednik Slovenske akademije znanosti in mnetnosti France Bernik ob odkritju Zoisovega kipa pred petimi leti v Ljubljani. Brošuro bodo obogatile fotografije iz Zoisovega življenja. Ob slavnostni akademiji bodo v Kulturnem domu odprli razstavo dveh umetnikov -nekdanjih dijakov, in sicer akvarele Roberta Kozmana in grafike Rada Jagodica. Pretekli mesec smo že pisali o drugi pobudi Zoisove Sole za počastitev visoke obletnice. Zavodski svet je namreč poslal Tržaški občini prošnjo za poimenovanje ene od tržaških ulic ali trgov po baronu Žigi Zoisu. V utemeljitvi je podčrtal dejstvo, da se je Zois rodil prav v Trstu, izpostavljeni pa so bili tudi njegov plemenit kulturni lik, mecenstvo in koz-mopolitstvo. Pretekli teden je Sola prejela odgovor tržaškega podžupana Roberta Damianija. V dopisu je zapisal, da je prošnjo predal pristojni toponomasticni komisiji, izrazil pa je tudi bojazen, da bo tako v samem mestnem središču kot tudi v predmestjih težko dobiti ulico ali kraj brez imena. Dodal je Se, da so za poimenovanja predvidene določene procedure, zaradi Cesar je malo verjetno, da bi ga lahko izvedli ob skorajšnji 250-letnici Zoisovega rojstva. Izšel je Sindikalni vestnik Sindikata slovenske šole Ob letošnjem 38. obenem zboru Sindikata slovenske šole v Trstu je izšel Novi sindikalni vestnik, ki tudi tokrat prinaša vrsto zanimivih in koristnih prispevkov za slovenske Solnike in sploh tiste, ki jim je slovenska Sola v Italiji pri srcu. Uvodno mesto zavzema Spomenica o odprtih vprašanjih in zahtevah slovenske Sole, ki jo je delegacija enotnega Šolskega odbora 30. aprila letos izročila visokima funkcionarjema ministr- stva za Šolstvo med srečanjem v Rimu. V spomenici so podrobno razčlenjene glavne zahteve manjšinskega šolstva, o katerih so se slovenski predstavniki tudi dolgo pogovarjali na sestanku na ministrstvu. Sledita prispevka o šolski avtonomiji in o okvirnem zakonu o preureditvi šolstva, posebna pozornost pa je posvečena slovenskim otroškim jaslim v Trstu, za katere se je zaCel Sindikat slovenske Sole zanimati pred desetimi leti. Pobuda je stekla septembra 1995, ko smo v sodelovanju s tržaško občino konCno dobili prve slovenske jasli, in sicer v Ul. Verone-se v Trstu. Vestnik objavlja tudi zanimivo informacijsko gradivo z naslovom Na otrokovi strani, ki so ga pripravile vzgojiteljice v jaslih, v katerem je predvsem izpostavljeno obdobje vključevanja otrok v jasli. Publikacija prinaša se kratke vesti in povzetek glavnih obveznosti in rokov zapadlosti v letošnjem šolskem letu. Za šolska poslopja ni dovolj denarja Pozor na Šolska poslopja! Alarm je pred dnevi sprožila Zveza italijanskih pokrajin, ko je ugotovila, da je Prodijeva vlada Črtala iz finančnega zakona prispevek v višini 400 milijard lir, ki je bil predviden za popravila Šolskih poslopij. Italijanske pokrajine so opozorile, da bi za prilagoditev Šolskih poslopij višjih srednjih Sol (ki jih po novem upravljajo prav pokrajine) varnostnim predpisom, potrebovali kar 4 tisoC milijard lir. Na sestanku so bili mnenja, da bi morala država skrbeti tudi na ta aspekt šolskega življenja, namesto da bi trošila javni denar za zasebne šolske zavode. Pokrajinski odbornik za šolstvo Roberto Sasco je obrazložil, da bi morala Pokrajina prejeti za letošnje leto 5 milijard lir državnih prispevkov za šolske gradnje in popravila šolskih poslopij, a jih ne bo, ker jih je vlada Črtala. Zaradi tega, je opozoril, so vsi posegi, ki jih je načrtovala Pokrajina na šolskem področju, pod vprašajem. NOVICE PSI / PREDAVANJE O 30-LETNIC1 ODPRTJA PROGE Neuspešen beg dveh tatičev pred karabinjerjem Karabinjer je zaposlen v kasarni v Ul. Hermet, konCal je svojo izmeno in se je vraCal domov, ko je okrog 1.30 na Drevoredu XX. septembra opazil starega znanca, brezposelnega dolgopr-stneža. Skupaj s pajdašem se je sumljivo motal okrog parkiranega avtomobila fiat 500. Agent je z mobitelom nemudoma poklical operativno centralo, jasno mu je bilo, da se skušata polastiti avtomobila. Tatica, 30-letni Stefano Guastini in 28-letni Pierpaolo Liquasi, sta to opazila, hitro sta sedla v avtomobil, ki sta ga medtem odprla, in se odpeljala. Karabinjer je prav tako sedel za volan svojega avtomobila in jima zaCel slediti, nepridiprava z majhnim vozilom mu nista mogla uiti izpred oci. Obenem je bil stalno v stiku s centralo in ji sporočal, po katerih ulicah vozijo. Medtem je prišla okrepitev, zasledovanje se je končalo na področju Katinare, kjer so tatica ustavili in jima nataknili lisice. Fiat 500 so že vrnili lastniku, Dariu Vidonisu. Izgnali slovaškega državljana Med rutinskim pregledom so karabinjerji pri 25-letnem slovaškem državljanu Frantiseku Uhri-neku našli posebno električno napravo, ki preko električnih impulzov lahko omrtviči tudi odraslo osebo. V nekaterih državah je uporaba naprave za osebno obrambo dovoljena, ne pa v Italiji, tako da so proti moškemu vložili prijavo. Odločili so se za natančnejši pregled dokumentov in ugotovili, da je v Italijo prišel s turistično vizo, ki pa je že zapadla, veljavna je bila samo mesec dni. Sledil je izgon iz države. Železniška proga Divača-Koper O tem sta na večeru govorila Mladen Bogič in Paolo Petronio V ponedeljek, 17. novembra, so udeleženci tradicionalnega večera Društva slovenskih izobražencev prisluhnili predavanju o 30-letnici odprtja železniške proge Divača - Koper, ki je glavno pristanišče Slovenije povezala z zaledjem. V Peterlinovi dvorani sta o tem spregovorila ravnatelj slovenskega železniškega muzeja Mladen BogiC in dr. Paolo Petronio, avtor knjige o Bohinjski progi (na sliki -F. KROMA). Mladen BogiC je orisal okoliščine, ki so privedle do gradnje železniške proge: to gre pripisati nenehnemu razvoju koprskega pristanišča, ki je nastalo po velikem prizadevanju Slovenije, medtem ko jugoslovanskih oblasti to ni toliko zanimalo, saj je takratna Jugoslavija imela že veliko pomembnih pristanišč. Sedaj, je dejal BogiC, sta v načrtu posodo- bitev in gradnja drugega tira na progi DivaCa - Koper (to bo opravljeno okoli leta 2000). Dr. Paolo Petronio je v svojem posegu orisal zgodovinski razvoj železnic na območju slovenske in hrvaške Istre in podal tehnični oris proge DivaCa - Koper. Udeleženci so si lahko ogledali tudi kratek videoposnetek v angleščini o pomenu koprskega pristanišča in železnice ter amaterski videofilm, ki opisuje progo DivaCa -Koper. I. Z. VČERAJ-DANES Danes, SREDA, 19. novembra 1997 IMICA Sonce vzide ob 7.15 in zatone ob 16.26 - Dolžina dneva 9.11 - Luna vzide ob 21.41 in zatone ob 11.39 Jutri, ČETRTEK, 20. novembra 1997 VLADIBOJ VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 9,8 stopinje, zračni tlak 1012,4 mb pada, veter 12 km na uro severovzhodnik, vlaga 66-odstotna, nebo rahlo pooblaceno, morje razgibano, temperatura morja 14 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI RODILI STA SE: Li-ghea Leone in Consuelo Maria La Marra. UMRLI SO: 82-letna Natalia Maniago, 63-letna Giulia Bonetti, 71-letni Francesco Mancuso, 64-letni Giovanni Stancich, 80-letni Luigi Urbancich, 63-letna lolanda Braico, 83-letna Petrina Zudini, 55-letni Carlo Furlan, 70-letna Anna Maria Ferfo-glia, 63-letni Sergio Pon-ga, 78-letni Silvano Peresa, 75-letni Mario Hrvatic, 94-letna Giorgia Marž, 73-letni Nevio Padovan. : ] LEKARNE Od TORKA, 17. do SOBOTE, 22. novembra 1997 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Largo Sonnino 4 (tel. 660438), Ul. Alpi Giulie 2 (tel. 828428), Milje - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124). Sesljan (tel. 208334) -s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Largo Sonnino 4, Ul. Alpi Giulie 2, Trg S. Giovanni 5, Milje - Mazzinijev drevored 1. Sesljan (tel. 208334) -s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg S. Giovanni 5 (tel. 631304). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELE VIT A Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 17.00, 19.30, 22.00 »Donnie Bra-sco«. i. Al Pacino, J-Depp. EKCELSIOR AZZUR- RA - 17.40, 19.50, 22.00 »11 dolce domani«, r. Atom Egoyan. EXCELSIOR - 16.45, 18.35, 20.25, 22.15 »Fuo-chi d’artificio«, r. L. Pie-raccioni. AMBASCIATORI ' 15.45, 17.50, 19.55, 22.15 »II quinto elemente«, L Bruce VVillis. NAZIONALE 1 - 15.40, 17.45, 19.55, 22.15 »Speed 2 - Cruise Central«, i. Sandra Bullock. NAZIONALE 2 - 15.30, 17.40, 19.55, 22.15 »The Peacemaker«, i. George Clooney, Nicole Kidman. NAZIONALE 3 - 15.30, 17.40, 19.55, 22.15 »Ipo-tesi di complotto«, i. Mel Gibson, Juha Roberts. NAZIONALE 4 - 15.30, 17.45, 19.55, 22.15 »L.A. Confidential«. i. Kirn Ba-singer, Kevin Spacey. MIGNON - 16.00, 22.00 »Con il consenso del marito«. CAPITOL - 15.45, 17.50, 19.55, 22.10 »Air Force One«, i. Harrison Ford. ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.00 »Hana-Bi«, r. Takeshi Kitano. B_______________IZLETI 50-LETNIKI ZGO-NISKE OBČINE organizirajo v nedeljo, 23. novembra avtobusni izlet, s kosilom, v Benečijo. Za vse informacije in prijave se Cimprej javite na tel. St. 229126 (Boris Grilanc) in 220322 (Sonja Bandi). SKD F. PREŠEREN iz Boljunca prireja v nedeljo 30. novembra, izlet z osebnimi avtomobili na Snežnik. Prijave do 25. t.m., na tel. St. 228438 od 14. do 15. ure. 50-LETNIKI DOLINSKE OBČINE organizirajo 30. novembra avtobusni izlet s kosilom. Za informacije in prijave se Cimprej javite na tel. St. 231954, 228302 ali 810778. KD OTON ZUPANČIČ - Standrež organizira v nedeljo, 7. in v ponedeljek, 8. decembra, dvodnevni izlet z avtobusom na Štajersko. Ogled ptujske in ljutomerske kleti z degustacijo vin ter ogled pivovarne Laško. Dodatne informacije in vpisovanje pri Eriki, tel. 0481-21065. MLADINSKI ODBOR SLOVENSKE PROSVETE obvešča, da so na razpolago informacije o NOVOLETNIH IZLETIH za Študente v London, Krakov, Prago, ter na Irsko. Izlete organizira Študentska organizacija Univerze v Ljubljani. Informacije na sedežu Slovenske prosvete, ul. Donizetti, 3 Trst ali na tel. St. 370846 (urad Slovenske prosvete) od pon. do pet. od 9. do 17. ure. KD FRANCE PREŠEREN Iz Boljunca vabi na predstavitev nove knjige ©©tria® IP®©g®iri Na razstavi tudi papeški avtomobili PORDENON - Potem ko so pred dve- Tržišče je sedaj prenasiceno in bolj težko ma letoma prenehali prirejati zelo bo v prihodnjih nekaj letih prodajati vozi-uspešen avtomobilski sejem v Gorici, je la. Poleg novitet pa bodo na ogled tudi zdaj sejem v Pordenonu edini te vrste v stara in draga vozila. Tako imenovana naši deželi. Da bi dali cimvecjemu številu »sanjska vozila« so tista, za katere je treba ljudi možnost za obisk, bo sejmišče letos odšteti po nekaj sto milijonov lir, in ki si dvakrat odprto ob koncu tedna od petka jih lahko privoščijo samo bogatini. Tudi do nedelje, in sicer 21., 22. in 23. novem- letos bodo razstavljena vojaška vozila. Na bra, nato pa še 28., 29. in 30. novembra. ogled bodo tudi lambrette, ki so bile v Avtomobilski sejem v Pordenonu pri- petdesetih letih priljubljene prav tako kot rejajo letos že trinajstič. Lani so našteli vespe, poleg teh pa še stara vozila iz mu-nad 60.000 obiskovalcev. V petek, 22. no- žeja Luigi Bonfanti. vembra, ob 10.30, ga bo odprl predsednik Omenili smo .papeške avtomobile. V dirkališča formule ena v frnoli Federico Bistri pri Vrhniki, kjer je Tehnični muzej Bendinelli. Na otvoritveno svečanost bo Slovenije, največ zanimanja vzbujajo prišel tudi mons. Luigi Capovilla, tajnik nekatere limuzine, s katerimi se je vozil papeža Janeza Pavla H. To pa zato, ker bo- jugoslovanski predsednik Tito. Tokrat do na sejmišču odprli razstavo avtomobi- bodo prvič iz Vatikana prišli na tuje avto-lov, s katerimi so se vozili papeži. mobili - sedem jih bo - s katerimi so se V sejemskih dneh bodo na sejmišču vozili papeži v tem stoletju, do sedanjega tudi tekmovanja v go cartu, motorjev s Janeza Pavla H. Razstavo prirejajo v sode-prikolicami, v rallyju itd. V razstavnih lovanju z vatikanskimi muzeji. Na sej-paviljonih in na prostem si bo mogoCe mišCu bo tudi poštni urad Vatikana, kjer ogledati najnovejše avtomobile vseh sve- bodo prikazane znamke papeške državi-tovnih znamk. Reklama je toliko bolj po- ce, na katerih so naslikani avtomobili. Na trebna, kajti izteka se leto, v katerem so ogled bodo tudi reklamni plakati iz zna-zaradi znanih olajšav Italijani zamenjali ne zbirke Salce, na katerih so prikazana cel kup starih in dotrajanih vozil za nova. razstavljena vozila. Marko VValtritsch Oktobra so v Sloveniji prodali nad štiri tisoč novih avtomobilov Med novimi vozili je bilo največ cliov LJUBLJANA - Renaul- da drugo mesto (12, 08-tov clio je bil tudi oktobra odstotni tržni delež), ita-z veliko prednostjo naj- lijanski Fiat pa s 4871 av-bolje prodajani avtomobil tomobili in 9, 04-odstot-v Sloveniji. Med 4391 nim tržnim deležem prejšnji mesec prodanimi tretje. Do konca oktobra avtomobili jih je bilo so slovenski trgovci z av-namrec več kot sedem tomobili prodali skupaj odstotkov cliov (322), na 53.893 avtomobilov, drugo mesto in tretje pa Med avtomobili sta se uvrstila prav tako zgornjega srednjega razre-Renaultova tvvingo (281 da se v Sloveniji najbolje vozil) in megane (280 vo- prodajata Volksvvagnov zil). Med oktobra najbolje passat in Renaultova la-prodajanimi modeli avto- guna, v višjem razredu pa mobilov v Sloveniji sle- sta v ospredju audi dijo volkswagen polo, A6/S6 in BMW serije 3. škoda felicia, opel corsa, Med enoprostorskimi vo-volksvvagen golf in fiat žili zaseda prvo mesto punto. volksvragen sharan, kate- Med 44 proizvajalci, rega prodaja je do konca katerih avtomobile je mo- oktobra letos kar za štirik-goCe kupiti v Sloveniji, rat presegla prodajo dm-vodi francoski Renault, ki gouvršCenega renaulta je v prvih desetih mese- espace. V nižjem avtomo-cih prodal 11.524 vozil in bilskem razredu sta naj-s tem zavzel 21, 38-od- bolj priljubljena clio in stotni tržni delež. Nemški polo, v spodnjem Volksvragen s 6511 pro- srednjem razredu pa me-danimi avtomobili zase- gane in felicia. NOVICE V prvih desetih mesecih nad 19 tisoč upokojitev več kot je bilo predvideno RIM - Po podatkih pokojninskega zavoda INPS so v prvih desetih mesecih letošnjega leta odobrili 180.403 vlog za upokojitev zaradi izpolnjene delovne dobe, kar je 19.353 ali 12, 3% upokojitev več, kot je bilo predvideno. Za nove upokojence je šlo 2.642 milijard lir, kar je 427 milijard veC od predvidenega. Število dosedanjih upokojitev v letošnjem letu pa tudi že za 8000 presega skupno predvideno število upokojitev (172.400) za celo leto 1997. Najbolj se je v tem obdobju povečalo število upokojenih obrtnikov, in sicer za 7.577 oziroma za 26, 8%, pa tudi število upokojenih odvisnih delavcev je za 6.731 (7, 8%) preseglo predvideno. Sledijo neposredni kmetijski proizvajalci (+3.701) in trgovci (+1344). Kar zadeva stroške za pokojnine so ti pri odvisnih delavcih za 299 milijard (20, 2%) presegli predvideno vsoto, pri kmetijskih proizvajalcih za 89 milijard (29%), pri obrtnikih za 52 milijard (17, 9%), medtem ko so bili stroški za pokojnine trgovcev za 6 milijard (3, 6%) manjši od predvidenih. DNPS pa je včeraj objavil tudi podatke o odkritih primerih tako imenovanega »dela na Cmo«. Tako so v prvih devetih mesecih odkrili 67.956 delavcev, ki ne plačujejo prispevkov tako, kot bi morali. Klasičnih delavcev »na Cmo«, ki jih ni v plačilnih seznamih, je bilo tako 50.678, del denarja je«na črno« dobivalo 8.836 oseb, 8442 pa je bilo takih, ki so bili pri podjetjih prijavljeni kot odvisni delavci, v resnici pa so opravljali avtonomne poklice in so se tako izognili plačilu višjih dajatev. Lani je bilo po podatkih Inpsa delavcev »na Črno« približno 92.000. Od danes za 5 lir cenejši bencin na črpalkah Agip in IP RIM - Na bencinskih Črpalkah družb Agip in IP bo od danes liter super in zelenega bencina cenejši za 5 lir. Tako bo treba za liter supra odšteti 1920 lir, za liter zelenega bencina pa 1830 lir. Do pocenitve je prišlo zaradi rahlega znižanja cen surove nafte na svetovnih trgih. Inflacija v Avstriji 1,1-odstotna DUNAJ - Inflacija v Avstriji ostaja nizka. V primerjavi z lanskim oktobrom so bile cene v letošnjem desetem mesecu za 1, 1 odstotka višje, medtem ko je septembra inflacija znašala 1, 0 odstotek. Največji porast cen so zabeležili pri tobačnih izdelkih (+3, 1), živila in pijače pa so se podražili za 2, 2 odstotka. Znižal se je indeks pri izdatkih za CišCenje (-1, 2 odstotka) ter pri zdravstveni negi. (I.L.) Hrvaška uvaja nove carine TRST - Hrvaška vlada je napovedala, da bo s 1. januarjem 1998 uvedla dodatni 22-odstotni za izdelke, ki jih bodo uvozili hrvaški državljani in katerih vrenost bo višja od 169.000 lir. Predsednik Tržaške trgovinske zbornice Adalberto Donaggio je s tem v zvezi že izrazil zaskrbljenost zaradi negativnih posledic, ki bi jih ta ukrep lahko imel za tržaško trgovino. Kot edino možnost za omejitev negativnih posledic je Donaggio navedel vračilo davka IVA, saj hrvaški državljani to možnost premalo izkoriščajo. Zato je treba po Donaggiovem mnenju pripraviti ustrezno propagandno akcijo v tej smeri, s Čimer bi se glavnina italijanskih proizvodov za hrvaške kupce dejansko podražila le za 2 odstotka, saj davek Iva v večini primerov znaša 20 odstotkov. Pri tem pa bo treba rešiti tudi nekatere birokratske težave, da bi vračilo davka IVA potekalo avtomatično in brez zapletov. 18. NOVEMBER 1997 v URAH 2 valuta nakupni prodajni Z c ameriški dolar 1676,00 1711,00 OD ^ nemška marka 968,00 988,00 2 o funt šterling 2840,00 2895,00 švicarski frank 1187,00 1217,00 N h < ffl M belgijski frank 46,46 48,46 francoski frank 287,00 297,00 danska krona 252,00 262,00 oj x norveška krona 235,00 245,00 < •sr tv švedska krona 219,00 229,00 kanadski dolar 1173,00 1213,00 d£m V im ca 23 m portugalski eskudo 9,09 9,99 nizozemski gulden 853,00 878,00 M K avstrjski šiling 136,70 141,20 a španska pezeta 11,09 12,19 < grška drahma 5,93 6,73 N irski šterling 2509,00 2589,00 japonski jen 12,96 13,86 avstralski dolar 1127,00 1197,00 W I madžarski florint 8,50 10,00 V hrvaška kuna 260,00 280,00 slovenski tolar 10,20 10,55 18. NOVEMBER 1997 v LIRAH 18. NOVEMBER 1997 v LIRAH valuta nakupni prodajni valuta povprečni ameriški dolar 1676,00 1706,00 ameriški dolar 1692,740 nemška marka 971,00 989,00 EKU 1938,190 francoski frank 287,00 297,00 nemška marka 979,030 nizozemski gulden 854,00 879,00 francoski frank funt šterling 292,380 2865,470 belgijski frank 46,65 48,45 nizozemski gulden 868,610 funt šterling 2821,00 2901,00 belgijski frank 47,462 irski šterling 2506,00 2601,00 španska pezeta 11,598 danska krona 253,00 263,00 danska krona 257,180 grška drahma 6,05 6,65 irski šterling 2549,770 kanadski dolar 1174,00 1209,00 grška drahma 6,242 švicarski frank 1189,00 1214,00 portugalski eskudo kanadski dolar 9,594 1195,940 avstrijski šiling 136,83 141,33 japonski jen 13,479 slovenski tolar 10,15 10,40 švicarski frank 1201,380 avstrijski šiling 139,100 non/eška krona 240,390 švedska krona 224,340 finska marka 324,870 MILANSKI BORZNI TRG 18. NOVEMBER 1997 INDEKS MIB-30: -0,23 delnica cena var. % delnica cena var. % Alleanza Ass. 15.496 +0,80 Mediaset 8.607 +0,97 Bca Comit 4.772 +1,66 Mediobanca 12.133 +0,22 Bca di Roma 1.559 -1,70 Montedison 1.343 +0,59 Bca Fideuram 6.749 -1,25 Olivetti 984,10 -1,38 Bco Ambros. 12.124 +1,24 Parmalat 2.338 +0,30 Benetton 25.927 +1,40 Pirelli Spa 4.296 + 1,22 Credit 4.346 -0,11 Ras 15.353 -2,07 Edison 9.278 -0,34 Rolo 23.534 +0,21 Eni 10.115 -0,84 Saipem 9.907 -1,45 Fiat 4.857 -0,77 San Paolo To 13.638 +0,11 Generali 38.539 -2,03 TIM 6.734 +0,35 Imi 17.416 + 1,65 Telecom Ita 10.686 +0,64 Ina 3.031 +0,06 Italgas 6.538 -0,39 La Fondiaria 8.876 -1,12 OGLEDALO Zaton vpitja in kričanja Ace Mermoua V osemdesetih letih se je uveljavila podoba skrajno agresivnega uspešneža, ki se prebija skozi pragozd življenja z okovanimi komolci. Jupiji so bili reklamni model nove »sposobnosti za življenje«. Mit je prikazoval mladega in energičnega človeka, ki se v divjem ritmu suče med posli in borzami. Za kosilo pogoltne sendvič in banano, si v stiski pomaga s ščepcem kokai-ne, se ljubi v hotelski sobi z mislijo na žensko in račune. Tudi lik uspešne ženske se je prilagodil modelu. V filmih so hitele kot moški, obnašale so se napadalno in njihov zunanji videz je naglaševal hitrost, voljo in odločnost. Modni kre-atorji so oblikovati oblačila, ki so naglaševala praktičnost in obnenem ostre kroje, ki so nakazovati enakost vloge z moškim. Agresivnost se je izražala tudi v jeziku in v medijih. Uveljaviti so se ljudje in oddaje, kjer so krepke besede in kriki nadomestiti umirjenejša razmišljanja. Za Italijo naj omenim dva protagonista: Ferraro in Sgarbija, ki sta bila med začetniki napadalne komunikacije. Zanimivo je, da se je agresivnega žargona polastila predvsem desnica. Z nastopom Berlusconija na italijanski politični sceni so de-mokrščanski diplomatski jezik nadomestile ostre izjave in etikete. Del italijanske desnice še vedno nadaljuje s to tradicijo. Oljka pomeni voditeljem Pola svoboščin režim, Prodi je sibirski diktator, Di Pietro Veliki inkvizitor itd. Bobneče besede in etikete pa nimajo med votilci tistega vpliva, kot so ga imele nekoč. Sam Ferrara je po porazu v Muggellu priznal, da agresivnost ne prinaša glasov. Nekaj podobnega se je dogodilo tudi v Sloveniji. Del desnice brusi kopja z ostrimi obsodbami komunizma, partizanstva, udbomafije itd. Žven-ketanje orožja se ne zdi uspešno. Ko smo na zadnjih volitvah pričakovati preboj Janeza Janše, se je med pomladnimi strankami uveljavila Ljudska stranka, ki z bratoma Podobnik uveljavlja podobo mirnega, na zemljo in dom vezanega ter delu predanega Slovenca. Ostri toni se pojavljajo tudi med slovensko manjšino. Ko bi sešteti izjave, članke in podobno gradivo, bi zasledili več ostrine med slovenskimi predstavniki, ki jih za boljše razumevanje uvrščam na osi s centra proti desni, kot pa med levičarji (predvsem reformističnimi). Morda gre za pristranski vtis, vendar je bilo v zadnjih letih največ samospraše-vanja na slovenski levici. Tovrstno početje pa ne ljubi krikov. Razlogov, da si je desnica izbrala veliko ostrejše tone kot levica, je več. Levica ima grenke izkušnje z lastnim arzenalom retoričnih in kričečih gesel. V vzhodnih, komunističnih državah se je po vojni uveljavil bobneč in mitotvo-ren slog. Zahodna študentovska gibanja konec šestdesetih in ob začetku sedemdesetih let so bila polna parol o bur-žuju, ki ga je treba križati in osramotiti na javnem trgu. Takrat so kričali in pretiravali mladi ljudje. Danes se zdi, da so nekateri italijanski petdesetletni in starejši odvetniki, gospodarstveniki, univerzitetni profesorji in sam Berlusconi prišli iz temnih zaporov in sibirskih gulagov. V obrazu so zagoreti in se jim pozna, da so trpeti na jahtah. Levica, vsaj njen večji del, se je torej otresla ostrega in agresivnega besednjaka, ker je morala s postberlinsko obnovo spremeniti tudi svojo govorico. Kako bi izzvenelo, ko bi levičarski voditelji nastopali z izjavami o umazanem boržu-ju, o fašistu, ki mora pred zid, o belogardistu in klerikalcu kot izdajalcu naroda? Izpadli bi kot fosili, ki so prišli iz kremeljskega podzemlja. Levica, ki se prenavlja, nosi na svojih ramenih težo lastne preteklosti in lastnih besed. Zato njeno prenovljeno jedro dobro ve, da so strupene besede past za tistega, ki jih izreka. Izrazi, kot so normalna država, prijazno življenje itd. izstopajo med levimi voditelji. Levica je morala sneti stare maske in se izkazati z zmernostjo Desne opcije pa so videle v propadu realnega socializma svojo zmago, obenem so ponotranjile modele liberizma in individualizma, ki so se uveljaviti v osemdesetih letih. Oboje odmeva v krikih. Razlogi za napadalno besedišče pa danes bledijo, kar dokazujejo tudi neuspehi tistega, ki izkazuje mišice. Besedna in drugačna agresivnost, ki naglašuje individualni uspeh, temelji na prepričanju, da imajo vsi enake možnosti za prodor k »vrhu«. Življenje naj bi se posrečilo tistim, ki imajo za to voljo, moč in ostre zobe. Statistike nam dajejo drugačno sliko stvarnosti. V Evropski uniji je število mladinske brezposelnosti dramatično. Ob mladinski je množična brezposelnost družinskih očetov in mater, ki so že v zrelih letih. Zaskrbljujoče je tudi število družin, ki se priživlja na robu revščine. V vzhodnih državah je tržišče na grob način povečalo družbene razlike. Tudi manj dramatična dejstva uveljavljajo sanjo o mirnejšem življenju. Hitrost življenja, stresni položaji, kaotičnost velemest, obsevanje z vsakovrstno informacijo vzbujajo v nas željo po otokih tišine in vedrine. Ko bi politiki upoštevali lestvice najbolj branih knjig ter popularnost mitskih junakinj in junakov, bi opaziti, da izstopajo intimistične zgodbe. Mit princese Diane je konec koncev pravljica o lepi, občutljivi in prijazni ženski, ki umre zaradi nasilja in hudobije našega sveta. Veliko je torej znakov, ki odsvetujejo preostrte besede, kar velja tudi za skupnosti, kot je slovenska v ItalijL Osebno bi se vedno bolj izogibal izrazom, kot so tabori, fronte, bregovi, enoumje (sam pluralizem postaja obrabljena beseda) itd. čeprav bi se ne odpovedal razmišljanjem o levici in desnici, o različnih pogledih na narod, o laičnih in katoliških koreninah, o kulturnih razlikah. Skratka, uveljavljal bi izraze, ki naglašujejo razlike kot polje z več cvetovi, ne pa bojišča. Ce bo hotela manjšina biti normalna, bo uveljavljala načela tekme, volitev itd. Ni zaželeno, da bi se te tekme odvijale med »bloki«, »tabori«, »pluralizmom« in »enoumjem«, skratka, med besedami, ki nam ostajajo kot zapuščina hladne vojne in narodove diaspore. Različna stališča in mnenja se bodo vedno pojavljala in najbolj normalno bo, če bodo našla svoj izrazni prostor in bodo lahko preizkusila lastno prepričljivost med ljudmi. Ker je odkrito soočanje eden izmed pomembnih izhodov iz »zamrznjene« manjšine, bi bilo modro, ko bi zarisati igrišče s pisanimi zastavicami in ne z bodečo žico. Dodaten razlog za mirnejšo govorico, je pojav, ki bi ga rad omenil ob zaključku svojega razmišljanja. Prelomna obdobja, kot je bilo tudi tisto, ki ga je zaznamoval padec berlinskega zidu, so sprožila veliko napetosti in na neizbežen način sprožila konflikte, ki so na Balkanu izbruhnili v vojnam spopadu. Del te napetosti ostaja tako v zahodnih kot v vzhodnih državah. Izhod iz napetosti, ki se ni še povsem polegla, potrebuje umerjene besede in premišljena sporočila. Potrebuje jih predvsem tam, kjer sta se do včeraj spopadala dva ideološka, ekonomska in vojaška bloka. Slovenska manjšina živi na eni izmed teh prelomnic. Razlogi za mir pa so tudi osebnejši. Ljudje, ki nas tlači nevroza sodobnega življenja, naj se s trudom navajamo na mirnejšo in treznejšo konfrontacijo. Najjasnejši izraz misli in čustev je beseda. Zato je izjemno pomembno, kaj rečemo in kako to rečemo. Ne mislim na avtocenzuro, ampak na navado, da lahko izrazimo svoje nestrinjanje v tonu, ki ni nujno napadalen. Takšen osnovni ton (prepiri so neizbežni, pomembna pa je njihova globina) pomaga k strpnejšim odnosom in k življenju, ki ni podobno električni žici. Kričanje plaši in to predvsem tiste ljudi in skupine, ki jih vpitje resnično ogroža. Manjšina sodi med skupine, ki so fizično trpele zaradi gromkih besed, retorike in sovražnih gesel. Cernu naj bi v sebi ponavljala to trpljenje? Marko Kravos je napisal: »beseda ni konj«. Menim, da je konj, ki lahko udari z najtežjim kopitom. Vzgoja k mirnejšemu govorjenju nam je potrebna, čeprav priznam, da je mnogokrat krepka beseda mikavnejša od potrpežljive razlage. PISMA UREDNIŠTVU SSG: problem je v zanemarjanju vsebinskih izbir Dopisi o SSG, ki se v zadnjem času pojavljajo v PD, izražajo zaskrbljenost zaradi zapletenega položaja gledališča. Verjetno je Nado Pertot in Marto Terčelj spodbudilo k pisanju prav prizadevanje, da bi s svojimi sugestijami pripomogli k mišljenjskemu premiku vodstva ugledne sloveneske ustanove. S svojimi pripombami gotovo nista mislili žaliti ati na kakršenkoli način zmanjšati pomen ustvarjalnega zagona mladih igralcev, ki prihajajo iz Slovenije, saj sta poudariti predvsem potrebo po ovrednotenju tvorne ustvarjalnosti zamejskih gledaliških ljubiteljev, ki so povsod po svetu osnova vsakršnemu nadaljnjemu profesionalnemu delu. Čimbolj razvejana ustvarjalnost je namreč edino jamstvo za normalen razvoj slovenstva izven matičnih državnih meja. Podobno nastavo je čutiti tudi v dopisu Lelje Rehar, čeprav je ona, zaradi poglobljenega poznavanja, poudarila vlogo vodstva ustanove, ki naj bi dejansko usmerjalo razvoj. Nedvomno so težave v gledališču velike, pojavljajo se na raznih ravneh in trajajo že zelo dolgo, vodstvo pa si zaman prizadeva, da bi jih premostilo. Toda stalnim obiskovalcem gledaliških storitev se včasih zdi, da se vse vrti v začaranem krogu in v samem vodstvu ni potrebne sile, ki bi znala prebiti obroč. Povrh tega je sedanja struktura gledališča zelo okorna, današnjemu času neprimerna in v določenem pogledu celo v nasprotju s sočasnimi razvojnimi težnjami. Gledalci lahko sodijo in presojajo le na podlagi ogle-danih predstav, drugih stikov z gledališčem - in lako trdimo s stavbo Kulturnega doma - skoraj da ne morejo imeti. Nepovezanost občinstva z gledališkim degaja-njem pomeni razhajanje, ki se veča sorazmerno z nepoznavanjem stvarnih potreb in zadreg. Glede gledališke ustanove si menda nihče ne želi prevratniških sprememb: njeno osnovno poslanstvo, o katerem se je že večkrat razpravljalo in ob tem ugotavljalo jasnovidnost ustanoviteljev, ostaja neoporečno, toda takratna sporočilnost in namembnost ne ustrezata več dejanskim potrebam. Bodoče delovanje pa se bo osnovalo na trdnih temeljih le, če bo vodstvo sposobno postaviti programsko izhodišče, ki bo izhajalo iz izročila, vendar bodo njegove smernice uperjene v prihodnost. Novi prijemi ne izključujejo kontinuitete, ki je bistvenega pomena in mora sloneti na spoštovanju in globokem poznavanju preteklosti. Zato je povsem upravičena skrb za gledališki naraščaj, ki bo vedno, poleg gledalcev, najboljši posrednik utripa zamejskih Slovencev. To pa nikakor ni v nasprotju s trdi- tvijo, da so biti in bodo v zamejstvu vedno dobrodošli gledališčniki, ki želijo tržaškemu gledališču priskočiti na pomoč. Pred dnevi objavljeni dopis igralcev je treba torej brati predvsem kot željo mladih po čimprejšnjem spoznavanju okolja in Cimboljšem delovanju SSG. Težave, s katerimi se novi člani soočajo, so velike, in jih bo težko rešiti brez dobre volje. Toda pozorni gledalci res niso odgovorni za tako stanje, nasprotno, že dolgo želijo biti seznanjeni z vsem in vsak po svojih močeh pomagati. Mlade igralce iz Slovenije vidijo le na odru, o njih nič ne vedo. Nekoč, v dobi, ko naj bi tudi v tržaškem gledališču odločal »komunistični škorenj«, je o repertoarju in o sprejemu novih uslužbencev razpravljal umetniški svet, v katerem je med predstavniki sedel tudi pooblaščeni član igralske skupine. Ta svet je po presoji na podlagi avdicije (razen pri že uveljavljenih profesionalcih, tako kot se še danes dela v italijanskih gledališčih) angažiral igralce ati ne. In novega igralca je občinstvo postopno spoznavalo, sledilo njegovemu vključevanju v skupino in njegovemu razvoju. Mimo zgodovinskih dejstev pa je pomembno, da je bil nekoč vsak novi član ansambla točno seznanjen s stvarnostjo, s katero naj bi se soočal. Poleg uigrane gledališke družine so k temu pripomogli še drugi dejavniki, kot recimo igralska šola, delo po društvih, šolah ipd. Profesional-čeva brezplačna pomoč pri organizaciji ljubiteljskih dejavnosti je pomenila neposreden stik z gledalci, ki je bremenil, pa tudi bogatil gledališčnika, ker je sproti lahko vsrkaval utrip okolja. Tako so Mariborčani in Dolenjci postajati Primorci in Tržačani. Razkorak med preteklostjo in sedanjostjo je privedel do tega, da gledalci že vrsto let podpisujejo abonma SSG zgolj iz zvestobe in le še na tihem upajo, da se bo to gledališče spet razživelo. Vsako srečnejšo sezono pozdravljajo kot preobrazbeno in skušajo v povednosti boljših predstav razbrati novo sporočilnost, ker se enostavno nočejo odpovedati tej ustanovi in pomenu, ki ga ima na kulturnem področju. Skrbi jih njeno postopno drsenje na raven preživetja, ker se kot dejavni člani slovenske skupnosti zavedajo usodnosti, ki ga termin preživetje zaobjema. V sebi čutijo še dosti življenjske sile, ki je prepojena s čudno zmesjo zamejske stvarnosti: kontradikcije, ki jih ta pojem nosi v sebi, so obenem tudi specifika in življenjski naboj zamejskih Slovencev. To posebnost bi morale tudi zamejske ustanove izpostaviti in se na osnovi te značilnosti soočati s srtetom, ki s svojimi globalizacijskimi procesi pospešuje ter premošča manjšinskost. Posebnost tržaških Slovencev se je spre- menila v bogato izkušnjo, ki jo je treba pravilno ovrednotiti. V času, ko je bilo to primemo, je SSG odigralo vlogo mostu, pozneje si je omislilo, da bo eno od osrednjih slovenskih gledališč, danes pa je stvarnost drugačna in sprenevedanje, da je vse v redu, bi bilo samomorilsko: gledališče namreč že dolgo nima nobenih smernic. Problem ni v zaporedju boljših in slabših sezon, problem je leit motiv SSG, ki se že predolgo omejuje zgolj na stokanje o slabem finančnem stanju in zanemarja pomen vsebinskih izbir. Navidezno je prizadeto le osebje, ki se mora zaradi vsakodnevnih življenjskih potreb ukvarjati z neumetniškimi problemi, toda posledice takega načina upravljanja so daljnosežnejše, saj se na račun stalnega stokanja o finančnem primanjkljaju hromi predvsem ustvarjalni potencial in klestijo umetniške pobude. Ustvarjalnost lahko spodbujajo novi načrti, srečanja s sorodnimi ustanovami. Pri načrtovanju pa je treba vedeti, kaj bo kdo iz skupnega dela iztržil. SSG se je v preteklih sezonah že vključilo v projekte drugih gledališč, naj omenimo vsaj lanskoletnega Richarda III. s PDG -Nova Gorica. Novogoriško gledališče je in žeti biti eno od osrednjih slovenskih gledališč, zato je v svoj repertoar vključilo Shakespeara in pritegnilo k sodelovanju tržaško gledališče. Ce bi SSG imelo izdelane svoje načrte, bi verjetno k temu projektu ne pristopilo ati bi samo predlagalo novogoriškemu gledališču avtorja in delo, ki bi bilo za tukajšnji prostor prodornejše. Velika odrska uprizoritev Goldonija, Pirandel-la, De Filippa ali Foja bi imela menda večjo odmevnost in bi jo uporabiti in tržiti kot promocijsko zanimivost v Sloveniji in Italiji. Stalnost, ki jo slovensko gledališče nosi v svojem nazivu, predvideva, da se prošnje za državne in druge prispevke opremljajo s prikazom pretekle in prihodnje dejavnosti. Zdi se, da je ta stalnost postala sinonim za stereotipnost, v resnici pa bi morala vzbujati občutek gotovosti, na podlagi katerega bi se ta ustanova razvijala. Tako so politično odločitev o restrukturaciji SG pred 25. leti razumeti gledalci, ki so dejanski porabniki gledaliških uslug in dobrin. Javni organi, ki upravljajo današnjo družbo in v katero ti porabniki spadajo, se pri določanju finančnih podpor odločajo na podlagi odzivnosti institucije. Navajanje vedno istih številk, postavk in nespremenjene namembnosti pomeni stagnacijo. Poleg običajnih izpolnjenih obrazcev je nujno treba predložiti še natančno izdelan projekt, ki ga bodo pristojni organi lahko odobriti ali ne, toda na podlagi te izkušnje bo lahko gledališka ustanova načrtovala dalje. Bogomila Kravos Skrivnostnost Krasa v fotografiji SEŽANA - Založba Zbrinca iz Sežane prireja danes, ob 18. uri otvoritev razstave fotografij, ki so prispele na letošnji že 2. natečaj za barvno fotografijo na temo »Skrivnostnost Krasa«. Na odprtju v Mali galeriji v Sežani, kjer trenutno razstavlja svoja dela Eda Pavlin iz Sežane, bo direktor sežanske založbe Zbrinca David TerCon spretgovoril o na-tečju, na katerem je letos sodleovalo 16 avtorjev iz vse Slovenije, pretežno iz Primorske. Poslali so 43 posnetkov, ki si jih je ogledala žirija, ki so jo sestavljali: predsednica fotografskega Studijskega krožka Zatek Vilma Colja, ljubitelj fotograf Stojan Gorup in samostojni slikar Janko Kastelic. Prvo nagrado je prejela Maja Šebart iz Dan pri Sežani za posnetek V brajdah, 2. nagrada je sla Viljemu Langu iz Nove Gorice za posnetek Jesen, 3. nagrado pa je osvojil Bruno Bizjak iz Deskel za posnetek Steklenica 1. Bazstava fotografij ho v Mali galeriji na ogled en mesec. Olga Knez TENIS / PORTOROŽ TENIS / ZENSKI MASTERS WTA NOVICE Iztok Božič v 2. kolo Aleš Plesničar danes proti 96. na svetovni lestvici Pozziju Prvi dan v znamenju Francozinj, Tauziatova premagala Coetzerjevo Američanka Gigi Fernandez se poslavlja Inter poražen, a kljub temu v četrtfinalu MILAN - V povratni tekmi osmine finala italijanskega nogometnega pokala je Inter izgubil s Piacenzo 0:1, a se je kljub temu kvalificiral za Četrtfinale, ker je v prvi tekmi zmagal s 3:0. Edini gol je dosegel Stroppa v 45. minuti. Današnji spored (v oklepaju izid 1. tekme): Bari -Parma (1:2), Bologna - Atalanta (1:3), Lecce- Ju-ventus (0:2), Napoli - Lazio (0:4), Pescara - Fioren-tina (0:1), Sampdoria - Milan (2:3). Jutri: Roma -Udinese (2:2). PORTOROŽ - Za Gaji-nega tenisaCa Aleša Plesničarja je napočil dan doslej najpomembnejšega nastopa v njegovi še razmeroma kratki teniški karieri. Devetnajstletni Aleš se bo v okviru 1. kola turnirja Nika Crystal Cup z nagradnim skladom 25.000 dolarjev danes popoldne v Portorožu pomeril z Italijanom Gianluco Poz-zijem, tretjim nosilecem tega satelitskega ATP turnirja. To je za Aleša gotovo daleč najmočnejši nasprotnik, s katerim se je kdaj koli pomeril. Pozzi je v nedeljo zmagal na challanger turnirju v Andori (z nagradnim skladom 100 tisoč dolarjev) proti Francozu Escudu (ki je v Portorožu drugi nosilec), s tem uspehom pa se je na najnovejši svetovni računalniški lestvici ATP povzpel celo na 96. mesto, s čimer je Prehitel Davisovega reprezentanta Renza Furlana in v Italiji zaostaja samo za Gaudenzijem (57.) in Sanguinettijem (92.). Dvoboj med Pozzi jem in Plesničarjem bo peti po vrsti današnjega sporeda, kar pomeni, da bi se moral pričeti med 16.30 in 17. uro. Včeraj so že odigrali vrsto dvobojev 1. kola. Mariborčan Iztok Božič je premagal Britanca Andrevva Richardsona s 6:2, 3:6, 6:3. Božic je Prvi Slovenec, ki se je v Petletni zgodovini dvoranskih challengerjev v Sloveniji uvrstil v drugi krog; pred tem mu je tak dosežek uspel tudi na turnirju na prostem v Domžalah. Peti nosi- lec Nizozemec John van Lottum je premagal Andreja Bizjaka s 6:2 in 6:1. Uspešen je bil tudi 4. nosilec Jerome Go-mard, ki je ugnal Hrvata Igorja SariCa s 6:0, 4:6 in 6:0, Belorus Maks Mirni pa je bil boljši od Marka Tkalca s 6:2, 6:1. Izida, 1. krog: John van Lottum (Bel/5) -Andrej Bizjak (Slo) 6:2, 6:1, Jerome Golmard (Fra) - Igor S ari C (Hrv) 6:0, 4:6, 6:0, Rainer Schuttler (Nem/6) - Oli-vier Delaitre (Fra) 7:6 (5), 6:1, Maks Mirni (Blr) - Marko Tkalec (Slo) 6:2, 6:3, Danny Sa-psford (VBr) - Eyal Erli-ch (Izr) 6:3, 6:2, Iztok Božic (Slo) - Andrew Richardson (VBr) 6:2, 3:6, 6:3. NEW YORK - Po moškem teniškem Master-su, na katerem je American Pete Sampras dokazal, da ostaja daleC najboljši igralec na svetu, od včeraj na podobnem turnirju WTA z nagradnim skladom dveh milijonov dolarjev merijo moCi tudi ženske. Prvi dan je bil ugoden za Francozinje. Zmaga Mary Pierece je bila pircakovana, tega pa ni mogoCe trditi za Nathalie Tauzaitovo, ki je izločila 4. nosilko, Južnoafricanko Amando Coetzer proti kateri ni doslej še nikoli zmagala. »Že dva meseca igram zelo dobro. Vseeno je, ah se bom zdaj srečala s Huberjevo ali Majolijevo,« je dejala Tauzatova. Pier-ceova je nadigrala Nizoz-meko Appelmans, ki jo je Nathalie Tauziat letos dvakrat presenetila. Izidi 1. kola: Mary Pier-ce (Fra/7) - Sabine Appelmans (Bel) 6-3, 6-4, Tauziat (Fra) - Coetzer (Jar/4) 6-3, 6-3, Spirlea (Rom/8) - Testud (Fra) 6-3, 5-7, 6-4. NoCni spored: Huber (Ger) - Majoli (Hrv/6), Hingis (Svi/1) - Schultz-McCarthy (Niz), Martinez (Spa) - No-votna (Cec/N.2). Američanka Gigi Fernandez je po porazu v prvem krogu dvojic mastersa v New Yorku napovedala slovo od aktivnega igranja tenisa. »Odločitev sem sprejela v pravem trenutku. Februarja bom stara 34 let, življenje je drugačno in tudi prioritete so druge,« je dejala Femande-zova. V karieri je Feman-dezova skupaj z Beloru-sinjo Sukovo osvojila 14 turnirjev za grand slam. Skupaj z rojakinjo Mary Joe Fernandez je na olimpijskih igrah v Barceloni (1992) in Atlanti (1996) osvojila zlati medalji za ZDA. ____KOŠARKA / PORTLAND ZMAGUJE V NBA LIGI Arvidas Sabonis odličen PORTLAND - Litvanec Arvidas Sabonis (na sliki) nadaljuje z odličnimi predstavami v letošnji sezoni najboljše košarkarske fige na svetu NBA. Steber nekdanje sovjetske reprezentance je na edinem sinočnjem srečanju dosegel 24 točk za Portland, ki je visoko potolkel Dallas s 120:75. Sabonisova statistika na tej tekmi je zavidanja vredna. Igral je vsega skupaj 24 minut, v prvem polčasu je iz igre metal 10:10, dosegel še 12 skokov, ob vsem tem pa je le enkrat zgrešil nasprotnikov koš iz igre. Sabonisovo predstavo je dopolnil Isaiah Rider z 19 koši in sedmimi podajami in Portland je dosegel že 10. zaporedno zmago proti Dallasu. Portland ima zdaj 7 zmag in 2 poraza, Dallas pa 3 zmage in 6 porazov. Najboljši strelec v gostujočem moštvu je bil Dennis Scott z 12 koši. A.C. Green pa je v svojem domačem mestu dosegel 10 točk v svoji 905 zaporedni tekmi in do rekorda fige mu manjka le še tekma. Lestvice: Vzhod, atlantska skupina: Miami 66, 7 %, New York 66, 7, New Jersey 62, 5, Orlando 55, 6, Boston 44, 4, VVashington 44,4, Philadelphia 25, 0 Centralna skupina: Atlanta 100, 0, Charlotte 62, 5, Chicago 60, 0, Milvvaukee 55, 6, Cleveland 44, 4, Indiana 44,4, Detroit 40,0, Toronto 11,1 Zahod, srednjezahodna skupina: San Antonio 66, 7, Minnesota 62, 5, Utah 55,6, Vancouver 40, 0, Houston 37, 5, Dallas 33, 3, Denver 00, 0 Pacifiška skupina: L.A. Lakers 100, 0, Phoenix 85, 7, Portland 77, 8, Seattle 70, 0, Sacramento 22, 2, L.A. Clip-pers 11,1, Golden State 00,0. Tudi Sampras bo igral za ZDA LONDON - V reprezentanci ZDA, ki se bo od 28. do 30. novembra v finalu Davisovega pokala pomerila s Švedsko, bo igral tudi prvi igralec sveta Pete Sampras. Poleg njega bodo v ekipi še Michael Chang, Todd Martin in Alex 0‘Brien. Švedsko, ki je v polfinalu izločila Italijo, bodo zastopali Jonas Bjorkman, Magnus Larsson, Thomas Enqvist in Nicklas Kulti. ZDA so pokal osvojile že enaitridesetkrat, Švedi pa šestkrat. Nazadnje sta se tile reprezentanci v finalu srečah leta 1984, ko je Švedska zmagala s 4:1. Duran ponovno prvak FERRARA - Italijan Alessandro Duran je ponovno osvojil naslov svetovnega prvaka v velterski kategoriji po verziji Svetovne boksarske unije (WBU). Italijan je v 12 rundah po točkah premagal Južnoafričana Petra Malingo. Eden od sodnikov je razsodil 117:111 v korist Duranga, drugi 115:113 v korist Italijana, tretji pa je menil, da je dvoboj neodločen 114:114. Malinga je Duranu odvzel naslov letos 30. julija, ko ga je spravil na tla v 3. rundi. Obvestila SK DEVIN obvešča, da je še nekaj prostih mest, od 1. do 6. januarja ’98, v okvim novoletnega zimovanja v smučarskem središču Falcade. Informacije nudi tajništvo, vsak večer na tel. 2916004. SK DEVIN sporoča umik sejma rabljene smučarske opreme: od danes, 19. do petka, 21. trn od 18. do 20. ure. V soboto, 22. in nedeljo, 23. t.m. od 10. do 12. in od 15. do 20. ure. JK CUPA vabi elane in prijatelje na društveno večerjo, ki bo v soboto, 22. novembra, v restavraciji SardoC v Prečniku. Rezervacije prejema tajništvo Cupe na tel. 299585 in optika Malalan na Opčinah, tel. 213957. ZUTS - zamejstvo prireja 7. in 8. decembra 1997 predsezonski seminar za učitelje smučanja. Prijave sprejema ZSSDI, tel. 635627 do petka 28. novembra 1997. SO SPDT prireja novoletno zimovanje, od 26. 12. do 2. 1. 1998, v Alleghe (smučarski center Civetta). Vpisovanje na ZSSDI, ul. sv Frančiška 20, tel. 635627. TPK SIRENA vabi elane na društveno večerjo, ki bo v petek, 28. novembra, v gostilni v Gabrovcu. Prijave na pomorskem sedežu, Miramarski drevored 32, tel. 422696. NAŠI NAJMLAJŠI NOGOMETAŠI KOLIBRI Breg - Altura 9:1 BREG: Klun, Carli, Segulin, Zobec, Rossone, Skerlavaj, Kraljič, Kalc, Mezza-roba. Brežani so igrali doslej najboljšo tekmo in tudi visoko premagali Altu-ro. Za Bregovo ekipo so bili uspešni: trikrat peter Carli, po dvakrat Aron Kraljic in Erič Rossone, Vanja je dosegel en, gostje pa so napravili še avtogol. Za visoko zmago si zaslužijo prav vsi Bregovi mladi nogometaši pohvalo. CICIBANI Primorje Telita! - Esperia A 0:2 PRIMORJE: Druscovich, Regent, D’Oronzio, Kante, Pipan, Sciccardi. Prosecani so igrah v zelo okrnjeni postavi zaradi bolezni in poškodb. Kljub temu so se dobro upirali gostom in šele proti koncu srečanja prejeli dva gola. NA GORIŠKEM Azzurra - Sovodnje 7:2 Strelec za Sovodnje: Prinčič (2) SOVODNJE: Zotti, Vižintin, Figelj, Batistič (Cevdek), Kuštrin, Galiussi (Devetak), Prinčič. Sovodenjci so se tokrat pomerili z enin od boljših nasprotnikov in so gladko izgubiti, kljub temu pa ne moremo reči, da so igrah slabo. Juventina - Piedimonte 3:1 (1:0) Stelci za Juventino: Spadati, Skarabot, Pellegrino. JUVENTINA: Prinčič, Skarabot, Pic- colo, Pellegrino, Cefarin, Klanjšček, Argona (Spadari). To je bila že Četrta zmaga Juventine v Sedmih nastopih. Z igro proti solidnemu nasprotniku so Standrežci včeraj popoldne resnično zadovoljili in njihovo zmaga bi bila lahko še bolj izdatna, e ne bi nasprotnikov vratar ubranil cele serije strelov. MLAJŠI aOB ANI Breg - Chiarbola 3:6 BREG: Debeliš, TauCer, Slavec, Mez-zaroba, Kalc, Kraljic, KrižmanCiC, Ota, Bocciai, Corbatti. Naši mladi predstavniki tokrat niso igrali najbolje in so predvsem popustih v obrambi. Strelca za našo ekipo sta vila Kraljic in Kalc, gostje pa so napraviti še avtogol. San Luigi A - Primorje Tehtal 4:2 (2:0, 2:2,0:0) PRIMORJE: Cupin, Škabar, Meriggio-li, Lucchesi, Ferfolja, Di Maria, Claudio, Candotti. Primorje je odigralo eno svojih slabših tekem in zasluženo izgubilo. Oba zadetka za naše moštvo je dal Meriggioli. NAJMLAJSI CICIBANI Primorje Tehtal - Mont Don Bosco A 0:10 (0:4, 0:4,0:2) PRIMROJE: Hrovatin, Kante, A. Cok, J. Cok, A. Albi, M. Albi, Candotti, J. Škabar, N. Škabar. Kljub visokemu porazu so PorseCani zadovoljiti in tudi pokazali lep napredek. VESTI S KOROŠKE - VESTI S KOROŠKE - VESTI S KOROŠKE Doslej naj večji uspeh SK Dob Moška odbojkarska ekipa SK Dob je dosegla doslej najveCji uspeh v 15-letni zgodovini kluba, ki je elan Slovense športne uzveze na avstrijskem Koroškem. Ekipa slovenskega trenerja Bojana Ivart-nika je po jasni zmagi na domačih tleh (3:0) izgubila povratno tekmo z ekipo Bosna Kaelsija v Tuzli (BiH) le tesno z 2:3 in se uvrstila v 2. kolo pokala CEV. Dobljani so v Tuzli dobili prva dva niza in potem nadaljevali s pomlajenim moštvom. Manj uspešni so bili nato v 1. avstrijski zvezni ligi. Na Dunaju so izgubili tekmo proti premočnemu nasprotniku Do-naukraft gladko z 0:3, v Ennsu pa proti tamkajnšni Union tesno z 2:3. Dobljani so z osmimi točkami še naprej na sedmem mestu lestvice, za uvrstitev v konCnico za naslov avstrijskega prvaka pa moraja doseči šesto mesto. Na tem je trenutno Glei-sdorf, ki ima dve docki veC. Kapetan Martin Micheu je prepričan, da bo ekipi uspela uvrstitev med šest najboljših ekip, saj Dob igra še proti Gleisdorfu kot tudi proti petouvršCenem SVS Sokol. Na lestvici še naprej vodi Do-naukraft (26 točk) pred PL Salzburg (24) in Union Enns (22). (LL.) Franci Wieser avstrijski prvak v boksu LEOBEN/CELOVEC - Koroški Slovenci imajo državnega prvaka v boksu! 28-letni Franci VVieser, ki na- stopa za klub HSV Celovec, je na avstrijskem prvenstvu v Leobnu na Štajerskem osvojil naslov državnega prvaka v težki kategoriji. Varovanec slavnega Joe »Tiger« Pachlerja je v finalu po točkah premagal štirikratnega državnega prvaka Michaela Kruckenhauserja iz Tirolske in tako slavil svojo doslej najveCjo športno zmago. (LL.) V Trstu prikaz najnovejše ruske filmske produkcije V tržaškem gledališču Miela predstavljajo v teh dneh najnovejšo rusko filmsko produkcijo. Gre za drugo izvedbo festivala, ki ga prireja Cisitalia, združenje za promocijo in razvoj znanstvenih in kulturnih stikov z republikami Skupnosti neodvisnih držav. Kot so Ze pred začetkom organizatorji izrecno poudarili, je ogled filmov brezplačen, to pa zato, da si jih lahko ogleda Cim širši krog ljudi. Tokrat so filmi podnaslovljeni, tako da ni treba veC slediti simultanemu prevajanju, kar je seveda za gledalce ugodnejše. Pred včerajšnjim programom, vsak dan sta na sporedu dva filma, so priredili srečanje z nekaterimi sooblikovalci predstavljenih filmov (foto KROMA). Srečanje je vodil Valerij Narimov, novi umetniški vodja festivala, sicer pa je predstavnik Goskina (državnega odbora za film) v Italiji. Udeležili pa so se ga režiserja Viktor Sergejev in Aleksander Inšakov, igralec Boris Čerbakov, ki je doma izredno popularen, Nikolaj Ilin, ki je v Goski-nu odgovorenza stike s tujino in njegova žena Marija Ilina, sicer znana scenaristka. Podčrtali so, da je začetek letošnje izvedbe festivala naletel na velik odziv občinstva, istočasno pa je bila spet rečeno, da ruski filmi težko pridejo v italijanske kinodvorane. Me- sto najdejo samo na kakšnih festivalih, zato je tržaški prikaz ena redkih priložnosti za celovitejšo predstavitev produkcije. V dvorani gledališča Miela si bo letos mogoče ogledati še štiri filme: jutri ob 19.30 bo na sporedu Zdravo, norec Eldarja Rja-sanova z Borisom Čerbako-vom, ob 21.30 pa bodo predvajali Brata Alekseja balabanova s Sergejem Bo-drovom, ta film so letos prikazali na festivalu v Cannesu. Jutri bo najprej, in sicer ob 18. uri. okrogla miza o sodobnem ruskem filmu, ob 19.30 bodo predvajati film Jelene Raiskaje Predsednik in njegova žena, ob 21.30 pa Musuhna-na Vladimirja Hotinenka. New Swing Quartet prihodnji petek v Gorici »New Swing Quar-tet« v sestavi' Tomaž Kozlevčar, Oto Pesner, Dare Hernig in Marijan Petan je priznana slovenska vokalna skupina, ki je z izvajanjem Črnskih pesmi (gospela, spirituala, jazza in zimzelenih melodij) pridobila širok krog poslušalcev doma in v tujini. New Swing Quartet bo prihodnje leto proslavljal 30. obletnico svojega delovanja, kar pomeni preko Četrt stoletja uspehov, priljubljenosti, snemanj, potovanj in nastopov po vsem svetu. New Swingu gre tudi pripisati, da kot »beli ansambel« poje pravi Cmi spiritual, Cmi NEW SWING GtUARTET SLAVNOSTNI KONCERT OB 25. OBLETNICI « t ■ S "•> I ' 1 » f gospel in razumljivo tudi beli spiritual. Vse tri značilne oblike petja duhovnih pesmi pa ansambel oblikuje s še posebnim lastnim, jasno razpoznavnim izrazom. V Gorici bo New Swing Quartet nastopil na odru Kulturnega doma (Ul. I. Brass 20) v petek, 28. novembra, koncert pa se bo zaCel ob 20.30. Koncert, ki sodi v okvir goriškega glasbenega festivala »Across the border« ter proslavljanja 20-letnice postavitve temeljnega kamna in 16-letne otvoritve Kulturnega doma -Gorica, bo prav gotovo prava poslastica za ljubitelje tovrstne glasbe, oziroma glasbe nasploh. V teh dneh je v teku v uradu Kulturnega doma v Gorici (Ul. I. Brass 20 - tel. 0481/ 33288) predprodaja oziroma rezervacija vstopnic. Cena vstopnice je 20.000 lir (po znižani ceni pa 10.000 lir). Drevi v Trstu slavnostna podelitev nagrade Julijske Alpe Film ’97 Z drevišnjim nagrajevanjem v dvorani tržaškega muzeja Revol-tella se bo zaključila osma izvedba prireditve Film in gore. Gre za pregled najboljših filmov in video produkcije vezanih na gore, prikazujejo pa lahko športne panoge, podvige ati dogodivščine, kulturna ali ambientalna vprašanja. Prireditev organizira gorski odsek pri združenju UISP, pokrovitelji pa so deželna uprava Furlanije-Julijske krajine ter tržaška pokrajinska in občinska uprava. Selektorji, tokratni strokovni odbor sestavljajo trije izvedenci za film, književnost in alpinizem, segajo na mednarodno področje, saj sta v letošnji zaključni izbor prišli kar dve slovenski produkciji. Dela, ki jih je v zaključni krog uvrstila žirija, si bo mogoče danes ogledati, in sicer ob 18. uri in ob 21.30, slavnostna podelitev nagrade Julijske Alpe Film ’97 pa bo ob 21. uri. Nagrajenec prejme tudi namišljeni cvet Scabiosa Trenta, ki si ga je zamislil Julius Kugy. Nalogo, da ustvari umetniško delo s tem cvetom, poveri vsako le- to drugemu deželnemu umetniku, letos so izbrali Bogomilo Doljak. V najožji izbor za letošnjo nagrado so prišla naslednja dela: Gredo Marjete Keršič Svetel (produkcija TV Slovenije), Pod ledom Aleša PrimCiCa (produkcija Omega Studia) in Timavo: un fiume da proteggere Giampaola Tenca (produkcija tržaškega Vi-deoesta). ' Slovenski skladatelji in izvajalcina Trieste Prima V okviru tokratnega niza Dialogov z umetnostjo srednje in vzhodne Evrope, ki je sicer prvenstveno posvečen titovski ustvarjalnosti in poustvarjalnosti, se bodo drevi predstavili tudi slovenski glasbeniki s programom deloma posvečenim slovenskim skladateljem. V dvorani tržaškega konservatorija Tartini se bo ob 20.30 zaCel koncert, na katerem bo nastopil Ensemble društva slovenskih skladateljev, ki ga sestavljajo: Matej Šarc (oboa), Svava Bernhardsdottir (viola) in Bojan Borišek (klavir). Na sporedu skladbe Ernsta Krenka, Heinza Hol-ligerja, Thorkella Sigurbjornsso-na, Iva Petriča in Uroša Kreka. Drevišnji koncert, ki ponuja eno redkih priložnosti za spoznavanje sodobnejšega slovenskega glasbenega snovanja, sodi tudi v okvir že tradicionalnih srečanj s sodobno glasbo, ki so se uveljavila kot Trieste Prima. Zen v interpretaciji Jacopa Foja V tržaškem gledališču Miela bo v petek in soboto nastopil jacopo Fo, ki bo predstavil lastno gledališko delo Lo zen e Parte di fare Tamore. Obakrat se bo predstava začela ob 21. uri, v njej pa bo av-tor-izvajalec razvijal svojo tezo, da spolnost ni greh, kar tudi izhaja iz Svetega pisma. Fo je napisal veC satiričnih del, krajših, v obliki Člankov in rubrik, in daljših, ki so izšla v knjižni obliki. Ob pisanju pa se posveča tudi zenu in na splošno budizmu. Tudi v Trstu bo v nedeljo vodil celodnevni seminar. GLEDALIŠČA FURLANIJA^IULIJSKA KRAJINA TRST Kulturni dom Jutri, 20. t. m., ob 16. uri (red I) ponovitev drame A.P. Čehova »Tri sestre«. Gledališče Rossetti Stalno gledališče FJK - Gledališka sezona 1997/98 Jutri, 20. t. m., ob 20.30 premiera predstave Vittoria Gassmana »Bugie sincere«. Nastopajo Ugo Pagliai, Paola Gassman in Virgilio Zer-nitz. Predstava v abonmaju: odrezek 2 - rdeč. Pri blagajni gledališča lahko podpišete abonma 1997/98 (umik: 8.30-13, 16-19 ob delavnikih), v Pasaži Protti (umik: 8.30-12.30,15-19). Gledališče Verdi Operna in baletna sezona 1997/98 Danes, 19. t. m., ob 20.30 (red C) opera »Don Carlo« v izvedbi orkestra, zbora, in baletnega ansambla Gledališča Verdi. Orkester vodi VVoldemar Nelsson. Ponovitve v soboto, 22. t. m.., ob 17. uri (red S), v torek, 25. t. m., ob 20.30 (red E) in v petek, 28. t. m., ob 20.30 (red F). Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča Verdi (urnik: 9-12, 16-19 - tel. 6722500 - zaprto ob ponedeljkih). Pri blagajni je v teku razdeljevanje abonmajev za red A, B, D, G, C, S in E in predprodaja vstopnic za opero »Romeo in Julija«. Gledališče Cristallo - La Contrada Danes, 19. t. m., ob 20.30 komedija »Soap« v izvedbi gledališke skupine La Premiata Ditta. Danes, 19. t. m., ob 17.30 bo v Krožku Zavarovalnice Generali srečanje s skupino La Premiata Ditta - Robertom Ciuffoli, Francesco Draghetti, Tiziano Foschi in Pinom Insegno. Pri blagajni gledališča Cristallo, pri UTAT v Pasaži Protti, na šolah, pri sindikatih in raznih ustanovah lahko podpišete nov abonma. Za informacije tel. 390613. Gledališče Miela V petek, 21. in v soboto, 22. t. m., ob 21. uri bo nastopil Jacopo Fo s predstavo »Lo zen e Parte di fare 1’amore«. Za informacije - tel. 365119. GLASBA .s . -‘S * FURLANIJA-JUUJSKA KRAJINA TRST Glasbena matica vpisuje abonmaje za koncertno sezono 1997/98 vsak dan, razen sobote na GM, Ul. Manna 29 (tel. 418605) od 10. do 12. ure. V torek, 2. decembra, ob 20.30 v Kulturnem domu koncert, na katerem bosta nastopila Igor Malinovski (violina) in Tamami Mura-matsu (klavir). Societa dei concerti - Koncertna sezona 1997/98 V ponedeljek, 24. t. m., ob 20.30 bo v gledališču Rossetti koncert Kvarteta Arditti. Na programu Ligeti, Bartok in Ravel. Sodobni Trst Dialogi z umetnostjo srednjevzhodne Evrope Konservatorij G. Tartini Danes, 19. t. m., ob 20.30 bosta nastopila Matej Sare (oboe) in Svava Bernhardsdottir (viola). Kavarna San Marco V torek, 25. t. m., ob 21. uri, v okviru srečanj »Improvvisazioni artistiche«, bo na sporedu srečanje z Giovanno del Giudice o knjigi »II diario di Augusta F« ter ob glasbeni spremljavi Elise Frausin. Športna palača Palasport V soboto, 29. t. m., ob 21. uri celovečerni koncert, na katerem bo nastopil Nek. Predprodaja vstopnic pri Utat v Pasaži Protti. RAZSTAVE FURLAN1JAJULIJSKA KRAJINA TRST TK Galerija - Tržaška knjigarna: razstavlja slikarka Claudia Raza. Miramar - Konjušnica: do 30. t. m. je na ogled velika razstava o zgodovini Dačanov. Obiščete jo lahko vsak dan od 9. do 17. ure; ob nedeljah ob 11. uri, ob 14.30 in ob 15.30 vodeni obiski razstave. Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 9. do 17. ure (grad od 8. do 18. ure). Galerija Torbandena: razstavlja VVolfgang VViedner. Muzej Revoltella: razstava »Carlo Ciussi. La pittura come urgenza ed emozione 1947 -1997« bo zaradi izrednega zanimanja odprta do 23. t. m. Ljudski vrt - Paviljon ARAC: do 23. t. m. je odprta razstava ob 100-letnici rojstva umetnika Roberta Hlavatyja. Na ogled je vsak dan od 10. do 13. in od 16. do 19. ure. Galerija Cartesius: razstavlja slikar Bruno Ponte. Galerija Rettori Tribbio 2 (Piazza Vecchia 6): do 21. t. m. razstavljajo slikarji Aldo Farmi, Olivia Siauss, Claudio Sivini in Ennio Steidler. Kavarna S. Marco: na ogled je razstava filmskih plakatov Isodora Brizzija. Galerija Grandangolo: razstavlja Giuliano Pecelli. Art Gallery (Ul. S. Servolo 6): jutri, 20. t. m., ob 18. uri otvoritev razstave akvarelov madžarskega slikarja Janosa B. Totha. TRŽIČ Občinsko gledališče - Gledališka sezona 1997/98 Danes, 19. t. m., ob 20.30: Gledališka skupina Prosa di Geppy Gleijeses »Una bomba alPambasciata« Woody Allena. Režija Mario Monicelli. Vstopnice dobite pri blagajni gledališča: od ponedeljka do sobote 17-19 (za informacije tel. 0481 - 494368/494365). GORICA Kulturni dom Danes, 19. t. m., ob 20.30: E. de Filippo »Non ti pago«. Režija Carlo Giuffre. VIDEM Nuovo Teatro Giovanni da Udine Danes, 19. t. m., ob 20.45: Compagnia Apas produzioni »Rudens«. Režija Alvaro Piccardi ___________SLOVENIJA SEŽANA Kulturni center Srečka Kosovela Jutri, 20. t. m., ob 20. uri film »Krik«. NOVA GORICA Primorsko dramsko gledališče Jutri, 20. t. m., ob 20. uri gostovanje Drame SNG iz Ljubljane s Feydeaujevo komedijo »Bolha v ušesu ali Kaplja čez rob« (za abonma Premiera in Izven). Informacije pri blagajni PDG (tel. 00386-65 202717, vsak delovni dan od 10. do 12. in od 15. do 18. ure). LJUBLJANA Mestno gledališče ljubljansko Danes, 19. t. m., ob 19.30 (izven in konto): Tone Partljič »Stajerc v Ljubljani«. Cankarjev dom Jutri, 20. t. m., ob 20. uri v Štihovi dvorani : Bernard Slade »Ob letu osorej«. Režija Boris Kobal. OPČINE Prosvetni dom V nedeljo, 23. t. m., ob 18. uri koncert v okviru Openskih glasbenih srečanj. Nastopila bosta Stanko Praprotnik (prva trobenta Simfoničnega orkestra RTV Slovenije) in Lu-ca Ferrini (klavir). GROCANA Srenjska hiša V soboto, 22. t. m., ob 20.30 prireja KD Krasno polje celovečerni koncert Tržaškega okteta. GORICA Kulturni center Lojze Bratuž V soboto, 22. t. m., ob 20.30 in v nedeljo, 23. t. m., ob 16. uri 39. revija goriških pevskih zborov Cecilijanka. TRŽIČ Občinsko gledališče - Koncertna sezona 1997/98 Jutri, 20. t. m., bo ob 20.30 nastopil pianist Michael Dalberto. Na programu Schubert in Debussy. ČEDAD Gledališče Rostori V soboto, 22. t. m., ob 20.30 koncert zbora »Der Zweisprachige Chor - Dvojezični zbor« iz Celovca. OPČINE Prosvetni dom-SKD Tabor Opčine: do 20. t. m. je na ogled »Z zvezdami v jadru« - razstava slovaških ilustratorjev, ki so bili nagrajeni na Bienalu ilustracij Bratislava 1967-1997. Urnik: 16/19. Ogledi za šole v jutranjih urah po predhodneiti dogovoru po tel. 213578 (v ponedeljek in torek med 10. in 12. uro). SESUAN Sedež turistične ustanove: razstavlja Luigi.Perelli. BOUUNEC Sprejemni center pri gledališču F. Prešeren: jutri, 20. t. m., ob 18.30 otvoritev razstave Marjana Mušiča. GORICA Kulturni center Lojze Bratuž (Drevored 20. septembra 85): do 20. t. m. je odprta razstava slik arhitekta in slikarja Davida Faganela. Ogled: 10-12, 17-19. Galerija Ars v Katoliški knjigami: razstavlja slikarka Klementina Golja. GRADIŠČE Galerija Luigi Spazzapan: do 30. t. m. je na ogled razstava Spazzapan - iz zbirke goriške Casse di Risparmio. SPETER Condominio »Al Centro«: do 20. t. m. je na ogled razstava »Drugi v Alpah«. RAI 3 slovenski program ® RAI 1 Dnevnik, 6.45 aktualna oddaja Unomattina (vodita Antonella Clerici in Maurizio Losa), vmes (7.35) gospodarstvo, (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik Film: Laggiit nella giun-gla (pust., It. ’87, i. Robert Povvell, Tony Vogel), vmes (11.30) dnevnik Aktualna oddaja: Verde-mattina, vmes Zeleni nasveti in astrologija, vmes (11.30) dnevnik Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem -Jack in Bill (i. Angela Lansbury) Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo Variete: Fantastico piti (vodi Milly Carlucci) Nan.: Una famiglia come tante Dokumenti: Kvarkov svet - Divja Avstralija Mladinski variete: Solle-tico, vmes risanke Duck Tales in nan. Zorro Dnevnik Aktualno: Prima di tutto Variete: Colorado (vodi Alessandro Greco) Vremenska napoved Dnevnik Šport Aktualno: Inviato specia-le (vodi Piero Chiambret-ti) TV film: L’ orgoglio di un padre (dram., ZDA '96, i. B. Bridges, B. Da-vison, Jeff Bridges) Dnevnik Aktualno: Porta a porta Nočni dnevnik Aktualno: Tempo, 1.10 Filozofija RAI 2 7.00 7.25 9.35 10.00 11.00 11.15 11.30 13.00 14.00 16.30 16.15 18.10 18.40 19.05 20.30 20.50 22.35 22.40 23.30 0.35 2.05 Nad.: Fragole verdi Variete za najmlajše Nan.: Lassie Nad.: Quando si ama, 10.20 Santa Barbara Tg2 Medicina 33 Jutranji dnevnik Variete: I fatti vostri (vof-di Massimo Giletti) Dnevnik, 13.30 Navade in družba, 13.45 Zdravje Variete: Ci vediamo in TV Aktualno: Cronaca in di-retta - Kronika v živo 17.15 Dnevnik, vreme Vreme, dnevnik, šport Oddaja o izletih in potovanjih: Sereno variabile Nan.: Rex, 19.55 Disokku-pati - Biutiful center(i. P. Ferrari) Večerni dnevnik TV film: II sentiero delle vedove (thriller, ZDA ’96, i. Judd Nelson) Izžrebanje lota Variete: Macao Dnevnik, vreme, knjige, v parlamentu, Šport Film: Jakarta (thriller, ZDA ’88, i. C. Noth) Nočni dnevnik ^ RAI 3 6.00 8.30 10.00 10.30 11.00 12.00 12.20 14.00 14.40 15.35 17.00 18.25 18.30 19.00 20.00 20.40 22.30 22.55 0.30 1.10 2.10 Jutranje vesti Film: Fuggiasco (dram., VB ’47, i. J. Mason) Aktualno: Report Dok.: Italija 50. let Aktualno: Vprašanja ob koncu tisočletja Dnevnik, šport Aktualno: Telesogni, 13.00 II grillo, 13.30 Me-dia/Mente Deželne vesti, dnevnik Aktualno: Articolo 1, 14.55 Tgr Leonardo Šport: IP v košarki, 16.20 dresura, 16.40 biljard Dok.: Geo & Geo Vremenska napoved Nad.: Un pošto al sole Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Od 20. do 20. ure, 20.15 Blob Aktualna odd.: Mi man-da Raitre Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Oltre la notte, 23.55 Magazzini Einstein Dnevnik, pregled tiska Variete: Fuori orario Film: I due compari §8 RETE 4 ITALIA 1 Slovenija 1 6.00 6.50 8.50 11.30 11.40 13.00 14.30 15.30 17.45 18.55 19.30 20.35 23.00 1.10 1.50 Nad.: Lasciati amare, 6.30 Perla nera Nan.: Dove comincia il sole (i. B. De Rossi) Nad.: Vendetta d’ amore, 9.20 Amanti, 10.00 Regina, 10.30 Sei forte, papa Dnevnik Aktualno: Forum Kviz: Kolo sreče, vmes (13.30) dnevnik Nad.: Sentieri - Steze Film: Tarzan e lo strego-ne (pust., ZDA ’58) Kviz: OK, il prezzo e giu-sto (vodi I. Zanicchi) Dnevnik in vreme Variete: Game Boat Dok.: La macchina del tempo Film: Rischiose abitudini (krim., ZDA ’90, i. A. Hu-ston, John Cusack) Pregled tiska Film: Un amore perfetto o quasi kom., i. M. Vitti) 1S| CANALE 5 6.00 8.00 8.45 9.45 11.30 13.00 13.25 13.40 14.10 15.45 15.50 17.45 18.35 20.00 20.35 21.00 23.05 1.00 Na prvi strani, vremenska napoved Jutranji dnevnik Tg5 Nan.: Komisar Scali (i. M. Chiklis, T. Srd dana) Variete: Maurizio Costan-zo Show Rubrika: Ciao Mara (vodi Mara Venier) Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful Aktualna oddaja: Uomini e donne - Moški in ženske (vodi M. De Filippi) Aktualna kronika: Veris-simo TV film: I sentieri della vita (dram., ZDA ’95, i. George Hamilton, Lisa Rinna) Aktualne teme iz vsakdana: Verissimo (vodi Mar-co Liomi) Variete: Tira & Molla (vodi Paolo Bonolis) Dnevnik Variete: Striscia la noti-zia (vodita Ezio Greggio in Enzo lachetti) Film: Beverly Mills Cop 3 (pust., ZDA '94. r. J. Lan-dis, i. E. Murphy, H. Heli-zondo, J. Reinhold) Variete: Maurizio Costan-zo Show Nočni dnevnik Tg5 6.10 9.20 12.20 12.55 13.25 14.00 14.20 15.00 15.30 16.00 17.30 18.30 19.00 20.00 20.45 23.20 0.10 Otroški variete, vmes Ciao ciao mattina Nan.: Lepotica in zver, 10.20 Družina Brock, 11.25 Dva policaja v Chicagu Odprti studio, 12.25 Šport studio, 12.50 Fatti e misfatti Nan.: Willy, princ Bel Aira Vtroški variete Ciao Ciao Parade in risanke Risanke: Simpsonovi Variete:Colpo di fulmine Aktualno: Fuego! (vodi Alessia Marcuzzi) Nan.: Melrose Plače Variete za najmlajše in risanke, Bim Bum Bam, 17.25 Variete: Investiga-tori invisibili Nan.: Hercules Odprti studio in vreme, 18.55 Šport studio Nan.: Beverly Hills Glasba: Sarabanda (vodi Enrico Papi) Variete: La notte delle matricole (Quando erano famosi) (vodita Ama-deus, Simona Ventura) Glasba: Night Express -883 (vodi P. Maugeri) Šport studio, pregled tiska # TELE 4 16.45, 19.30, 23.00 Dogodki in odmevi Nogomet Verde a Nord-Est Oddaja o živalih Zoom zdravje Il supplemento First and Ten Aktualna odd.: Quadrato Zoom zdravje Film: E’ arrivata la sposa Film: Testimone oculare Vremenska panorama Včeraj, danes, jutri Videoring Tedenski izbor: nan. Havajski detektiv (ZDA, 22. epizoda) Film: Romero (ZDA 1989, r. John Duigan, i. Raul Juha, R. Jordan, A. Alicia) iffi Dokumentarna serija: Veliki miti in skrivnosti 20. stoletja (1. del) Poročila TV igrica: Kolo sreče (ponovitev) Videostrani Tedenski izbor: Pravi biznis Poljudnoznanstvena serija: Svet odkritij (ZDA) Oddaja madžarske TV: Slovenski utrinki TV prodaja Videostrani Obzornik Otroški program: Pod klobukom Po Sloveniji Prodaja TV igrica: Kolo sreče Včeraj, danes, jutri Risanka Dnevnik, vreme, šport Predsedniške volitve Film: Outsider (Slovenija 1996, r. Andrej Košak, i. Davor Janjič, Nina Ivanič, Miranda Caharija) Včeraj, danes, jutri Odmevi, vreme, šport Nanizanka: Grace na udaru (ZDA, 12. epizoda) Film: Hiša tujcev (ZDA 1949, r. J. Mankiiievviczu, i. E.G. Robinson, Richard Conte, Susan Hayward) Videoring Videostrani TV PRIMORKA MONTECARLO 19.30, 22.30, 0.45 Dnev- nik, 13.30 Šport Nan.: Ironside Film: Aggrappato ad un albero, inbilico (Fr. ’73) Variete: Zap Zap Film: Atto di forza - To-tal Recall (fant., ZDA ’90) Film: Attento sicario, Crovm e in caccia (’74) 17.00 Videostrani Policija svetuje Droga - Stop Glasba: Pop rock svet < Oddaja za zamejce: Med Sočo in Nadižo Napovednik, videospot Dnevnik TV Primorka, vreme Aktualno: Simpozij društva varnostnih inženirjev 3 Predsedniški kandidati Koncert saksofonistov Paquito shovv Dnevnik TV Primorka Slovenija 2 Euronevvs Tedenski izbor: Svet poroča Dober večer Dokumentarna oddaja: Somrak stoletja - Kovina in melanholija (Nizozemska) Nanizanka: Hudsonova ulica (ZDA, 20. epizoda) Dokumentarna serija: National Geographic (ZDA) Studio City Nadaljevanka: Martin Luther (Nemčija, r. Kurt Veth, i. Ulrich Thei, Ralf Kober, Otto MeDies) Nadaljevanka: Pacific Dri-ve (Avstral., 68. del) Nanizanka: Hoganova druščina (ZDA, 18. epizoda) Filmski triki 18.30 19.30 19.55 20.00 21.30 21.40 Razvedrilna oddaja: Karaoke Nadaljevanka: Pacific Drive (69. del) Včeraj, danes, jutri Košarka NBA: New York - Huston Včeraj, danes, jutri Koncert Simfonikov RTV (Sivic, Beethoven) H Koper 15.00 15.35 16.05 16.35 18.00 18.45 19.00 19.30 20.00 20.05 20.35 21.05 22.05 22.20 Euronevvs Slevenia magazine Pogovorimo se o... Globus, 17.25Vesolje je... Program v slovenskem jeziku: Halo, pozvani ste Primorska kronika Vsedanes - Tv dnevnik, vreme, šport Otroška oddaja: Ecchec-cimanca Predsedniške volitve: Predstavitev kandidatov Sredozemlje Dokumentarna oddaja: Kokoro Aktualno: Meridiani TV dnevnik, vreme Film: Lenuha v St. Trapezu (Fr. ’85, r. M. Pecas, i. P. Caroit, J.M. Noiret) TV dnevnik Vsedanes 'N Radio Trst A 8.00, 10.00,14.00, 17.00 Poročila; 7.00, 13.00, 19,00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Srednjeevropski obzornik; 9.15 Odprta knjiga: Trije muzikantje ali povratek Lepe Vide (Z. Simčič, 10. del); 9.40 Zgodbe slov. vsakdana 19. stoletja; 10.10 Koncert operne glasbe; 11.15 Intervju; 11.45 V središču pozornosti; 12.40 RZCPZ: DPZ Devin; 13.20 Orkestri'; 13.30 Za smeh in dobro voljo; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Na goriškem valu; 15.00 Pop mušic; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: poklon P. Merkuju; 18.00 Obiski iz Arkadije; 18.30 Slov. lahka glasba; 18.45 Vera in naš čas; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slovenščini; 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v italijanščini; 10.30 Matineja; 16.00 Juke box time; 19,00 Glasba po željah v živo; 21.20 Samo za vas; 22.30 Ostali Trst - L' altra Trieste. Radio Koper (slovenski program) 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30, 17.30, 19,00 Dnevnik; 7.00 Jutranjik; 7,30 OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska, vreme; 8.17 Na rešetu; 8.50 Kulturni koledar; 9.50 Na rešetu, odgovori; 11.15 Aktualnosti; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Daj, povej; 15.30 DIO; 16.15 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00- 19.00 Glasb.: odd.: Neresnih pet; 19.00 Dnevnik RS; 20.00 Šport in glasba; 22.00 Zrcalo dneva; do 0.00 Iz diskoteke R. Koper Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 8.40 Izbrali ste; 9.15 Govorimo o; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Sigla sin-gle; 10.33 Musiča che gira; 11.00 Modri val; 13.00 L' una blu; 13.40 Bella bellissima; 14.20 Locandina; 14.33 Sigla single; 14.45 Kje, kako, kdaj; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Zap-ping; 19.25 Sigla single; 19.30 Šport. Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00,10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00. 23.00,Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.30 Svetovalni servis; 8.05 Sreda vas gleda; 9.45 Ringaraja; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti;! 3.20 Obvestila in osmrtnice; 15.00 Radio danes; 15.30 DIO, šport, vreme; 17.05 Studio ob 5-ih; 18.25 Kultura; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Glasbeni utrip; 21.05 Zunanjepolitični feljton; 21.25 Zbori po želji; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd. v tujih jezikih; 22.40 Slov. pevci šansonov in evergrinov; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 6.00, 6.30, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14,30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.05 Poslovne zanimivosti; 8.30 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Strokovnjak sevtuje; 10.40 Kje vas čevelj žuli; 12.00 Volilno rešeto; 13.45 Gost izbira, drobtinice; 15.30 DIO, šport; 16.15 Popevki tedna; 16.30 Izjava; 17.35 Spot-400; 18.00 Vroči stol; 18.45 Črna kronika; 19.30 Z Anjo Rupel; 21.00 Težka kronika; 22.00 Zrcalo; 22.30 Mojo blues. Slovenija 3 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 10.05 Literarna matineja; 11.05 Izbrali smo; 12.05 Pojemo in igramo; 13.30 Za knjižne molje; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Mladi v mozaiku glasbe; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Glasbeni utrip; 17.00 Oživljene opere; 20.00 POta glasbe; 21.30 Ars antigua; 22.05 Okrogla miza; 23.00 Jazz; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koroška 18.10-9.00 Glasbena mavricai; Večerna odpade zaradi hokeja na ledu, Primorski dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699, fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 60 SIT Poštni tr. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov HEG ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA SREDISCE TOPLA HLADNA SREDISCE ANTI-. FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA 6 66 666 VREMENSKA SLIKA 1000 1010 Nad vzhodnim Atlantikom je globoko ciklonsko ob-mocje, nad severovzhodno Evropo pa obsežno območje (__b visokega zračnega pritiska. V višinah doteka k nam od severa hladen in prehodno nekoliko bolj suh zrak. 1030 S A HELSINKI -6A1 OSLO STOCKHOLM ' sil ° - - c66b <6? 1030 MOSKVA -5/-1 ° 1020 DUBLIN o' "/" "-A0lD0NoA.M«AM 3/9 BERL|N 3/7 VARŠAVA 0/5 / x °KUEV ' oBRUSELJ ^ ° A . PARIZ 2/12^ O . 6^ ~5/i4 B ° 4,6 n C ^ ŽENEVA 6/9 LJUBLJANA -2/39 6 v iS BEOoGRAD ^ ' X. SPLIT -/- °SOFIJA s/6 A"," • ' "66 * 8IOPROGNOZA Vreme ne bo pomembno vplivalo na splošno počutje in razpoloženje ljudi. PLIMOVANJE Danes: ob 0.34 najvišje 25 cm, ob 5.39 najnižje -2 cm, ob 11.01 najvišje 28 cm, ob 18.14 najnižje -43 cm. Jutri: ob 1.36 najvišje 22 cm, ob 6.40 najnižje 4 cm, ob 11.24 najvišje 18 cm, ob 18.58 najnižje -34 cm. (vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^ TEMPERATURE V GORAH °C 500 m..............2 1000 m.............-2 1500 m.............-6 2000 m...........-10 2500 m ..........-13 2864 m...........-14 -J DANES s -7/0 - ixix#inJSKA I 66 5EDAD—,hrS GRADEC -3/1 S M. SOBOTA o ^/1 CELOVEC O -4/2 O ",,u KRANJSKA GORA _ O TRŽIČ O KRANJ —^N. GORICA 2/8 GORICA Cl 1/11 ° N. MESTO -1/1 O o RNOMEU S PORTOROŽ ^ - XA, OPATIJA PAZIN q Na Primorskem bo pretežno jasno, pihala bo burja, ki bo čez dan ponehala. Drugod bo delno jasno z zmerno oblačnostjo. SOSEDNJE POKRAJINE: Ob Jadranu in v severni Italiji bo precej jasno, drugod zmerno do pretežno oblačno. JUTRI TRBIŽ CELOVEC. O -1/7 -1/10 ČEDAD—n -2/10 O O VIDEM -2/10 GORICA O KRANJSKA GORA Q TRŽIČ -7/-1 O KRANJ <3 GRADEC -1/7 9 GRADEC -1/-9 MARIBOR o -7/3 RTU Jt. GORICA -2/10 'LJUBLJANA POSTOJNA CEUE O i/-; N. MESTO O ZAGREB ’5/2 O M. SOBOTA O -8/1 - „ KOČEVJE ^ -N° o X* ^RNOMEU REKA PAZIN 0/11 V četrtek bo pretežno jasno, v petek zmerno oblačno. Zjutraj in popoldne bo po nižinah megla. V višjih legah se bo otoplilo. SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE Avtomobil in letalo hkrati FRANKFURT - Nemški pilotski inštruktor Matthias Klug in študentska Mirja Gutzer sta v nekaj veC kot dveh letih izdelala nekakšno hibridno vozilo, ki lahko leti (zgoraj), ko je to potrebno, drugič pa se spremeni v manjše vozilo, ki je kot nalašč za mestno vožnjo (spodaj), kadar vreme ni preveč neprijetno. V zraku lahko Skyline Event GTS, tako sta vozilo poimenovala, doseže hitrost 120 km na uro, med tem ko se po mestu premika s hitrostjo do 50 km na uro. Klug in Gutzerjeva pa nameravata ta vozila tudi prodajati in kdor si bo zaželel tega mešanca med avtomobilom in letalom, ga lahko dobi za približno 90 milijonov lir. Za vojake z virusom HIV ni prostora v češki vojski PRAGA - Češka vojska bo odpustila vse vojake, ki so FIIV pozitivni. Odlok je začel veljati včeraj. Vodja zdravstvene službe v Češki vojski Jan Vesecky je obenem potrdil, da v bodoCe v vojsko ne bodo sprejemali posameznikov, ki so okuženi z viruom HIV. Ve-secky je pojasnil, da zadeva morda zveni trdo, vendar ti ljudje »niso primerni za vojsko«. Kljub temu pa CeSka vojska ni vpeljala obveznega testiranja na virus, ki povzroča aids. Na Češkem je registriranih 352 nosilcev virusa HIV, 103 pa so že zboleli za aidsom. (STA/APA) Tudi za naslov miss potreben trd trening CARACAS - Cristina Dieckmann je 12. septembra osvojila naslov najlepšega dekleta v Venezueli. Da je prišla do tega naslova, je devet mesecev trdo trenirala v po mnenju nekaterih najboljši šoli na svetu za lepotne kraljice v Caracasu. Trdo delo, kjer niti solz zaradi velikega napora ni manjkalo, se ji je že obrestovalo z naslovom naj-lepše doma, zdaj pa bi rada Venezueli 22. novembra prinesla še naslov najlepše na svetu. Tekmovanje za miss sveta bo konec tega tedna na Sejše-lih, kjer so se že zbrale lepotice z vsega sveta. Ponodsene oskrbujejo le zlikovci LONDON - Raziskave so pokazale, da Britanci z dokajšnjo naklonjenostjo sprejemajo vse bolj razširjen način življenja v okviru 24-ume družbe. Vsaj 17 milijonov oziroma 37 odstotkov odraslih Otočanov se v trgovino odpravi po 20. uri, pet mihjonov ah 11 odstotkov pa šele po 22. uri. Vendar se jih le en milijon odpravi po noCnih nakupih, ker zaradi Časovne stiske tega ne bi mogb storiti ob običajni uri. Med nočnimi kupci prevladujejo moški, najpogosteje pa kupujejo cigarete, mleko in osvežilne pijače. (STA/dpa) V Nemem radio spet prvi v medijskem prostoru HANNOVER - V Nemčiji je radio ponovno zavzel prvo mesto v medijskem prostoru. Obširna javnomnenjska raziskava o občilih je pokazala, da je v letošnjem letu kar 83 odstotkov Nemcev, starejših od 14 let, vsaj enkrat dnevno vključilo radijski sprejemnik, televizijo pa je vsak dan gledalo "le" 81, 5 % vprašanih. Poleg tega so radio v letošnjem letu s 177 minutami dnevno v povprečju poslušali 8 minut dlje kot lani, medtem ko pred TV presedijo 168 minut dnevno. (STA/dpa)