GDK: 443:453:174.7 Pinus Nigra Arnold: (497.12*14) 
Zdravstveno stanje in razvojna težnja mladja črnega 
bora (Pinus nigra Arn.) na slovenskem Krasu 
Health Condition and Developmental Tendency of the Austrian pine 
(Pinus nigra Am.) Young Growth in the Slovenian Kras 
Maja JURC* 
Izvleček 
JURC, M.: Zdravstveno stanje in razvojna tež-
nja mladja črnega bora (Pinus nigra Am.) na 
slovenskem Krasu. Gozdarski vestnik, št. 4/1993. 
V slovenščini s povzetkom v angleščini, cit. lit. 14. 
Sestoji črnega bora na apnenčastem krasu 
Slovenije se ne pomlajujejo zadovoljivo. Uspešno 
pomlajevanje črnega bora med drugimi dejavniki 
preprečujejo bolezni na vzniku in mladju (Sphae-
ropsis sapinea, Cyclaneusma niveum, Scirrhia 
pini, Fusarium oxysporum, Trichoderma lignorum, 
Altemaria sp.) in škodljivci (Rhyacionia buoliana, 
Hylobius abietis, Hylobius piceus, Otiorrhynchus 
cardiniger, Magdalis memnonia, Leucaspis leo-
nardii, Leucaspis pusilla, Pityophthorus camio/i-
cus). Pri povprečni 66,2% stopnji zasenčen ja 
matičnega nasada črnega bora smo ugotovili 
težnjo propadanja mladja črnega bora. 
Ključne besede : Pinus nigra, bolezni, škodljiv-
ci, pomlajevanje. 
1. UVOD 
1. INTRODUCTION 
Pogozdovanje slovenskega Krasa, ki se 
je začelo sredi devetnajstega stoletja v 
okolici Trsta, danes obravnavamo kot us-
pelo gozdarsko in družbeno akcijo. Vendar 
v uspelih kulturah črnega bora ugotavljamo 
odsotnost naravnega mladja ali njegovo 
nezadostnost. Da bi ugotovili, kateri dejav-
niki vplivajo na pomlajevanje črnega bora 
pod zastorom matičnega nasada, smo 
opravili od leta 1985 do leta 1987 pod 
mentorstvom prof. dr. A. Martinčiča 
(VTOZD za biologijo BF) raziskavo Pomla-
jevanje in kalitev črnega bora (Pinus nigra 
Am.) na slovenskem Krasu. 
• Mag. M. J., dipl. inž. gozd., Gozdarski inštitut 
Slovenije, 61000 Ljubljana, Večna pot 2, SLO 
178 GozdV51 , 1993 
Synopsis 
Health Condition and Developmental Tendency 
of the Austrian pine (Pinus nigra Am.) Young 
Growth in the Slovenian Kras. Gozdarski vestnik, 
No. 4/1993. ln Slovene with a summary in English, 
lit. quot. 14. 
The regeneration of Austrian pine (Pinus nigra 
Am.) stands in the limestone karst of Slovenia is 
insufficient. Successful regeneration of Pinus ni-
gra Arn. is, among other factors, inhibited by 
diseases in the sprout and young growth (Sphae- , 
ropsis sapinea, Cyclaneusma niveum, Scirrhia 
pini, Fusarium oxysporum, Trichoderma lignorum, 
Altemaria sp.) and pests (Rhyacionia buoliana, 
Hylobius abietis, Hylobius piceus, Otiorrhynchus 
cardiniger, Magdalis memnonia, Leucaspis leo-
nardii, Leucaspis pusilla, Pityophthorus camioli-
cus). With an average shelter rate of 66.2 % in 
the paren! plantation of Pinus nigra Arn. necrotic 
tendencies in Pinus nigra Arn. were established. 
Key words: Pinus nigra, diseases, pests, rege-
neration. 
Na izbranih ploskvah v bližini Komna, ki 
so se razlikovale po uspešnosti pomlajeva-
nja črnega bora, smo ugotavljali podnebne, 
rastiščne ter škodljive biotske in abiotske 
dejavnike in opravili poskuse kalitve nabra-
nega semena. 
Ugotovili smo, da je uspešno pomlajeva-
nje črnega bora odvisno od gostote sklepa 
krošenj (nasada, avtohtonega drevesnega 
rastja in grmovne plasti), pokrovnosti in 
vrstne sestave zeliščne plasti (Carex humi-
lis Leyss., Brachypodium pinnatum IL.! P. 
Beauv.) , od prehranjevanja rumenogrle 
gozdne miši (Apodemus flavicollis /Melchior 
1834) ter od bolezni in škodljivcev (Škulj 
1988; Škulj, Kryštufek 1991 ). 
V prispevku obravnavamo le zdravstveno 
stanje vznika in mladja črnega bora ter 
razvojno težnjo mladja pod zastorom matič­
nega nasada. 
Zdravstveno stanje in razvojna težnja mladja črnega bora (Pinus nigra Am.) na slovenskem Krasu 
2. MATERIAL IN METODE DELA 
2. MATERIAL AND METHODS 
2.1. Raziskovalni objekti 
2.1. Sample areas 
Raziskave smo opravili na dveh objektih 
v k. o. Kobjeglava, revir Komen, GGE Kras. 
V vsakem objektu sta si v neposredni bližini 
dve raziskovalni ploskvi, ena z naravnim 
podmladkom črnega bora in druga brez 
njega - skupaj torej štiri ploskve, vsaka s 
površino 0,08 ha (40 x 20m). Nadmorska 
višina ploskev je med 315 in 366m, matična 
podlaga so temni bituminozni apnenci, na 
katerih se je razvila sprsteninasta rendzina 
s surovim humusom. Objekti so na rastišču 
črnega gabra in jesenske vilovine Seslerio 
autumnalis Ostryetum carpinifoliae 
Ht. & H.-ic 1950, porašča jih nasad črnega 
bora povprečne višine 18,93 m in povpreč­
nega prsnega premera 30,18 cm. število 
dreves črnega bora na ha je 506, lesna 
zaloga pa 320,31 m3/ha. Stopnja zasenče­
nja matičnega nasada je med 63,5% in 
83,25 %, drevesne plasti avtohtonega rastja 
med 8,05% in 25,13 %, grmov ne plasti 
med 25,24% in 54,89 %, zeliščne plasti pa 
med 5 in 90%. 
Analizo mladja črnega bora in ugotavlja-
nje zdravstvenega stanja smo opravili na 
ploskvah, kjer je mladje prisotno, zato se 
rezultati nanašajo na dve ploskvi v dveh 
objektih. Stopnja zasenčenja matičnega na-
sada je na teh ploskvah med 63,5% in 
68,87%, drevesne plasti avtohtonega rastja 
med 8,05% in 16,59 %, grmovne plasti 
med 25,24% in 26,88 %, zeliščne plasti pa 
med 48,16% in 65%. 
2.2. Metode dela 
2.2. Methods 
Mladje črnega bora smo na naših razi-
skovalnih ploskvah analizirali od 21. 7. do 
29. 7. 1985. Uporabili smo metodo linear-
nega vzorčenja rastja (Gysel1966, Canfield 
1941), ki temelji na neposrednih meritvah 
malih vzorcev. S sistematičnim vzorčenjem 
smo na poskus nih ploskvah, kjer se pojavlja 
mladje črnega bora (vzorčna enota - kva-
drat 4 x /1 x 1 m/, stopnja izbora 4 m) zajeli 
400m2 površine. Na tej površini smo na 
označenih (0,20 m2 velikih) ploskvah po-
drobno kartirali vse mladje črnega bora 
(vzorec N = 1676). Posneli smo prostorske 
razporeditve mladja do 1 O cm natančno (te 
podatke smo uporabili pri iskanju odvisnosti 
pojavljanja mladja od nekaterih dejavnikov 
rastišča). Tako prostorsko določene osebke 
smo še natančno izmerili in ocenili. 
Pri vsakem osebku smo določili starost, 
višino, število živih in odmrlih vreten z 
vejami, dolžino zadnjega letnega višin-
skega prirastka, ocenili smo zdravstveno 
stanje terminalnih in stranskih poganjkov 
oziroma celih rastlin, določili smo bolezni 
in škodljivce, ki povzročajo poškodbe, pri 
vsakem osebku posebej smo določili splo-
šno kakovost in napake (deformiranost), 
popisali smo mehanske poškodbe terminal-
nih in stranskih poganjkov, ki jih povzroča 
divjad. 
Določitev bolezni in škodljivcev na mladju 
črnega bora (vzorec N = 1676), ki smo ga 
nabrali 21. julija 1985, smo opravili v labo-
ratoriju z mikroskopiranjem avgusta istega 
leta. 
Določitev bolezni na posušenem enolet-
nem vzniku črnega bora z naših ploskev 
(vzorec N = 282) smo opravili julija 1986. 
leta z mikroskopiranjem (glive so oblikovale 
trase na posušenih sejankah, ki smo jih 
imeli navlažene 4 dni pri sobni temperaturi). 
3. REZULTATI 
3. RESULTS 
3.1. Bolezni in škodljivci mladja črnega 
bora1 
3.1. Diseas and Pests in Pinus nigra Arn. Young 
Growth 
Za mladje črnega bora na naših ploskvah 
so značilne naslednje bolezni in škod ljivci: 
- Sphaeropsis sapinea (Fr.) Dyko et 
Sutton (sin. Diplodia pinea !Desm./ 
Kickx) 
Gliva je zajedavska in povzroča sušico 
najmlajših borovih poganjkov in je poseben 
1 Za določitev škodljivcev se zahvaljujemo 
prof. dr. J. Titovšku (Oddelek za gozdarstvo BF) 
in prof. S. Brelihu (Prirodoslovni muzej Slovenije). 
Gozd V 51, 1993 179 
Zdravstveno stanje in razvojna težnja mladja črnega bora (Pinus nigra Am.) na slovenskem Krasu 
problem v kulturah črnega bora (Karadžič 
1987: 90-95). Gliva okuži predvsem iglice 
in tkivo mladih poganjkov (slika 1 ). Ti se 
posušijo, še preden se popolnoma razvijejo 
(že do sredine junija). Pri močnejši okužbi 
lahko vsi poganjki takratne vegetacije od-
mrejo. Škoda, ki jo povzroča Sphaeropsis 
sapinea, je še posebej opazna v kulturah, 
ki so starejše od 20 let, po začetku seme-
nitve drevja. To pojasnjujejo z dejstvom, da 
se številni piknidiji glive oblikujejo na luskah 
storžev, kar močno poveča infekcijske 
zmožnosti glive (slika 2). 
Posledica okužbe starejših vej in vrhov 
je sušenje posameznih vej v krošnji ali 
sušenje vrhov krošenj. 
Vsakoletne okužbe novih vršičkov mladja 
povzročajo redukcijo asimilacijskih orga-
nov, fiziološko oslabitev in tudi sušenje 
mladja. Okuženi in odmrli vršički so bili 
najštevilnejši pri borih, ki so bili stari 4-7 
let (slika 3). 
V celoti je vzorec okužen 2,39-odstotno 
(preglednica 1). Ugotavljamo, da so vsako-
letne okužbe eden izmed vzrokov za propa-
danje mladja črnega bora. 
- Cyclaneusma niveum (Pers. ex Fr.) 
DiCosmo (sin. Naemacyclus niveus 
/Pers. ex Fr./ Fuckel ex Sacc.) 
Je najpogostejša gliva v iglicah, ki so 
starejše od dveh let in v opadu (slika 4). 
Glivo prištevajo med gniloživke ali slabe 
zajedavke iglic črnega bora (Karadžič 
1987: 90). 
- Scirrhia pini Funk et Parker (Dothi-
stroma pini Hulbary) 
Na okuženih iglicah, ki so bile še pritrjene 
na vejice, smo našli le nespolno obliko glive 
(Dothistroma pim). Poškodbe iglic zaradi 
okužbe s to glivo so bile redke, nekroze so 
bile omejene predvsem na vrhove iglic 
(slika 5). Vzorec je okužen 6,44-odstotno 
(preglednica 2). 
- Rhyacionia buoliana Den. & Schiff. 
(sin. Evetria buoliana Schiff.) - borov 
zavijač 
Borov zavijač spada v skupino najpo-
membnejših škodljivcev borovih kultur 
(slika 6) . Najpogosteje se pojavlja v mladih, 
6-12 let starih kulturah (Schwenke 1978: 
109-125). V enoletnem razvojnem ciklu 
gosenice borovega zavijača jeseni poško-
dujejo popke, spomladi pa mlade poganjke 
borovega mladja. V jesenskem času gose-
nice v bazo popka izvrtajo luknje, da priteče 
smola, v kateri gosenice prezimijo. Spo-
mladi se gosenice začnejo intenzivno pre-
hranjevati. Posledice napada borovega za-
vijača so trajno deformirana debla (» lira«, 
••bajonet«), ki so tehnično manjvredna. 
Kalamitete tega škodljivca so posebej 
pogoste v borovih nasadih na suhih in 
Preglednica 1 : Razširjenost Sphaeropsis sapinea v eno- do desetletnem mladju črnega bora, 
Kobjeglava, 1985 
Table 1: The Occurence of Sphaeropsis sapinea in One to Ten Year Shoots of Pinus nigra Am., 
Kobjeglava, 1985 
Leto Nepoškod. term. Poškod. term. Poškod. str. Poškod. term. Skupaj 
poganjki poganjki poganjki in str. pog. 
Year Undamaged term. Damaged term. Damaged lat. Damaged term. Total 
shoots shoots shoots and lat. shoots 
1 248 (100,00 %) 248 
2 496 (99,80 %) (0,20 %) 497 
3 277 (99,64%) 1 (0,36%) 278 
4 149 (96,75 %) 5 (3,25%) 154 
5 114 (93,44%) 3 (2,46 %) 2 (1,64 %) 3 (2,46 %) 122 
6 122 (94,57%) 4 (3,10%) 3 (2,33 %) 129 
7 85 (92,39%) 5 (5,43 %) 1 (1 ,09 %) 1 (1 ,09 %) 92 
8 80 (95,24%) 2 (2,38 %) 1 (1 ,19 %) 1 (1 ,19 %) 84 
9 46 (88,46%) 2 (3,85 %) 2 (3,85 %) 2 (3,85 %) 52 
10 18 (90,00%) 2 (10,00 %) 20 
Skupaj 1636 (97,61 %) 22 (1,31 %) 8 (0,48 %) 10 (0,60%) 1676 
Total 
180 Gozd V 51 , 1993 
;~ 
Zdravstveno stanje in razvojna težnja mladja črnega bora (Pinus nigra Arn.) na slovenskem Krasu 
revnih tleh ter na osončenih in vetru izpo-
stavljenih rastiščih. 
Poškodbe, ki jih povzroča borov zavijač, 
se na naših ploskvah pojavljajo predvsem 
na terminalnih poganjkih, najmočneje pri 
mladju, ki je staro E>-9 let. 
Borov zavijač je povzročil deformiranost 
poganjkov na 9,31 % mladja črnega bora 
(preglednica 3). Poškodbe, ki jih povzroča 
borov zavijač, fiziološko slabijo mladje in 
povzročajo nastanek tehnično neuporabne 
deblovine. 
- Hy/obius abietis L., Hylobius piceus 
Deg} 
- Hylobius abietis L. - veliki rjavi ril-
čkar (Živojinovic 1968: 312-316). Veliki 
rjavi rilčkar je primarni škodljivec borovih in 
smrekovih nasadov. 
V eno ali dvoletnem razvojnem ciklu 
hrošč: 
a) uporabi za odlaganje jajčec bolehna 
debla iglavcev in korenine svežih panjev, v 
2 Vrsti smo določili po zunanjih, specifičnih 
poškodbah mladja črnega bora. 
Preglednica 2: Razširjenost drugih bolezni (Cyclaneusma .niveum, Scirrhia pim) v eno~ do 
desetletnem mladju črnega bora, Kobjeglava, 1985 
Table 2: The Occurence of Other Diseases (Cyclaneusma niveum, Scirrhia pini) in One to Ten Year 
Shoots of Pinus nigra Am., Kobjeglava, 1985 
Leto Nepoškod. term. Poškod. term. Poškod. str. Poškod. term. Skupaj 
poganjki poganjki poganjki in str. pog. 
Year Undamaged term. Damaged term. Damagedlat. Damaged term. Total 
shoots shoots shoots and lat. shoots 
1 248 (100,00%) 248 
2 496 (99,80%) 1 (0,20%) 497 
3 270 (97,12%) 5 (1,80%) (0,36%) 2 (0,72%) 278 
4 150 (97,40%) 3 (1,95%) 1 (0,65%) 154 
5 105 (86,06%) 7 (5,74%) 3 (2,46%) 7 (5,74%) 122 
6 108 (83,72%) 3 (2,33%) 13 (10,08%) 5 (3,87%) 129 
7 76 (82,61 %) 5 (5,43%) 8 (8,69%) 3 (3,26%) 92 
8 61 (72,62%) 10 (11,90%) 11 (13,09%) 2 (2,38%) 84 
9 41 (78,85%) 9 (17,31 %) 2 (3,85%) 52 
10 13 (65,00%) (5,00%) 6 (30,00%) 20 
Skupaj 1568 (93,56%) 35 (2,09%) 51 (3,04%) 22 (1,31 %) 1676 
Total 
Preglednica 3: Razširjenost Rhyacionia buoliana v eno- do desetletnem mladju črnega bora, 
Kobjeglava, 1985 
Table 3: The Occurence of Rhyacionia buoliana in One to Ten Year Shoots of Pinus nigra Am., 
Kobjeglava, 1985 
Leto Nepoškod. term. Poškod. term. Poškod. str. Poškod. term. Skupaj 
poganjki poganjki poganjki in str. pog. 
Year Undamaged term. Damaged term. Damaged lat. Damaged term. Total 
shoots shoots shoots and lat. shoots 
1 248 (100,00%) 248 
2 494 (99,40%) 2 (0,41 %) (0,20%) 497 
3 278 (100,00%) 278 
4 149 (96,75%) 4 (2,60%) 1 (0,65%) 154 
5 109 (89,34%) 8 (6,56%) 2 .• (1,64%) 3 (2,46%) 122 
6 101 (78,29%) 18 (13,95%) 7 (5,43%) 3 (2,33%) 129 
7 58 (63,04%) 21 (22,83%) 6 (6,52%) 7 (7,61%) 92 
8 48 (57, 14 %) 15 (17,86%) 17 (20,24%) 4 (4,76%) 84 
9 24 (46,15%) 15 (28,85%) 7 (13,46%) 6 (11,54%) 52 
10 9 (45,00%) 2 (10,00%) 6 (30,00%) 3 (15,00%) 20 
Skupaj 1518 (90,58%) 85 (5,07%) 46 (2,74%) 27 (1 ,61 %) 1676 
Total 
GozdV 51, 1993 181 
Zdravstveno stanje in razvojna težnja mladja črnega bora (Pinus nigra Arn.) na slovenskem Krasu 
katerih hroščeve ličinke prezimijo na koncu 
hodnikov; 
b) pri dopolnilnem prehranjevanju spol-
no nezreli, pri regeneracijskem pa do šest 
let stari odrasli hrešči uničujejo tri- do šes-
tletna mladje iglavcev ter do dvajset let 
stare borovce in smreko. . 
Na tri- do šestletnem mladju mfadi rilč­
karji v skorjo vgrizejo lijakaste vdolbine, ki 
segajo do kambija, na starejših rastlinah 
odrasli hrešči grizejo skorjo mladih poganj-
kov in iglice na končnih poganjkih . Najpogo-
steje napadajo pravkar zasajene borove in 
smrekove sadike. 
Intenzivno prehranjevanje tega škod-
ljivca je lahko vzrok sušenja mladih pa tudi 
propadanja starejših kultur. Dokončni pro-
pad drevja je pogosto posledica fiziološke 
oslabitve dreves in napada sekundarnih 
škodljivcev. 
- Hylobius piceus Deg. - mali rjavi 
rilčkar 
Ima podobno bionomijo kot Hylobius 
abietis L. , le da bolj pogosto naseljuje 
bolehna drevesa, škode na mladju so za-
radi njega navadno manjše. 
Ugotavljamo, da se poškodbe, ki sta jih 
povzročili ti dve vrsti na naših ploskvah, 
pojavljajo hkrati na terminalnih in stranskih 
poganjkih (0,36%), skupna poškodovanost 
je bila 0,48% (preglednica 4). Kljub dejstvu, 
da je v našem vzorcu le 0,48% tovrstnih 
poškodb, ugotavljamo, da bi ti škodljivci v 
primeru prenamožitve lahko ogrozi li pomla-
ditev črnega bora. 
Slika 1, 2. Sphaeropsis sapinea oblikuje piknidije na iglicah ali na krovnih luskah storžev črnega bora 
Figure 1., 2. Fruiting bodies (pycnidia) of Sphaeropsis sapinea on Austrian pine needles and on 
sea/es of Austrian pine seed cone 
182 GozdV51, 1993 
Zdravstveno stanje in razvojna težnja mladja črnega bora (Pinus nigra Arn.) na slovenskem Krasu 
- Otiorrhynchus cardiniger (Host, 
1789) ( Kovačevič 1971 : 24-25), Magda-
lis memnonia (Gyllenhal, 1837) 
(Schwenke 1974: 312). 
Ugotavljamo, da se poškodbe, ki jih na 
naših ploskvah povzročata ti dve vrsti , po-
javljata predvsem na stranskih poganjkih 
(1 ,55%), skupna poškodovanost je bila 
2,15% (preglednica 5). 
- Leucaspis leonardii Cock., Leuca-
spis pusilla Loew 
Kaparji se pogosto pojavljajo v velikem 
Preglednica 4: Razširjenost Hy lobius abietis in Hylobius piceus v eno- do desetletnem mladju 
črnega bora, Kobjeglava 1985 
Table 4: The Occurence of Hylobius abietis and Hylobius piceus in One to Ten Year Shoots of Pinus 
nigra Am., Kobjeglava, 1985 
Leto Nepoškod. term. Poškod. term. Poškod. str. Poškod. term. Skupaj 
poganjki poganjki poganjki in str. pog. 
Year Undamaged term. Damaged term. Damaged lat. Damaged term. Total 
shoots shoots shoots and lat. shoots 
1 248 (100,00 %) 248 
2 497 (100,00 %) 497 
3 278 (100,00 %) 278 
4 154 (100,00 %) 154 
5 120 (98,36 %) (0,82 %) (0,82%) 122 
6 129 (100,00 %) 129 
7 90 (97,83%) 2 (2, 17%) 92 
8 83 (98,81 %) (1,19 %) 84 
9 50 (96,15 %) 2 (3,85%) 52 
10 19 (95,00%) 1 (5,00%) 20 
Skupaj 1668 (99,52%) (0,06%) (0,06%) 6 (0,36 %) 1676 
Total 
Slika 3. Gliva Sphaeropsis sapinea povzroča sušico najmlajših borovih poganjkov 
Figure 3. New shoots of Austrian pine kil/ed by Sphaeropsis sapinea 
GozdV 51, 1993 183 
Zdravstveno stanje in razvojna težnja mladja črnega bora (Pinus nigra Am.) na slovenskem Krasu 
številu in takrat postanejo škodljivi (slika 7). 
Močno napadene iglice porumenijo in pred-
časno odpadejo. Posledica močnega na-
pada je tudi odmiranje mladih vej. 
Leucaspis pusilla Loew je oligofag na 
vrstah bora. Na napadenih drevesih iglice 
porumenijo in odpadejo. Taka drevesa so 
bolj izpostavljena napadom podlubnikov 
(Schwenke 1972: 442-445). 
Poškodbe, ki sta jih povzročili ti dve vrsti 
na naših ploskvah, se pojavljajo predvsem 
na centralnih poganjkih 3-5 let starega 
\ 
mladja (9,55%). Skupna poškodovanost 
mladja je bila dokaj velika - 11 ,89% (pre-
glednica 6). 
To je lahko tudi eden izmed vzrokov za 
fiziološko oslabitev in propad mladja črnega 
bora. 
- Pityophthorus carniolicus Wichm. 
V dostopni literaturi (Schwenke 1974: 
312) nismo zasledili bionomske označitve 
vrste. Prvotno so vrsto imeli za slovenski 
endemit, kasneje so jo odkrili še v Istri, 
Avstriji in ČSSR. Je sekundarni škodljivec, 
Preglednica 5: Razširjenost ot(iorhynchus cardiniger in Mag da lis memnonia v eno- do desetlet-
nem mladju črnega bora, Kobjeglava, 1985 
Table 5: The Occurence of Otiorrhynchus cardinger and Magdalis memnonia in One to Ten Year 
Shoots of Pinus nigra Am., Kobjeglava, 1985 
Leto Nepoškod. term. Poškod. term. Poškod. str. Poškod. term. Skupaj 
poganjki poganjki poganjki in str. pog. 
Year Undamaged term. Damaged term. Damaged lat. Damaged term. Total. 
shoots shoots shoots and lat. shoots 
1 248 (100,00%) 248 
2 497 (100,00%) 497 
3 278 (100,00%) 278 
4 153 (99,35%) (0,65%) 154 
5 119 (97,54%) (0,82%) 2 (1,64%) 122 
6 121 (93,80%) 7 (5,43%) 1 (0,77%) 129 
7 86 (93,48 %) 5 (5,43%) 1 (1,09%) 92 
8 73 (86,90%) 2 (2,38%) 6 (7,14%) 3 (3,58%) 84 
9 50 (96,16 %) 1 (1,92 %) 1 (1,92%) 52 
10 15 (75,00 %) 5 (25,00%) 20 
Skupaj 1640 (97,85%) 4 (0,24%) 26 (1,55%) 6 (0,36%) 1676 
Total 
Preglednica 6: Razširjenost Leucaspis leonardii in Leucaspis pusilla v eno- do desetletnem 
mladju črnega bora, Kobjeglava, 1985 
Table 6: The Occurence of Leucaspis leonardii and Leucaspis pusi/la in One to Ten Year Shoots of 
Pinus nigra Am., Kobjeglava, 1985 
Leto Nepoškod. term. Poškod. term. Poškod. str. Poškod. term. Skupaj 
poganjki poganjki poganjki in str. pog. 
Year Undamaged term. Damaged term. Damaged lat. Damaged term. Tota l 
shoots shoots shoots and lat. shoots 
1 248 (100,00%) 248 
2 450 (90,54%) 45 (9,05%) 2 (0,40%) 497 
3 220 (79,14%) 54 (19,42%) 2 (0,72 %) 2 (0,72%) 278 
4 129 (83,77%) 22 04,28%) 1 (0,65%) 2 (1,30%) 154 
5 101 (82,79%) 14 (11,47%) 6 (4,92 %) 1 (0,82%) 122 
6 103 (79,84%) 12 (9,30%) 11 (8,53%) 3 (2,32 %) 129 
7 74 (80,44%) 10 (10,87 %) 8 (8,69%) 92 
8 81 (96,43%) 2 (2,38 %) 1 (1,20%) 84 
9 51 (98,08%) 1 (1,92%) 52 
10 20 (100,00%) 20 
Skupaj 1477 (88,13%) 160 (9,55%) 29 (1,73%) 10 (0,60%) 1676 
Total 
184 GozdV 51 , 1993 
Zdravstveno stanje in razvojna težnja mladja črnega bora (Pinus nigra Am.) na slovenskem Krasu 
njegov razvoj poteka v najtanjših vejicah 
črnega in rdečega bora. V gospodarskem 
pomenu ni zanimiv. 
Pri našem vzorcu mladja črnega bora 
smo na stranskih poganjkih ugotovili največ 
poškodb zaradi tega škodljivca {2,03 %), 
skupna poškodovanost je 4,42% (pregled-
nica 7). 
3.2. Bolezni vznika črnega bora 
3.2. Diseases of the (One-Year) Sprout of Pinus 
nigra Arn. 
Terenski pregled enoletnega vznika 
črnega bora pri naših ploskvah (1. 1986) je 
pokazal, da je bilo v povprečju 80--<33% 
posušenega. 
Kot povzročiteljice sušenja smo ugotovili 
naslednje glive: 
1. Sphaeropsis sapinea (Fr.) Dyko et 
Sultan (sin. Diplodia pinea /Desm.l Kickx), 
2. Fusarium oxysporum Sch/. f. sp. pini 
(Hartig) Snyder et Hansen, 
3. Trichoderma /ignorum (Tode et Fr.) Harz 
(spolni stadij Hypocrea rufa /Pers./ Fr.); 
4. Alternaria sp., 
5. na nekaterih sajankah smo ugotovili 
samo belo podgobje, ki ni oblikovalo trosov. 
Glivi Sphaeropsis sapinea in Fusarium 
oxysporum povzročala propadanje vznika 
črnega bora (Ellis & Ellis 1986: 177, Booth 
1971: 132). Trichoderma /ignorum in Alter-
naria sp. sta gniloživki, ki se lahko razvijeta 
le v odmrlem rastlinskem materialu (Ellis & 
Ellis 1986: 65; 467). 
Sphaeropsis sapinea in Fusarim oxyspo-
rum sta se pojavili na 78,72 %, Trichoderma 
Preglednica 7: Razširjenost Pityophthorus carnio/icus v eno- do desetletnem mladju črnega 
bora, Kobjeglava, 1985 ' 
Table 7: The Occurence of Pityophthorus carnio/icus in One to Ten Year Shoots of Pinus nigra Am., 
Kobjeglava 1985 
Leto Nepoškod. term. Poškod. term. Poškod. str. Poškod. term. Skupaj 
poganjki poganjki poganjki in str. pog. 
Year Undamaged term. Damaged term. Damaged lat. Damaged term. Total 
shoots shoots shoots and lat. shoots 
1 248 (100,00%) 248 
2 495 (99,60%) 2 (0,40%) 497 
3 275 (98,92%) 2 (0,72%) (0,36%) 278 
4 150 (97,40%) 4 (2,60%) 154 
5 114. (93,44%) 4 (3,28%) 1 (0,82%) 3 (2,46%) 122 
6 119 (92,26%) 2 (1,55%) 3 (2,33%) 5 (3,86%) 129 
7 79 (85,88%) 6 (6,52%) 5 (5,43%) 2 (2,17%) 92 
8 69 (82,15%) 2 (2,38%) 11 (13,09%) 2 (2,38%) 84 
9 40 (76,91 %) 1 (1,92%) 9 (17,31 %) 2 (3,86%) 52 
10 13 (65,00%) 1 (5,00%) 5 (25,00%) 1 (5,00%) 20 
Skupaj 1602 (95,58%) 24 (1,43%) 34 (2,03%) 16 (0,95%) 1676 
Total 
Preglednica 8: Razširjenost bolezni na posušenem (enoletnem) vzniku črnega bora, Kobjeglava, 
1986 
Table 8: The Occurence of Diseases of Withered (One-year) Sprout, Kobjeglava, 1986 
Vrste Ploskev 1 Ploskev 2 Ploskev4 Skupaj 
Speci es Area 1 Area2 Area4 Total 
Sphaeropsis sapinea 70 (78,65%) 55 (64,70 %) 79 (73,15%) 204 (72,34%) 
Fusarium oxysporum 9 (10,59%) 9 (8,33%) 18 (6,38%) 
Trichoderma lignorum 1 (1,12%) 1 (0,35%) 
Altemaria sp. 6 (6,74%) 13 (15,29%) 11 (10,18%) 30 (10,74%) 
Podgobje brez trosov 12 (13,48%) 8 (9,41 %) 9 (8,33%) 29 (10,28%) 
Skupaj 89 (31,56%) 85 (30,14%) 108 (38,33%) 282 (100 %) 
Total 
GozdV 51, 1993 185 
Zdravstveno stanje in razvojna težnja mladja črnega bora (Pinus nigra Am.) na slovenskem Krasu 
lignorum in Alternaria sp. pa na 11,09% 
analiziranega vzorca posušenega enolet-
nega vznika črnega bora (preglednica 8). 
4. RAZVOJNA TEŽNJA MLADJA 
ČRNEGA BORA 
4. DEVELOPMENTAL TENDENCY OF Pinus 
nigra Am. YOUNG GROWTH 
Pri določanju razvojne težnje mladja na 
naših raziskovalnih ploskvah (vzorec N 
1676) smo za osnovo izbrali vitalnost. 
Odločili smo se za naslednja merila: 
- splošni videz krošnje (razvitost kroš-
nje - rast v višino, število vreten z vejami 
in brez njih, dolžina in videz terminalnih in 
stranskih poganjkov, barva krošnje) 
- zdravstveno stanje 
- poškodbe zaradi biotskih in abiotskih 
dejavnikov. 
Na podlagi teh meril smo razdelili osebke 
Slika 4. Gliva Cyclaneusma niveum oblikuje tro-
sišča na odpadlih iglicah črnega bora 
Figure 4. Austrian pine needles infected by 
Cyclaneusma niveum 
(po letih starosti) v štiri kategorije: posuše-
ni, zaostali, v stagniranju, v napredovanju 
(preglednica 9). 
Razvojna težna osebkov v sestoju pri-
kaže perspektivo razvoja posameznih 
osebkov in celotnega sestaja. Ugotavljamo, 
da je med mladjem največ odmrlega tiste-
ga, ki je staro dva, tri in štiri leta (vsega 
posušenega mladje je bilo 1,60%). Stag-
nira predvsem starejše - sedem, osem, 
devet in deset let staro mladje (skupaj 
29,65% mladja). Napreduje najmlajše mla-
dje (eno-, dvo-, tri- in štiriletno) - 53,40 % 
vsega mladja. 
Vse kategorije mladja črnega bora izpri-
čujejo težnjo po hitrem propadanju (grafi-
kon 1). 
5. UGOTOVITVE IN RAZPRAVA 
5. STATEMENTS AND DISCUSSION 
Na mladju črnega bora (vzorec N = 
Slika 5. Rdeče rjava progavost borovih iglic (Scir-
rhia pini) povzroča nekroze na iglicah črnega bora 
Figure 5. Necroses on Austrian pine needles 
caused by Scirrhia pini 
Zdravstveno stanje in razvojna težnja mladja črnega bora (Pinus nigra Arn.) na slovenskem Krasu 
1676) smo ugotovili prisotnost škodljivcev 
in bolezni ter ocenili , kakšen je njihov vpliv 
na razvoj mladja. Od škodljivcev se pojav-
ljajo : Rhyacionia buoliana Den. et Schiff. 
(uničil je poganjke na 9,31% mladja); Leu-
caspis /eonardii Cook. in Leucaspis pusilla 
Preglednica 9 : Prikaz razvojne težnje mladja črnega bora, Kobjeglava, 1986 
Table 9: Developmental Tendencies of Pinus nigra Am. Young Growth, Kobjeglava, 1986 
Leto Posušeno Zaostalo Mladje v stag. Napredujoče Skupaj 
mladje mladje mladje 
Years Withered Degenerating Stagnating Flourishing Total 
seedling seedling seedling seedling 
1 24 {9,68 %) 1 (0,40 %) 223 (89,92 %) 248 
2 38 (7,65 %) 7 (1,40 %) 81 {16,30%) 371 (74,65 %) 497 
3 52 {18,71 %) 30 (10,79%) 80 (28,78 %) 11 6 {41,73 %) 278 
4 27 (17,53 %) 6 (3,90 %) 58 (37,66 %) 63 (40,91 %) 154 
5 27 (22,13%) 12 (9,84 %) 62 (50,82 %) 21 (17,21 %) 122 
6 26 (20,16 %) 10 (7,75%) 62 {48,06 %) 31 (24,03 %) 129 
7 12 (13,04 %) 6 (6,52 %) 52 (56,52 %) 22 (23,91 %) 92 
8 5 (5,95 %) 2 (2,38%) 53 (63,10 %) 24 {28,57 %) 84 
9 35 (67,31 %) 17 (32,69 %) 52 
10 13 (65,00 %) 7 (35,00 %) 20 
Skupaj 211 12,60%) 73 (4,35%) 
Total 
497 (29,65 %) 895 (53,40%) 1676 
Slika 6. Gosenice borovega zavijača (Rhyacionia Slika 7. Kaparji (Leucaspis sp.) se pogosto pojav-
buoliana) jeseni poškodujejo popke, spomladi pa ljajo v velikem številu na iglicah črnega bora in 
mlade poganjke borovega mladja takrat postanejo nevarni (vse fotografije D. Jurc). 
Figure 6. ln autumn caterpillars of Rhyacionia Figure 7. Leucaspis sp. are frequently and in 
buo/iana ruins the buds, in spring they damage great number inhabiting the needles of Austrian 
shoots of young growth of Austrian pine pine and in such cases they become dangerous 
(all fotos D. JURC) 
Zdravstveno stanje in razvojna težnja mladja črnega bora (Pinus nigra Am.) na slovenskem Krasu 
Loew (pojavljata se na 11 ,89 % mladja); 
Hylobius abietis L. in Hylobius piceus Deg. 
(poškodujeta 0,48 % mladja) ; Otiorrhyn-
chus cardiniger (Host) in Magdalis memno-
nia (Gyllenhal) (povzročala poškodovanost 
2,15 % mladja); Pityophthorus carniolicus 
Wichm. (povzroča poškodbe 4,42 % naj-
tanjših vej podmladka); skupaj škod ljivci 
povzročajo poškodbe na 28,32% mladja 
črnega bora. 
Od bolezni so prisotne: Spaeropsis sapi-
nea (Fr.) Dyko et Sutton (poškoduje 2,39 % 
mladih poganjkov); ostale bolezni poškodu-
jejo 6,44 % mladja ( Schirrhia pini Funk et 
Parker, Cyclaneusma niveum /Pers. ex Fr./ 
DiCosmo), skupaj 8,83% mladja. 
Ugotavljamo, da je poškodovanost mla-
dja, ki jo povzročajo škodljivci in bolezni 
skupaf (37,06 %), pomemben omejevalni 
dejavnik pojavljanja in razvoja črnega bora. 
V prvem letu po nasemenitvi je propadlo 
povprečno 85% vznika (na posameznih 
površinskih enotah se to števi lo giblje od 
72,5 do 97,5 %. Na poškodovanem enolet-
nem vzniku črnega bora (vzorec N = 282) 
se pojavljajo glive Sphaeropsis sapinea 
(Fr.) Dyko et Sutton (na 72,34% vznika); 
Fusarium oxysporum Schl. f. sp. pini (Har-
tig) Snyder et Hansen (na 6,38 % vznika); 
Alternaria sp. (na 1 O, 7 4 % vznika) in Tri-
choderma lignorum (Tode ex Fr.) Harz (na 
0,35 % vznika). Prvi dve navedeni glivi sta 
patogeni in zato pomembni redukcijski de-
javnici pomlajevanja. 
Na podlagi splošnega videza mladik 
črnega bora (razvitost krošnje, rast v višino, 
število vreten z vejami in brez njih, dolžina 
in videz centralnih in stranskih poganjkov, 
Grafikon 1 : Razvojna težnja mladja črnega bora, Kobjeglava, 1985 
Graph 1: Developmental Tendencies of Pinus nigra Am., Young Growth, Kobjeglava, 1985. 
1000 .-----------------------------------------------, 
~~~ . 
100 t ,--~---------------- . 
10 
~-------~ 
1 -:-----+----,_--~r----+----,_--~r----r----+----1 
188 GozdV51 , 1993 
2 3 4 
--c-- zaostal pomladek 
degenerating seedling 
5 6 
starost (v letih) 
age (years) 
8 . 9 
--·-- trend wmladka v stagnaciji 
trend of stsg. seedlings 
- - 1~en'),Pof~~~~~:»JJ;,eymladka - :- napredujoč pomladek nourishing seedlings 
-- -- pomladek v stagnaciji 
stagnating seedlings - -- ~~~~ ~,a,r;~,d~~~~~ pomlad ka 
10 
Zdravstveno stanje in razvojna težnja mladja črnega bora (Pinus nigra Arn.) na slovenskem Krasu 
barva krošnje), zdravstvenega stanja in 
poškodb zaradi biotskih in abiotskih dejav-
nikov, smo ugotovili razvojno težnjo vznika. 
Najmlajši vznik (dve- do štiriletni) napreduje 
- skupaj 53,40% vznika, stagnira starejši 
vznik - skupaj 29,65 %, posušenega je 
največ dve- do štiriletnega vznika -
12,50%) Splošna težnja vznika je hitro 
propadanje. 
Naše ugotovitve (visoka, 37,06% poško-
dovanost mladja, v povprečju 85% propad-
lega vznika in tendenca hitrega propadanja 
mladja črnega bora) kažejo na neperspek-
tivnost mladja črnega bora pod zastorom 
matičnega nasada (pri povprečni 66% zasl-
rtasti). Črni bor je tukaj že opravil pionirsko 
vlogo izboljšanja rastiščnih razmer. Kot iz-
razito pionirska in heliofilna vrsta ne pre-
nese konkurence av1ohtonih drevesnih vrst 
kot so črni gaber, mali jesen in puhasti 
hrast. 
Problem nepomlajevanja črnega bora na 
Krasu moramo obravnavati širše, v okviru 
zgodovine črnega bora na Krasu. Pri po-
novnem ozelenjevanju Krasa je črni bor 
odigral pomembno vlogo pionirja, ki je na 
velikih površinah pospešil razvoj vegetacije 
od degradiranih kamenišč in travišč do 
pionirskega stadija gozdnih združb. V stole-
tju in pol širjenja se je njegov pomen 
spremenil -postal je pomembna gospodar-
ska vrsta in simbol, brez katerega Kras ne 
bi bil Kras. 
Zgodba črnega bora na Krasu se odvija 
po scenariju, ki ga določajo zakonitosti 
ekologije in gozdne fitopatolog ije. V začetku 
majhne in raztresene površine z alohtono 
drevesne vrsto so se spremenile v velike, 
strnjene površine sestojev v vseh razvojnih 
fazah; bujna in agresivna naravna vegeta-
cija je konkurent črnemu boru za hrano in 
vlago v tleh. Dovolj časa je preteklo za 
naselitev in razširitev celega spektra mi-
kroorganizmov in škodljivcev, ki so pove-
zani s črnim barom, so odvisni od njega in 
živijo od njega. Ti, v povezavi z nenaravnim 
rastiščem in pojavom neugodnih klimatskih 
dejavnikov, določajo usodo sestoj ev črnega 
bora. 
Kljub željam in naporom kraševcev za 
ohranitev in širitev ekonomsko pomembnih 
sestojev crnega bora, lahko predvidevamo, 
da bo črni bor ostal le kot pionir na najslab-
ših rastiščih oziroma da se bo še naprej 
širil na opuščene travnike. Na bogatejših 
tleh pa ga bo izpodrinila naravna vegetaci-
ja. Spreminjanje tega procesa z nasilno 
ohranitvijo črnega bora bi zahtevalo nera-
zumno velika sredstva, predstavjalo pa bi 
tudi nasilje nad naravo. 
SUMMARY 
The afforestation of the Slovenian Karst, which 
began in the middle of the 19th century in the 
vicinity of Trieste, is nowadays considered a 
successful forestry and social action. Yet in the 
stands where the afforestation of Austrian pine 
(Pinus nigra Am.) was successful it was establis-
hed that there was either complete absence or 
insufficiency of natural regeneration. The natural 
regeneration of Austrian pine under the shelter 
of a mature plantation is the subject of the present 
research. 
The research was carried out in two Jocations, 
in the Kobjeglava cadastral community, district 
Komen, the Kras forest managing unit. ln the 
vicinity of each location there were two sample 
areas, the first one with natural young growth, the 
second one without it; in other words, there were 
four sample areas located between 315 in 366 
meters above the sea level. Their area totaled 
0,80 ha (40 m x 20m). The basic rock was bitumi-
nous limestone, on which rendzina together with 
raw humus had developed. The locations were 
situated in the area of littoral coppice forest of 
Seslerio autumnalis-Ostryetum carpinifoliae Ht. 
et H. - in 1950 they were covered with the 
plantations of Austrian pine. The average height 
of Austrian pine was 18.93 m, the average breast-
height diameter was 30.18cm. The number of 
trees per hectare was 506.25. The growing stock 
was 320.31 m3/ha. The degree of crown coverage 
of a mature plantation was between 63.5% and 
83.25%. The degree of tree layer coverage of 
autochthonous growth was between 8.05% and 
25.13%. The degree of shrub layer coverage was 
between 25.24% and 54.89%. The degree of 
herbal layer coverage was between 5% and 90%. 
This article only presents the research in two 
research plats with natural regeneration. Pests 
and diseases of the young growth of Austrian 
pine (N = 1676) were established and their in-
fluence on the development of young growth was 
estimated. 
Among pests the following were established: 
Rhyacionia buoliana Den. et Schiff. (it destoyed 
the shoots on 9.31% of the young growth); 
leucaspis leonardii Cock. and Leucaspis pustilla 
loew (they emerged in 11.89% in the young 
growth); Hylobius abietis L. and Hylobius piceus 
GozdV 51, 1993 189 
Zdravstveno stanje in razvojna težnja mladja črnega bora (Pinus nigra Am.) na slovenskem Krasu 
Deg. (0.48% of the young growth were damaged 
by them); Otiorrhynchus card in iger (Host) and 
Magdalis memnonia (Gyllenhal) (causing damage 
in 2.15% of the young growth); Pityophthorus 
carniolicus Wichm. (causing damage in 4.42 % of 
the thinnest branches of the young growth). ln 
general, pest caused damage in 28.23% of the 
young growth of Austrian pine (Pinus nigra Am.). 
As to diseases, the following were established: 
Sphaeropsis sapinea (Fr.) Dyko et Sutton (it 
destroyed 2.39% of shoots) ; 6.44% of the young 
growth were damaged by other diseases (Scirrhia 
pini Funk et Parker, Cyclaneusma niveum /Pers. 
ex Fr./ DiCosmo). Generally, 8.83% of the young 
growth were damaged by diseases. The damage 
in the young growth causes by pests and diseases 
(total 37.06 %) represented an important li miting 
factor in the appearance and development of 
Austrian pine. 
On the· average, 85 % of seedling were ruined 
(from 72.5% to 97.5 % in different subplots) only 
a year after germination. Fungi that caused necro-
sis of one-year seedling of Austrian pine (N = 
282) were established. Sphaeropsis sapinea (Fr.) 
Dyko et Sutton emerged in 72.34% of seedlings, 
Fusarium oxysporum Schl. f. sp. pini (Hartig) 
Snyder et Hansen emerged in 6.38% of seed-
lings, Alternaria sp. emerged in 10.74%) of seed-
lings and Trichoderma lignorum (Tode ex Fr.) 
Harz in 0.35 % of seedlings. The first two fungi 
mentioned were the most pathogenic and they 
represented an important limiting factor of regene-
ration. 
On the basis of general appearance of the 
young growth of Austrian pine (crown develop-
ment, the growth in height, the number of spindles 
with branches and without them, the length and 
appearance of central and lateral shoots, the 
colour of crowns), the health condition of trees, 
the damage caused by biotic and abiotic factors, 
the developmental trend was established. The 
youngest seedlings (from two to four-year old) 
progressed (53.4%), the seedlings from five to 
ten years stagnated (29.65 %), 12.60% of young 
growth (mostly from two to four years old) were 
shriveled. Finally, it can be established that seed-
lings are showing dieback tendencies. 
190 GozdV 51, 1993 
LITERATURA 
1. Annila, E. et all., 1988. Metsaenterveysopas 
- Metsaetuhot ja niiden torjunta. - Vaasa Oy & 
Vaasa, Helsinki, 168 s. 
2. Blejec, M., 1973. Statistične metode za 
ekonomiste (druga predelana in razširjena izda-
ja). - Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta, 
Ljubljana, s. 868. 
3. Booth, C. , 1971 . The genus Fusarium. -
Commonwealth Mycological Institute Kew, Sur-
rey, England, s. 237. 
4. Canfield, H. R., 1941. Application of the line 
interception method in sampling range vegetation. 
- Journal of Forestry, Washington, št. 38, s. 
388-394. 
5. Ellis, M. B. & Ellis, J. P. , 1986. Microfungi 
on larTQ . plants. An ldentification Handbook. -
Croom"' l'lelm, London et Sydney, s. 817. 
6. Gysel, W. L., 1966. Ecology of a red pine 
(Pinus resinosa) plantation in Michigan. - Ecolo-
gy, Durham, L. 47, št. 3, s. 465--472. 
7. Karadžič, D., 1987. Uticaj patogene mikro-
flore na propadanje in sušenje stabala u kultu-
rama Pinus vrsta. - Šumarstvo, Beograd, L. 40, 
št. 5, s. 89-106. 
8. Kovačevič, ž., 1971. Otiorrhynchus vrste i 
njihovo rasprostranjenje u Jugoslaviji ( Coleoptera 
- Curculionidae). - Rad Instituta za zaščtitu bilja 
poljoprivrednog fakulteta, Zagreb, s. 1 03. 
9. Schwenke, W. , 1972. Die Forstschaedlinge 
Europas. - Paul Parey, Hamburg und Berlin, 1. 
Band, s. 500. 
10. Schwenke, W., 1974. Die Forstschaedlinge 
Europas. - Paul Parey, Hamburg und Berlin, 2. 
Band, s. 500. 
11 . Schwenke, W. , 1978. Die Forstschaedlinge 
Europas. - Paul Parey, Hamburg und Berlin, 3. 
Band, s. 500. 
12. Škulj, M., 1988. Pomlajevanje in kalitev 
črnega bora (Pinus nigra Arn.) na slovenskem 
Krasu. _Mag. naloga, Ljubljana, s. 139. 
13. Skulj, M., Kryštufek, B., 1991 . Mali sesalci 
(Mammalia : Rodentia, lnsectivora) v monokultu-
rah črnega bora na slovenskem Krasu. Zbornik 
gozdarstva in lesarstva, Ljubljana, 37, 1991, s. 
157-175. 
14. Živojinovič , S., 1968. šumarska entomolo-
gija. - Zavod za izdavanje udžbenika SRS, Beo-
grad, s. 472.