ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA DRUŽBENO POLITIČNI VZROKI SLOVENSKE MODERNE* DUŠAN PIRJEVEC Vprašanje, ki je zaobseženo v tem naslo- vu, je mogoče točneje določiti približno ta- kole: katere družbene in politične spre- membe so povzročile in opredelile nastanek, razvoj in uveljavljenje tistega pojava, ki mu pravimo slovenska Modema? Brž ko je vprašanje tako zastavljeno, pa je že jasno, da tu ne gre za poskus, podati čim popol- nejšo podobo in analizo vsega družbenega in političnega dogajanja na Slovenskem v zadnjih desetletjih prejšnjega stoletja, ne, bistvo problema je drugje: treba je odkriti in preiskati samo tiste premike v družbi in politiki, o katerih res lahko trdimo, da so bili odločilni za nastanek Moderne. O vzrokih določenega pojava pa je mogo- če razglabljati šele tedaj, ko nam je ta po- jav sam na sebi koUkor toUko razumljiv, ali bolje: ko ga nam je uspelo definirati glede na istovrstne pojave prej in kasneje. Očitno je sicer, da bo imela taka definicija marsi- katero pomanjkljivost, ki pa bodo odpadle, brž ko se bomo dokopali do vzrokov. Spiričo te načelne metodološke iigotovitTe je potrebno, da vemo najprej, kaj sploh po- meni pojem slovenska Moderna. Predvsem nam ti dve besedi prikličeta v zavest imena Cankarja, Zupančiča, Murna in Ketteja, kar je znak za dejstvo, da nam označujeta v prvi vrsti določeno literarno gibanje, se pravi, gibanje, ki je uveljavljalo nove estet- ske vrednote. Opredeliti slovensko Moderno, pomeni toref opredeliti estetske kvalitete, ki so se uresničile v Župančičevi, Murnovi in Kettejevi pesmi ter v Cankarjevi prozi. Vse druge opredelitve so podrejenega pomena. Razpravljati pa o družbeno političnih vzro- kih slovenske Moderne pomeni tedaj, ugoto- viti, kolikor je to pač mogoče, tiste druž- beno politične dogodke, ki so tako ali dru- gače omogočili nastanek in uveljavljenje teh novih estetskih vrednot. Po vsem tem je očitno, da moramo naj- prej določiti, kaj pomeni slovenska Mo- derna kot literarno gibanje, se pravi, kaj je v območju estetskih vrednot novega ustva- rila in kaj je njena estetska specifičnost. Opisano nalogo pa je mogoče rešiti le s pri^ merjalno metodo, se pravi, če primerjamo poezijo Moderne s poprejšnjim pesništvom. * Predmet, ki ga obiravinava pričujoči sestanek, je iako obširen in (zahteva (tako obsežne analize, da ga je "v okviru revijalnega prispevka imogoče pregledati zgollj shcmalično, tako (rekoč v ablilkii (vrste tez. Odmorijeni iprostor je povzročil, da je avtor oipuistil podroibnejše narvaijanje gradiva in da ta sestavek ni visestransko izdelama raizprava, ampak bolj idejni osnutek. V času, ko se je oblikovala Moderna, je bil najvidnejši poet na Slovenskem Anton Aškerc. Kot pristaš realističnega programa je bil epik, epski pesnik. Bistvena lastnost epike je, da verzi avtorju niso instrument izpovedi, marveč instrument oipisa objek- tivnih dogodkov. Dokler je bil Aškerc temu načelu zvest, je ustvarjal balade, ki imajo nedvomno visoko umetniško vrednost. Toda njegova epika je polagoma degenerirala. Eps'ki verz je pesnik zlorabil, uporabil ga je za direktno izpoved, za propovedovanje svojih nazorov. S tem je izginila plastičnost podob, prepričljivost misli, ki govori preko metafore, jasnost opisa, mesto tega pa so nastajale dolgovezne politične ali svetovno- nazorske deklamacije in Aškerčeva pesem je izgubila ves svoj čar. Poleg Aškerca in njegovih epskih epigo- nov je živela tedaj na Slovenskem še vrsta lirikov, kot so na primer Cimjierman, Fun- tek, Jesenko itd. To je bila deloma reflek- sivna lirika z močnim domoljubnim akcen- tom, deloma pa ljubezenska izpoved. Toda takšna ali drugačna, bila je to mrtva pe- sem, ki jo literarna zgodovina označuje za konvencionalni formalizem. Zanjo je zna- čihia predvsem neka posebna laž o človeku. Nikjer ni nobenih toplejših čustev, kaj šele usodnejših strasti. Človek, kakršen se pri- kazuje v teh verzih, je predvsem človek do-. brega vedenja, dostojen in tako lepo urejen,(' da so se v njegovih prsih naselila samo' blaga, neproblematična čustvovanja. Prav zaradi tega se na primer niti tako traigične usode, kot je bila Cimpermanova, niso mo- gle izraziti v umetniško pomembnejših delih, ampak so se izživljale večinoma v narejeni in solzavi idiliki. V nasprotju s to( človeško' nezanimivo in manjvredno verzifikacijo pa je Župančič odkrito in jasno povedal: Pogledal sem tvojo svetost — in sedaj me je sram. Bil sem hišam umazanim gost — in sedaj me je sram. Silna intenzivnost čustva in, odkritost iz- povedi — to je bistvena značilnost teh" ver- zov in to je bistvena značilnost moderne lirike sploh. Zastor, ki je drugim onemogo- čal vpogled v najintimnejše predele člove- škega isrca, se je nenadoma dvignil. Pravilni in vsem razumljivi, zlasti pa skrajno do- 15 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO stojni kalupi, v katere so nasilno uklepali človeško strast, so bili nenadoma razbiti. Kako in zakaj se je to zgodila? Odgovor na to je skrit v odgovoru na vprašanje, zakaj in od kod pesniški propad Antona Aškerca, zakaj in od kod slabotnost tedajije lirike? Razkroj Aškerčeve epike je, na kratko re- čeno, v tem, da je pesnik opustil objektivni opis in prešel v izpoved, v subjektivnost Pesnik ni več skrit za dogodki, ampak stopa brez premisleka v ospredje, osvetljen z naj- močnejšim reflektorjem, in v bobnečih ver- zih razlaga svoje nazore. V njegovem delu so se začele pojavljati brezoblične, hibridne tvoribe, mešanice epike in refleksivne lirike. Vzrok temu neuspelemu prehodu iz enega sveta v drugi utegnemo odkriti v zsnačaju in vsebini tistih sil, ki so gnale Aškerca stran od mirne epske oblike. V delih, ki jih smemo označiti za degene- rirano epiko, je skušal Aškerc uveljaviti svoje nazore o družbi, o narodnosti, o umet- nosti itd. To izpovedovanje je dobilo umet- niško manjvredno obliko. Tudi Prešeren je na primer v sonetu Ziuljenje ječa, čas d nji rabelj hudi tako rekoč povsem neposredno izpovedal svoj svetovni nazor, a Prešernova izpoved je umetniško visoko vredna. Zakaj? Kadarkoli je dal Prešeren določenemu spo- znanju pesniško obliko, je v tej pesmi vedno čutiti vse dvome, muke in zmote, skozi ka- tere se je moral pesnik prebiti, da je pri- šel do jasne in odrešujoče misli. Zato je ta misel res odrešujoča, ni hladna konstata- cija, ampak odrešitev iz zadušljive tesnobe. Ne tako Aškerc. Njegova izpoved je dobila obliko neposredne publicistične agitacije. Pri Prešernu je čustvena sila izpovedne pesmi predvsem v pretrešljivosti in usodv nosti spoznanja, Aškerc pa nadomešča ču- stveno silo s patetiko. Aškerčeva programatična in tendenčna pesem ni bila težko priborjen izhod iz dvo- mov in zmot, marveč je bila samo verzifi; cirana fiksacija nekaterih racionalnih do- gnanj, fiksacija, ki je nastala iz želje, da bi jtevoj narod poučil v pravih nazorih in da /bi te prave nazore uveljavil proti svojim / idejnim nasprotnikom. Taka pesem seveda ni moigla govoriti o človekovi intimnosti, o njegovih duševnih stiskah in strasteh. Nujno se je morala spremeniti v dolgovezno in patetično deklamacijo. Prva in bistveno važna vzpodbuda za Aškerčeve postopke je bilo njegovo libe^^ ralno prepričanje, njegov borbeni liberali- zem, njegovo svobodomiselstvo, ki se je v njem pretvorilo — tudi pdienl, ko je sprejel nekaj socialističnih idej — v izrazito dog- matski sistem, v katerem je vse enkrat ža vselej pojiasnjeno. Svobodna misel je po- stala svoja lastna sužnja. Pesnik je postal svečenik ideologije in tako ni videl več, kaj se dogaja v njegovem srcu. Vse svoje sile je podredil borbi za ideologijo in vsak vzgib srca, ki bi ga lahko odtujil tej borbi, se mu je zazdel pregrešen. Bil je vklenjen v za- kone posebne morale, ki jemlje posamezni- ku njegove individualne pravice, to je bila moTala bor^benega liberalizma. Kdor je tedaj hotel odstreti zaveso, ki je Aškercu zapi- rala pogled v nje v najintimnejši svet, je moral v prvi vrsti premagati moralo borbe- nega liberalizma. Drugače je bilo z liriko. Konec sedemde- setih in v osemdesetih letih, ko se je na Slo- venskem oblikoval realistični literarni pro- gramj je lirika izgubila svoj pomen. Pesni- ški ideal je postala srbska narodna, se I>ravi, pripovedna pesem. Realistični gene- raciji se je zazdela lirična pesem, ki ji je jedro predvsem človekovo notranje doživ- ljanje in ki ne razlaga nobenih idej, niti ne kliče v družbeno borbo, nepomembna in ne- zanimiva. Ta odnos do lirike je zelo jasno izrazil Fran Leveč v svojem pismu Antonu Aškercu^z dne 28. avgusta 1882. Leveč je pisal takole: >Pri nas preveč prevladuje čisto subjektivna lirika, pripovedne pesmi (balade, povesti, romance) pa se preveč za- nemarjajo, ker nihče ne pomisli, kolikega vpliva so baš take stvari osobitO' na mlajši zarod naš.« Levcu se je tedaj zdelo, da utegne imeti epika veliko družbenovzgojno /funkcijo, kakršne liriki ni mogel priznati. j Merilo družbene vzgojnosti seveda ni značilno samo za slovenski realizem, ven- dar je dobilo pri nas poseben poudarek: na- rodno obrambno in narodno vzpodbudno ten- i denco. Naš realizem je hotel vzgojiti slo- Sl. 1. Hiiša na Poljansiki cesti, kjer je od leta 1884 do leta 1895 stanoval v I. nadstroipju .pri Poloini Kalanovi Josip Murn ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA venski narod v duhu narodne borbenosti, hotel ga je nacionalno utrditi in usposobiti za narodnostni boj. Razumljivo je, da v ta- kem programu intimnemu svetu posamez- nega človeka ni mogel biti odmerjen kdo ve kako velik prostor. Liriki je zato pri- padla usoda manjvredne literarne zvrsti. Preostajalo ji ni nič drugega, kakor da se je izživljala v konvencionalnih, temah in ustaljenih oblikah. Splošna miselnost je bila taka,Ta~Iirični izpovedi ni TnogiB" pripadati; pomembnejša »vloga«, in ta splošna misel- nost je bila vzrok, da se tudi tisti, ki so pisali lirične verze, niso mogli priboriti do takega pogleda v človekovo notranjost, ki bi bil človeško pomemben in dragocen. In kdor je hotel tedaj ustvariti novo, resnično liriko, je moral premagati najprej to misel-^ nost, premagati je moral vzgojni, narodno- vzpodbudni kriterij. Po vsem tem lahko rečemo, da sta razvoj slovenske umetnosti zavirala dva momenta: liberalistična borbenost in narodnovzgojna ali narodnoobranibna tendenca. Toda če smo pri Aškercu bolj poudarjali prvi mo- ment, še ne pomeni, da ni pri njem popol- noma enakovredno učinkovala tudi druga prvina. In če smo pri liriki imenovali pred- vsem narodnoobrambne težnje, tedaj to še ni znak, da med razlogi, ki so zavirali njen razvoj, ni bilo tudi liberalistične borbenosti. Oba opisana vzroka pa sta dejansko samo posledica nečesa, kar je po svojem učinko- vanju od njiju obsežnejše in usodnejše. Res je sicer, da je Aškerca slepila njegova zave- rovanost v najrazličnejša načela, res je, da je lirika bolehala, ker ji je bila splošna mi- selnost iz razlogov narodne vzpodbudnosti neprijazna. Kljub temu pa še vedno ostaja nerešeno vprašanje, zakaj je bil Aškerc tako neskončno zaverovan v svoje nazore, tako neomajno prepričan vanje, da ni ostalo za dvom niti najmanjše možnosti, kako da ni opazil, da je življenje neprimerno bolj zapleteno in zadeva ideološke jasnosti dosti težja, kakor pa se je njemu zdelo? Kako, da ta ali drugi lirik ni opazil, da v človeku vendarle ne bivajo samo vzpodbudna lju- bezen do domovine, blago navdušenje nad cvetico in idilična zaljubljenost? Kako da je bilo v Aškerčevih nazorih in v tej liriki vse tako urejeno in neproblematično? Človek, kakor se je prikazoval v naši lite- raturi, je bil notranje neproblematičen, ne-: zanimiv in v določenem smislu prazen. Iz te praznine ni mogla nastajati pomembna umetnost. A ta neproblematičnost je bila posledica »neproblematičnosti« slovenskega življenja sploh. To misel utegne najbolje pojasniti primer Janka Kersnika. V pismu z dne 10. II. 1889 je dajal Marici Nadli- škovi takle pouk o estetskih načelih: »Glej- te, draga gospodična, ako tako izpeljete povest, boste zadostili glavnemu zakonu, kateremu se mora klanjati vsak pripovedo- valec, namreč dosegli boste pri čitatelju ,za- doščenje' — Befriedigung — asthetische Be- friedigung — ki tiči v zadovoljnosti, da se dobro plačuje in hudo kaznuje.« Kersnik je v večini svojih povesti res uveljavljal na- čelo, ki ga je priporočal Nadliškovi, vendar pa je hkrati pisal tudi taka dela, ki so govorila o tem, da v življenju zakon o etič- nem ravnovesju ne velja. Tako je Kersni- kovo delo razpeto med dvoje nasprotij in je v znamenju zanimivega konflikta. Ta kon-N^ flikt bi utegnil postati važna vzpodbuda, da bi iprestopil avtor meje konvencional- nega moralnega (prepričanja in začel samo- stojno raziskovati družbo in človeka ne glede na lastni estetsko etični zakon o za- doščenju. Vendar se ta vzpodbuda ni reali- zirala, ker se pisatelj konflikta ni zavedal. 2^vedal se ga pa zategadelj ni, ker je bilo vse naše življenje, ker je bila naša tedanja stvarnost premalo razvita, da bi utegnil opaziti vsa usodna nasprotja in vse usodne spopade. Prav ta nerazvitost našega življenja je omogočala, da so nastajale in se uveljav- ljale nekake varne, idilične predstave o človeku in družbi. V tem varnem svetu je res lahko cvetela brezskrbna rožica sloven- ske lirike in v tem zatišju je bil Aškerc res lahko docela prepričan o neomajni pravil- nosti svojih nazorov. In za nastanek nove poezije je bilo najprej treba, da je propa\ del ta varni svet, z njim njegova vama pre-v pričanja in njegova morala. / Velike gospodarske in dmžbene spre- membe, ki so zajele Evropo v drugi polo- vici prejšnjega stoletja, so neusmiljeno po- segle tudi v slovensko življenje. Ta poseg lahko označimo z besedami: razvoj kajjita- lizma in imperializma, zaostritev nacional- nih vprašanj, boleča a:ktualnost socialnega problema in vedno usodnejši razvoj raz- re4ne borbe. Ni moj namen, da bi s podrob- nimi številkami prikazoval, kako je ta raz- voj potekal, zato naj se omejim le na nekaj podatkov, ki veljajo za naše razmere. Kakor lahko sklepamo na podlagi gradi- va, zbranega v Ocsferreic/iisc/ie Statistik, se je največja sprememba v gospodarskem ustroju Slovenije izvršila v desetletju med 1880 in 1890. Tako je bilo v Ljubljani leta 1880 629 oseb, ki so se kot »samostojni« 17 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO / ukvarjali z industrijo in obrtjo. Deset let kasneje je bilo takih oseb v Ljubljani že 1267. Enako podobo kažejo podatki o trgo- vini in prometu. Za leto 1880 najdemo v sta- tistikah številko 475, za leto 1890 pa 1180.* Četudi gledamo na te primerjave še tako skeptično, je vendar očitno, da se je Ljub- ljana v desetih letih gospodarsko prav iz- redno razvila. Jasno je, da so omenjene spremembe v gospodarskem ustroju spro- žile tudi vse tiste premike v družbi, ki jih /terjajo zakonitosti njenega razvoja. Zato /smemo reči, da je začel naš narod vsaj že v osemdesetih letih doživljati splošni razvoj ^kapitalizma, ki sta ga spremljala nastajanje proletariata in zaostritev socialnih nasprotij. Opisane spremembe so bistveno preobli- Jiovale ves slovenski svet. Predvsem so raz- yrušile temelje nekdanje varne idile in tisto posebno družbeno in nacionalno enotnost, ki je bila posledica dileme: Nemec ali^Slove- n«^ Interesi narodnih voditeljev, se pravi interesi Jjuržoazije, niso bili več interesi na- i:gda, in prepad med njimi je postal tako gloBbk, da ga ni bilo več mogoče zakrivati z visokimi besedami o »splošnih narodovih* potrebah. Bcy_ za narodne pravice, ki je sicer lahko združil politične nasprotnike v času tako imenovane narodne sloge, ni mo- gel več družiti v enoto buržoazije ih novih družbenih plasti. Gospodarski in socialni interesi so postajali pomembnejši od jezi- kovnih in drugih narodnostnih pravic. S tem se je spremenil tudi položaj posameznika v družbi. Dokler je bil edini zakon narodni boj, je bil Slovenec podoben Slovencu, zdaj je ta podobnost izginila. Posameznik ni bil več samo Slovenec, ampak čisto določeno individualno bitje, ki se mora v spopadu z drugimi sonarodnjaki boriti za svoj ma- terialni obstanek. Idilično prijateljska vez, ki je prej družila Slovenca s Slovencem v posebnem mehkem navdušenju, ker sta si- nova iste matere, in ki je lahko zakrivala nasprotja med posameznimi družbenimi 'skupinami, je bila pretrgana ali pa vsaj močno prizadeta. V tem novem položaju je najtežje poraze doživela ravno tista ideologija, ki ji pra- vimo liberalizem. Ta ideologija je zagovar- jala svobodo, enakost in bratstvo med ljud- mi in narodi in hkrati svobodno^ konikurenco, svobodno gospodarstvo in svobodno trgo- vino. Eden glavnih liberalnih teoretikov. * Podatke Ijuidiskili štetij 1880 im 1890 je glede poklicne stniifcture prreibivabtva fcaj .težko mzd iseboj primerjati (iprim. Vogelnik: Gradivo k poklicni statistiki prebivalstva za raz- dobje od 1890 do 1951. Tehnika in gospodarstvo 1940. šit. 1/2 in 5/4). Zato bomo primerjali med sabo zgolj podaitke o samostojnih podjetnikiJi. \ Cobden, si je od takega vsestransko svobod- nega razvoja obetal splošno blagostanje, prijateljstvo med narodi in trajen mir. Zgo- dilo pa se je ravno obratno. Liberalno go- spodarstvo je povzročilo vrsto tako usodnih posledic, da se liberalizem ob njih ni mogel več znajti in je moral nujno zaiti v globoko krizo. Razvoj svobodne konkurence, se pravi, svobodni razvoj kapitalizma je spremljala vrsta pojavov, ki jih laliko" združimo v tri skupine: 1. Špekulacije, anarhija in krize v gospo- darstvu (opozarjam samo na polom dunaj- ske banke 1873 in na agrarno krizo v osem- desetih letih). 2. Spremembe v družbeni strukturi: na- stanek proletariata in nove oblike razredne borbe. 3. Imperialistična ekspanzija, nastajanje nacionalnih buržoazij in zaostritev nacio- nalnih nasprotij. Prav ob teh posledicah lastne politike se je liberalizem skrhal in slednjič propadel. Po svoji strukturi je bil tak, da bi vpraša- nja, ki jih je predenj postavljalo življenje, utegnil razrešiti le, če bi negiral samega sebe. Zaradi tega ni bil sposoben za uspešen poseg v družbeno in gosipodarsko problema- tiko in se je moral umikati pritisku katoli- ške cerkve in nastajajočega socializma. Splošna shema protislovij, ki so razjedala notranjost liberalizma, je približno takale: Ce bi hotel preprečiti krize in urediti anarhično kapitalistično gospodarstvo, bi moral liberalizem zavreti svobodno konku- renco, izdati geslo »libre echange« in se po- staviti na stališče protekcionizma ali znan- stvenega socializma. Prav tako nemogoče je bilo liberalizmu, da bi svoji naravi ustrezno razrešil socialno vprašanje. Utegnil se je sicer zavzemati za ustanove, ki so v humanitarnem smislu skrbele za bedne plasti, vendar pa ni mogel pristati niti na eno proletarsko zahtevo ^po omejitvi podjetnikove svobode, kajti s tem bi rušil svoje osnovno geslo o svobodnem gospodarskem delovanju. Ce je hotel tedaj ostati zvest svojemu osnovnemu gospodar- skemu načelu, se je moral v razrednem boju postaviti na stran buržoazije in hkrati zagovarjati vse njene represalije proti de- lavskim množicam. S tem pa je izdal svoja politična gesla o bratstvu, enakosti in svo-" bodi. V podobni zagati se je znašel liberalizem ob nacionalnih vprašanjih. Ce je zagovarjal pravice svobodnega gospodarskega razmaha velikih narodov, je s tem branil zasužnje- 18 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA vanje malih narodov ter kršil načelo' ena- kosti. Ce pa se je postavil na stališče ob- rambe malih narodov, je s tem nastopil proti svobodnemu gospodarskemu razvoju in prodiranju velikih ter tako zanikoval načelo svobodne konkurence. V mejah poddbne sheme je potekal tudi proces razpadanja liberalizma na Sloven- skem, le da je pri nas dobil ta razkroj neke pose]me--j3blike, o katerih sicer ne raoremo^ govoriti v tem sestavku, in se razodel v vrsti posebnih pojavov, od katerih bom navedel le tiste, ki so najbolj značilni. Slovenski liberalizem ni bil le docela ne- sposoben, da bi se kakorkoli lotil socialnih problemov, ampak je začel prehajati na iz- razito kapitalistične položaje. Tako je go- voril na pirimer Fran Šuklje leta 1894 v deželnem zboru tudi tole: »Razdeljeni bo- demo le v dva tabora, eni, ki imajo kaj ter hočejo braniti svoje imetje in braniti našo staro kulturo, in drugi, ki nič nimajo pa s pohlepno roko segajo po vsem. Jaz mi- slim, kar je resnih in zmernih elementov, bavimo se s tem vprašanjem in glejmo, da omiko branimo pred sovražnim navalom, v primeri s katerim so bili navali krutih sred- njeveških barbarov igrača (Poslanec Hribar: To je res!)« {Iz mojih spominov, dod. 11.) Neprimerno več sposobnosti in več živ- ljenjske spretnosti pa je izpričala katoliška cerkev. Leonov Rerum novarum, Yogelsan- gova ideologija in organizacija, vrsta kato- liških kongresov v vseh deželah in pri nas Janez Ev. Krek, to so bili poskusi cerkve, da bi obvladala novi položaj. Spričo libe- ralne razredne omejenosti ji to ni bilo težko in v nekaj letih je klerikalizein lahko po- kazal na vrsto prepričljivih gospodarskih i in političnih usipehov, ki so seveda bistveno I omejili vpliv in moč liberalizma. ' Zadnja stopnja v razkroju liberalizma, ki ga je povzročilo nerazumevanje družbenih vprašanj in razredna omejenost, je bila v tem, da se je vodstvo slovenskih liberalcev"! pridružilo socialno gospodarskim načelom svojih političnih nasprotnikov. Liberalni shod zaupnih mož leta 1894 je pozdravil krščanskosocialistično vzpodbudo in giba- nje ter jasno izpovedal, da se strinja tako z njegovim gospodarskim programom kakor z njegovimi načeli. Ob tem notranjem razpadanju je doceh naravno, da je slovenski liberalizem izgub- ljal svojo idejno jasnost in udarnost ter politično perspektivo. Zato ni nič čudnega. da je v začetku devetdesetih let povsem od- i povedal v spopadu s katoliškim ideologom j Mahničem in da se je v istem času odrekel \ še svojemu narodnostnemu programu: zedi-j njeni Sloveniji, saj ni bilo ^ resolucijah \ shoda zaupnih mož liberalne stranke to i geslo nikjer omenjeno. i V začetku devetdesetih let je torej libera- ^ lizem na Slovenskem tako kot splošno na-j čelo in kot poseben pojav našega javnega življenja zašel v hudo krizo. Ta polom je občutila tudi mlada liberalna generacija, ki je tedaj študirala na Dunaju in se združe- vala okrog mesečnika Vesne. V zadnji šte- vilki tega lista za leto 1894 je objavljeno besedilo resolucije »slov. dijaštva, sprejete] na dunajskem shodu 22. novembra 1894«. i Tu beremo med drugim: »Sploh obsoja [islov. | dijaštvo] odločno vso ono taktiko popustlji-l vosti, ki jo je uporabljalo to vodstvo [libe-! ralne stranke] v zadnjem času pred shodom i zaupnih mož proti domači klerikalni stranki — vso ono taktiko, ki je končala prao sedaj s popolnim neuspehom... Glasno tirja zbrano dijaštvo, da jame v prvi vrsti stran- ka prirejati zdavnaj uže nujne potrebne ljudske shode po deželi, in jo pozivlje od- ločno, da razvije razven tega jasen, na vse' strani določen narodno gospodarski program,j brez katerega dandanes sploh ni več mo-; goča nobena resna stranka, tudi pri nas j Slovencih ne! Slednjič poudarja še z vsosilo,j da naj ne pušča ,narodna stranka' v nemarj nikoli in nikjer onega prvega in vrhovne-i ga polit, ideala našega, katerega — žal —i pogrešamo v doposlanih resolucijah za ,shodj zaupnih mož' — ,Zjedinjene Slovenije' —«.j V prvi polovici devetdesetih let razkroj! slovenskega liberalizma torej ni bil samo; neviden podtalni proces, temveč dejstvo, kij ga ni bilo več mogoče skrivati. Zato pa v času, ko so začeli nastopati prvi predstav- niki sloveniske moderne, ni mogel imeti več tiste sile, ki je tako zelo očarala Antona Aškerca in ga tako neodrešljivo vklenila vj sužnost Svobodni misli. Ta razkrojem inj nemočni liberalizem je po zaslugi Ašker-j čeve borbene besede resda za kratek čas in; v maihni meri še lahko navdušil mlade* SI. 2. Cutrarna KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO poete. Kratkotrajna epizoda mladostne libe- ralne razgretosti pa ni ustvarila pogojev za tiajnejšo in slepo privrženost propadajoči ideologiji, pač pa je zapustila v njih željo po svobodi in odpor proti klerikalni reak- ciji, katoliški ideologiji in katekizemski moralki. Tako se je zgodilo, da se mladi rod ni mogel trajneje vključiti v noben tradi- cionalni idejni in moralni sistem. Pred živ- ljenjem, ki je postajalo vsak dan manj idi- lično, vsak dan krutejše, so se znašli tako rekoč brez slehernega idejnega orožja. Vendar pa dejstvo, da se je v zadnjem desetletju prejšnjega stoletja klerikalizem tako močno uveljavil v vsem našem javnem življenju, ni ostalo brez sledu v zgodovini nastajanja Moderne. Ne da bi se spuščal v podrobnosti, naj omenim le, da je Anton Aškerc v pismu, ki ga je pisal Zupančiču dne 14. aprila 1900, takole opominjal mlade pesnike: »In na jeden moment Vas opozar- jam: Vi se vse preveč ozirate na to, kaj pišejo klerikalni listi. Njihova sodba o naši literaturi Vam je skoro merodajna. To je fundamentalna zmota« (Aškerc, ZD 11, 457). Privlačna sila, ki jo je utegnil imeti na- predujoči in zmagoviti klerikalizem, pa kljuib vsemu ni mogla bistveno učinkovati na doraščanje nove pesniške generacije. Zato je trditev, da se je ta rod znašel v življenju brez jasne in občeveljavne idejne in moralne orientacije, v bistvu pravilna. Tem bolj pa je pravilna ta misel, če upo- števamo, da je bila nova ideologija, sociali- zem, še tako oddaljena od središča našega javnega življenja, da je na doraščajočo mla- dino sicer lahko učinkovala kot tista prvi- na, ki jih je še bolj oddaljevala tako od liberalizma kot od katoličanstva, vendar pa jim še ni mogla posredovati novih nazorov in novih vidikov. Mladi rod se je tako znašel pred praz- nino in z mešanimi občutki poslušal, kako so v njej bobneli Aškerčevi patetični verzi, ne da bi mogli oživiti mrtve ideale in razpadla načela. Generacija slovenske Moderne je doraščala v času, ko je življenje preklicalo tradicionalne norme, v času in okolju, ki sta prepreče^'ala, da bi človek po- stal ideološki gorečnik, kakor sta bila Aškerc in Mahnič. V trenutkih, ko družba človeku ne more dati sprejemljivih občih načel, se človek prepusti zakonom lastne narave, lastne osebnosti. Zato se v takih dobah porajata subjektivizem in individualizem. V duhu tega preokreta je februarja 1896 Ivan Can- kar takole spregovoril o poeziji in hkrati izrazil nova pesniška načela: »Nekateri ljudje namreč mislijo, da morajo na vsak način spraviti v verze vsako svojo misel, če je še tako suhoparna in prozaična. Tako dela zdaj tudi Aškerc, in jaz sem prepričan, da se zgodi z njegovimi filozofičnimi in po- litičnimi proizvodi prav tako, kakor se je zgodilo s KlopBtockovimi odami: slavili jih sicer bodo, toda bral jih ne bo nihče. V li- ričnih pesmih se morajo zrcaliti čuti, ne pa globoke in samo za pesnika razumljive mi- sli... Pravi pesnik mora gledati, da vzbudi v bralcu iste čute, katere je imel on sam, ko je zlagal pesmi, čute pravim, ne filozo- fične misli... Če pa ima pesnik za pointo posebno misel, tedaj mora biti taka, da gane naše srce žalostno ali veselo, ne pa, da nas pusti ledene« (CZS XXI, 173). Središče, okrog katerega je spletel Can- kar svojo teorijo, je čustvo', se pravi člove- kovo sui>jektivno življenje. Težnja po sub- jektivnosti je bila nujna posledica časa in razkroja starih moralnih vrednot. Uvelja- i vila se ni prvič šele pri Cankarju, ampak se je uveljavljala že v generaciji, ki se je zbirala okrog Vesne in še posebej v Gestri-. novih pesmih, toda šele Cankar je dal tej i težnji jasno' obliko v odkriti besedi. V tem trenutku je bilo konec z Aškerčevo pate- tično deklamacijo in konvencionalno liriko. Brž ko je namreč pesnik spoznal, da je /predmet poezije človekova notranjost, ko je /spoznal, da je estetski učinek skrit v ade- Skvatnem posredovanju čustva, ne pa v ' podučnosti, se je že zazrl vase in odprl se mu je nov svet, neraziskan in neurejen. Tako je Moderna odkrila novo pot in edini problem, ki je še ostal, je bil problem, ki ga človekova volja ne more rešiti, problem talenta in genialnosti. Vendar pa bi bila pot do tega edino res- ničnega vira poezije težja in dolgotrajnejša, če bi hkrati z liberalizmom ne propadel tudi kriterij narodnoobrambne koristnosti. Ta kriterij je imel to moč, da je lahko posegal v sleherno človekovo dejavnost in jo urejal v skladu s posebnimi »potrebami« sloven- skega naroda. Nad merili, ki jih nosi vsaka panoga dejavnosti že sama v sebi, je vladal še nek višji zakon in deformiral ta merila, ki edina smejo usmerjati človekovo delo. Zaradi tega so neistajali najrazličnejši spač- ki, ki niso v okviru določenega metiera po- menili prav nič, a so imeli vsaj navidez neko narodno koristnost, kot na primer Trstenjakova »arheologija«. Toda ta kriterij je bil le toliko časa živ in učinkovit, dokler ga je bilo mogoče upo- rabljati v vsem narodovem življenju — torej tudi v družbenem in političnem. Zlasti poli- 20 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA tični razvoj pa ga je že večkrat spravil v nevarnost, a ga je kljub vsemu še vedno uspelo rešiti, čeprav le za kratek čas. V za-_ četku devetdesetih let je slednjič le izgubil svoj pomen in moč. Mod vzroki za ta pre- okret v slovenskem moralnem in čustvenem življenju je treba na prvem mestu omeniti socialno diferenciacijo z razvojem kapita- lizma. V območju teh vprašanj ni bilo s starimi merili mogoče ničesar več ukreniti. Koristno ali nekoristno, diferenciacijo je bilo treba priznati, ker je bila vsak dan ostrejša, in iskati možnost novih poti. Ostri- na življenja ni dopuščala več polovičnih odgovorov, ki bi sicer bili za narod »ko- ristni«, ker bi ga utrjevali, ampak je za- htevala ostrejšo misel. Tu je skrit med dru- gim tudi prvi impulz za prva širša znan- stvena raziskavanja pri nas. K opisanim spremembam je prispevala tudi zaostritev nacionalnih borb v Avstriji in s tem v zvezi še posebej češki vzgled (n. pr. Pokrokove hnufi, Masarvk in češki realisti, češka Omladina itd.). Ob izredni nai>etosti v nacionalnih spopadih se je tudi pri nas pojavila težnja, da bi se naš narod čimprej oblikoval kot popoln organizem ini razvil vse organe narodne eksistence. Tu je skrit drugi vzrok za nastajanje širših znan- stvenih in drugih amibicij na Slovenskem. Brž ko pa je propadel kriterij narodne koristnosti, so se začela v posameznih pa- nogah človekove dejavnosti tudi na Sloven- skem uveljavljati merila, ki v splošnem ve- ljajo za posamezno aktivnost. Spoznati ta merila pa je pomenilo spoznati se s posa- meznimi panogami, kakor jih je do takrat razvila Evropa. S tem je bilo konec šarla- tanstvu, ki se je od&valo v narodnoobramb- ne fraze in ustvarjena je bila možnost za piloden kontakt z evropsko kulturo. Spričo teh sprememb je docela razumlji- vo, da se Cankar ob svoji formulaciji o na- čelih poezije ni spraševal, ali bo pesem, ki poje o pesnikovih »čutih«, imela kakršen koli pomen za »narod«, pač pa se je spra- ševal, če je tako pojmovanje v skladu z evropskimi dognanji in prakso. Vzroki, ki so omogočili nastanek moder- ne slovenske poezije, so seveda bistveno pretresli vso takratno slovensko kulturo. V podobni smeri so učinkovali na slikarstvo, glasbo in vse znanstvene panoge. Ker so ti vzroki razbili tisrte ideološke moralne in čustvene zapreke, ki so dušile v ptrejšnjem času tvornosti slovenskega duha, je razum- ljivo, da smo v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja priče vsesplošne razgi- banosti slovenske ustvarjalnosti. Prav ta vsesplošna razgibanost dokazuje, da nasta- nek moderne pesmi ni bil slučajen in zato je bilo tr^ba poiskati njegove globlje in ne samo literarne vzroke. 21