Piiliticni ogled. — Štajerskii deželnl zbor bo zboroval baje od 15. septembra do 5. oktobra. Nemškii (liberalci se strastno upirajo morebitni volilni preosnovi, ki bo tudi na dnevnetcn redu. — Macedonija. Vedno prihajajo nova porofiila o pobojih in vstajah, o umorih in požigih v macedonski pokrajini. Vsakj dajn« čitama o novih grozodejstvih, ki jih uprizarjajo grškte, bolgarske, srbske, albanske in vlaške čete. Dajsi so vesti, mnogokrat pretirfa.ne, vendar 6e so le malo resni&ne,* namj morajo že zadost^p predstavljati krvav in neznosen položaj macedonskegaprebivalstva. Kakor beremo vedno o vstažkem gibanju, tako priihiajajol tudiii vedno poroČilta o preosnovah v Macedoniji. Vsak dan prinese ta ali oni časopife taka porofiila, ki jih nameravajo tuje državfi uvesti. In1 kdorl bi čital le poslednje, bl bil prepričam, da vlada in mora zavladiti na Balkanu mir in red. Toda tetoiu žal ni! tako. Vse te preosnove soLle na papirju, vsi načrti ostanejo le niihovim osnuteljem znani in Macedonije še videli niso in je najbrže dolgo časa tudi ne bodo. Macedonsko vpraSanjfc je pa* toliko; težje, ker tu ne preMva samo en. narod, ampak cela dežfela je obljudena od najrazličnejših sovražnih plomen. Po večini je prebivalstvo sifcer slovausko, namreč srbsko in bolgarsko, toda primešano je toliko tujii narodnostij, da je slovanski živel] v vedini nevarnosti. Ker pavse te različne narodnosti ne morejo'pričakovatiil pomoči od tujih držav, zato si pomagajo same in morijo vsfc drugorodce. ffn ta^o se uničujejo in slabe ti narodi sami. Življenje in premofžettije je vjj vedni n^rvarnosti; zato ni 6udo, da se je v zadnjem času izseljevafnje v Ameriko gorostasno povečaio. Turška vlada pa tadi njčesar ne stori, da bi zabranilaf to izseljevanje, ker je mnenja, da ravno oajbolj revoluciofnartni elementi zapuščajo domoivino. Zato upf- Turčija, da1 ravno izseljevanje oslabi vstaško rnoč in pusti turški vladi popolnoma svobodne rokei Sicer je pa z preosnovo zelo težko. Da bi se postavila Mracedonifo pod Sisto tuje nadzorstvo,! se je bati, |daj se sčasoma tudi popolnoma odtrga od Turčije, in tega ravno flrž|ave nočejo. Da bi pa Turška sama skrbela za red, je pa preveč dVomIjivo. In vetadar je tako krvavo potreba preosnovj ki bi jamčile ljudstvu vsaj za varnost življenja.  — Trgoviuska pogodba s Srbijo. (Trgovinska pogajanja med Srbijo in našo državo še sedaj niso privedla niti k najmanjšemu ciljufTn zfato ' soSjjJobili srbskl odposlanci iz BelgVada obvestilo, da srbska ylada np morej ničesar več popustiti. Pogajanja glede  pogodbejse zato nadaljujejoi šele v seipteniru.! Tudi do zač&sne ureditve trgovinskih razmer med obema idržavama ni moglo priti. — Madžarska pravičnost., V Miavaru na- Ogrskem je obsodila sodnija dva slovaška ucitelja na 15 dni zapora in 200 K denarne kazni, ker sta okinčala svoje sobo s slovaškimi traki. — Zenske- občinski odborniki, pai ne pri nas, . ampak na Angleškem so sklenili postaao, da je vsaka ! ženska, ki ima volilno pravico v občinski zastoi*, J lahko tudi izvoljenaTv odbor. i Mala poliflčna naznanlla. D n e 1. a v g u s t a. Na Ogrskem se snuje nova framasonska strankia, kij se imenuje radikalna, — Med Srbijo in ,Turčijo se je sklepfl dogovor, da si pomagata proti sovražnikom. — V, Maroku v mestu Casablancaj so umorili detvet Bvropejcev ter oropali vse trgovine Evropejcev, keri so Francozi zidali x, Casablanci svojo trdnjavo. — .V Makedoniji' Turki uspešno zasledujejo grške in bolgjarske 6€lte. — Na Južnem Tirolskem so napadli tampšnji italijanski prebivalci izzivajoče nemške turnarje.i Vsled tega je seveda v nemškem taboru še vedno velik krik. — V, Inomostu so napadli za maščevanje Nemci italijanske trgovine. — Japonci so razorožili s silo korejske vojake. — Francoski ministrski predsednik Klemenco je prišel v avstrijsko kopelj Karlovi: vari. D n e 2. avgusia, Cesar je imenoval bivšega justi&nega ministra Ruberja predseldnikomj naj_ višjega sodišča. Dobro znamenje zanj ja, da ga napadajo judovski in nemškonacional(ni -Sa^niki. — Vsled pobojev v Marfoki (Kasablanka)J so pokoncu vse prizadete velevlasti. — Angleški krlalj EduaiH oMšče dne 15. avgusta našega cesarja v Išlu. — Med korejskimi in japonskimi četami se je vriel . hudt boj, predno so se Korejci dali razorožiti. D n e 3. a v g u s t a. Rtiski car N\kolaj in pa nemški cesar Vil.jem sta se sešla vi Svinemunde, da se baje pogovorita o ruskih razmerah. — Ljubljanski župan Hribar je potrjen od cesarja in bil danes zaprisežen. — SiamskiJ cesar, ki potuje po Evropi, je sedai došel na Nem&ko.* — V Vargavi na ruskem Poljskem je bilo obsojenih 67 revoluc!jonarje<y, eden na smrt, drugi pa nai prisilno delo od 5 do 15 let. • , D n e 4. a v g u s t a. Kralja dežele Anam, ki je pod francosko nadvlado, so Francozi zaprli, ker je uganjal strašne grozovitosti. — Nižjeavstrijski deželni zbor je sklican za 5. sepjtemb^a. tJ>Ja dtaevnem redu je tudij volilna preosnova. — Bolgart^ji kralj se je prlpeljal danes v avtomobilu v Išl in obiskal našega cesarja. D n e 5. avgusta. Krščansko-socialna stranka za Tfirolsk(X ie imela strapMn shoi v Inomostu. Pripravlja se na' deželnozborske volitva. — Franooskai vlada. je odposlala dva križarja, in atngleška enega v Casablanka v MarokoJ da ščitijo Evropejce. — Iz Portugalskei poročajo, da se je vrnil mir v dežel. — Včeraj so prireHili delavci v Budimpešti na Ogrskem ve6 volilnih shodov, na katerih so zaibio vali splošno in enako tvolilno pra.vico. — Ceški agrarci zahtevajo, da se pri pogodbi z Ogrsko l varujejo kmečke koristi. — Danes je odposlala tujdi španska vlada eno5 topničarko v Casablanco. -- Nal Ruskem v Pjatogorsku so revolucijonarji ustrelili bivšega generalnega guvernerja v Okiesi, generalfa) Karjango rova. — V Rigi na Ruskem so se [ v ječi zastrupili štirje revolucijonarji1, katere so nameravali dfugi dan •obesiti. — Francozi namer-avajo v sredo( zvečer zasesti Casablanco.il Maročani pa pretijoT da bodo vsei Evropejce poklali, ako se izkrcajo francoski vojaki. Tudi v drugih marokianskih mestib so se pojavili nemiri proti Evropejcem.