Inserati se jemljejo	v lažnjivi obleki«	YeIja 10 kr
Izhaja, kedar ga je volja.
Rokopisev ne potrebuje in ne daje nazaj, anonimnih naznanil ne sprejema.
Odgovorni vrednik: Slovenski duh.
Bralcem!
„Brencelj“ ima že dokaj krepki perutici, letal in pikal bo, dokler ga ne vjamejo. Podobe imel bo, ako gré vse po sreči, že drugi pot.
v
Štev. 1. in 2. sti čisto pošli, tedaj ne moremo več vstreči častitim naročnikom, prosimo jih pa,, nam hitro naznaniti, ako bi kdo ne bil prejel št. 3., da se mu pošlje.
Peti „Brencelj“ bo prifrčal 3. aprila.	Vredništvo.
Uradni del.
K o n St. društvo je sprejelo za častnega uda ranjkega Kajfeža in ob enem obžalovalo, da je ta veljak že umrl, kajti ko bi živel, volili bi ga mestnega župana. Da se pa obrani in časti spomin vrlega junaka, vsta-novilo je društvo „Kajfeževi red“ ip ga podelilo gg. Zergollu, Terpinu, Safarju, Plautzu in nekterim drugim, zavoljo zaslug in velikega dela pri agitaciji.
Gosp. major v pokoju Su s ter s, kten si je bil pri agitacijah za volitve skoro noge polomil , stopi v častno stopnjo pota, pismonosca in tamboija novega mestnega odbora. Tudi se mu je podelil Dežmanov blagoslov in konšt, odpustki za celo življenje.
Po nasvetu konšt. društva je novi odbornik, gosp. Sakraischegg, izvoljen ud družbe pismoukov, ktera ima nalogo, pregledati arhive tega društva. Tudi bo ta gospod odslej tajnik in sestavljal peticije društva,
Neuradni del.
Mostjani!
Ko Vam je „Brencelj“ sestavil volilne liste, svest si je bil , da boste ne samo vsi tekli k volilni čepinji, timveč volili enoglasno vse kandidate.
A kaj se zgodi! Še polovica Vas ne pride, akoravno je „Brencelj“ najel za tisti dan vse
fijakaije po mestu in jih pošiljal vsakemu pred hišna vrata. Leni mlačneži in zaspanci ! rajši ste ležali v postelji ali pili v gostilnici, kakor se vdeležili volitev. O nehvaležno, neusmiljeno konšt. liberalstvö! Drug pot najemite si „Tagblatt“, da se bo za Vas — blamiral, „Brencelj“ se ne bo več!
Zakaj ste zavrgli pri volitvah gosp. Tur-nička? Ste mar pozabili, nehvaležneži, da je krvav pot potil, ko je tekel na Dunaj za Vas se blamirat? Se ne spominjate več pomenljivih, zlatih besed, ktere je govoril na strelišču, ko smo obhajali — sami mi v Evropi! —- slavni „Bürgerfest“? Kdo se bo zdaj dalje za Vas blamiral? Vaša nehvaležnost in brezozimost imela bo strašne nasledke; gospod doktor se bo maščeval in vstanovil v Ljubljani novo sekto ali stranko, ki že šteje tri ude: njega samega, gosp. M a u s e r j a, kterega ste tudi zavrgli , in stotnika tukajšnjih „Dienstmann-ov“, kterega še celò za kandidata niste postavili ! Zveza tih treh oseb je mestu jako nevarna, ker v kratkem se ji bodo pridružili vsi drugi zavrženi in osnovali „krdelo maščevalcev“.
Vidite tedaj, kako krivico ste storili sposobnim možem, kteri gorijo za konšt. blagor, so polni konšt. zaslug, lastniki konšt. inteligencije in kapitala in razsvetljeni s konšt. duhom!
Ker se ta krivica ne dà poravnati, obrnemo se k Vam, izvoljenci konšt. društva, da vsaj Vi pokažete, da zaslužite zaupanje konšt. mesijanov. Bliža se volitev konšt. mestnega župana.
Hrabri konšt. volilci! Pokazali ste že sto-in stokrat, da ste konštitucijonalni. Pokažite to tudi zdaj in volite enoglasno gosp. Sakrai-schegg-a! On je mož, kakoršnega ni med nami, luč, ktera se v Ljubljani ge nikdar ni videla. Trdijo sicer,, da ne znä ne brati, ne pisati. Nič ne dé! Cernu imamo konšt. duhä? On ga bo obsenčil in gospod župan ne bo samo bral in govoril vse jezike, ampak tudi pisal vse rokopise. In vrh tega je grda laž, da mož ne znž sukati peresa; s krepko roko narisa velikansk križ vkljub prvemu risarju. Podpis te baže je naj starši, kajti znano je, da veliki junaki, kterih spomin je ohranila zgodovina, niso nikdar tratili časa s podpisom celega imena; pritiskali so večidel svoj pečat ali pa stavili križec pred imé po drugih podpisano. Kje se nahaja v zgodovini, da je znal Atila pisati? In vendar je bil korenjak, vodja veliko veče armade, ko konšt. društvo.
Konšt. volilci! Možje kapitala in inteligencije! Menda sino Yam jasno dokazali, da je le gosp. Sakraischegg sposobna oseba za konšt. županski stol. Ne dajte se motiti po nacij onalnih ali drugih rogoviležih, ne raz-
Feljton.
Brenceljnu prede.
„Brencelj ante portas!“ Ta klic se razglasi po celi mameluški deželi. Dežman se' prekriža, Käsmacher in njegov pudelj se prekucneta čez glavo, prof. Heureich in Pisker zgubita sapo, nož in vilice, s kterimi sta ravno jela kositi nacijonalnost, jima padejo iz rok, policijski komisar Häng opaše sabljo in pripnè znamenje sv. konšt. društva na suknjo ter gré na lov, neka skrivna oseba, ki vedno za grmom preži, mu nastavi mreže, konšt. društvo skliče nagloma neredno sejo, „Tagblatt“ požrč hipoma tri kroglice ,,Extrait de Dežman“, vse druge ovce konšt. čede pa se stisnejo ih mu kažejo pete.
Kaj neki je „Brencelj“, da se ga tako vstrašijo?! Je mar neusmiljen tiger, ki mori in mesari brez potrebe, brez lakote? Je li kaka druga zver, močna in divja, je li stekel pes? je morda krvoželen zmaj ali strupena kača? Ali je morda celò kak duh brez telesa, ki se spusti na vsakega?
Ne, nič takega. Brencelj je, kakor uči naravoslovje, sicer sitna, pa nikakor nevarna muha, redi se od živinske krvi, napada govedino, jo pika in draži ter se ne dà lahko od-poditi.
To je brencelj v naravnem stanu. — „Brencelj“ pa je nekaj hujše narave, ima kožo papirnato, zelo pa jekleno ali iz goski-
cepite nepotrebno konšt. glasov, zapišite na konšt. volilne liste le eno ime in to je — Sakraischegg. Vrabci po strehah bodo peli Vašo slavo in žabe v mlaki jo bodo ragljale, zapisala se bo z najbolj Črnim ogljem v konšt. dimnik za spomin Vašim unukom, kteri Vas bodo ponosno imenovali konšt. odrešenike po nacijonalizmu spridene in ostrupene Ljubljane in Vam stavili spomin iz konšt. pameti. Na noge tedaj! Zdramite se, da zmagate, kajti ako bo gosp. Sakraischegg župan, obljubil je „Brenceljnu“ polič pive.
Konšt. „Brencelj.“
Dopis.
Iz Višnje gore. HKE Naše „mejstu“ znano je zavoljo velikanskega polža, kterega že mnogo let imamo priklenjenega na verigah. Dosedaj je bila žival prav mirna v svoji hišici, kar na enkrat jo zgrabi „Fortschrittsgeist“, raztrga verige in zdivja. Le z veliko silo smo jo nazaj pripeli. Nekega dné pride deputacija nekega ljubljanskega društva, se ji pokloni ter ji naznani, da jo je društvo izvolilo za častnega uda in
nega perja. On je prokleta žival, rojena v. nacij onalni mlaki, v slovenskem blatu izre-jena; vendar se ne redi v rojstnem kraju, temveč zamfa se le v liberalne in konštitu-cijonalne veljake in pije njihovo kri, prikrade se celò v skrivne seje konšt. društva in sporoča njegove seje, sestavlja liste kandidatov, naznanja njihove zasluge itd.
Najbolj sitna pa je ta prokleta muha zavoljo tega, ker vé in vgane vse najskrivnejše konšt. misli in namene. Naravno je sicer, da vsaka stvar, kedar se napije kakih idej, te ideje za svoje spoznà, se tedaj Čisto spremeni; a ta vragovi mrčes jih le prežveči, potem nam jih vrže pod noge, da se nam vse smeje. Mislil bi človek, da bo respektiral kapital in inteligencijo; kaj še! Ravno čez ta dva se je spravil in ju pika, da se penita od jeze. Tej živali ne more nič „Zacherl“, ne — Dežmanov „Insektenpulver“; ne vjame se tudi na „maslo nemške kulture“ in celò križem svet razpetim zanjkam paragrafov se vé vmikati.
In vendar, vničiti se mora na vsak način. Kaj nam je storiti, da se je znebimo? — Že vemo ! Postali bomo vsi nacijonalni, potem nima revče piče in bo glada poginilo ali pa bo srkalo tako slabo kri, da zboli ; potem ga izročimo dr. Käsmacheiju in — requiescat in pace !
To je „Brenceljnov“ konec. Pripravlja se tedaj za smrt, naredi testament in vred! vse svoje reči.
poslanca svojega. Naš polž, ki nikdar takega kastnega posla ni pričakoval, si namaže rogé in se zahvali deputaciji, ter obljubi, da je pripravljen , oditi v Ljubljano. In to se je tudi zgodilo vkljub protestiranju celega mesta. Kaj bomo počeli mi, zapuščene sirote! Brez polža je Višnja gora ravno toliko, ko riba brez vode, ali ko voda brez rib. O polž, če imaš le koliko sočutja do nas, če je v tebi le še količkaj višnjegorske krvi, vrni se, celo mesto ti bo šlo s procesijo naproti ter ti podelilo vse pravice mestnjana; ako zahtevaš, posadili te bomo celò na županov stol, da boš kraljeval v našem mestu na večne čase. Pod tvojim vodstvom napreduje, vse, in ako ti ne osnovaš v našem mestu čitalnice, je ne bomo nikdar imeli. Vrni se tedaj, prosimo!
Lokalno.
X-x. (Konšt. društvo) imelo je te dni jako viharno sejo. Razgovor o jako važnem vprašanji:„Zakaj sv. Gregor ne pride nikdar iz posta?“ spravil je na oder prof. Pi s kr a, kteri je s znano bistroumnostjo in vednosljo
Bedak! Kdo bo prostovoljno umrl v mladih letih? Mar se bo preobrnil in postal kon-štitucijonalen. Že si je tedaj kupil konšt. katekizem, v kterem je sledečih šest resnie : -
1.	Da je le en Bog in sicer konstitucijonalen.
2.	Daje ta Bog predsednik konšt. društva.
3.	Da so le tri glavne reči: Konšt. društvo, Dežman in „Tagblatt“.
4.	Da je Dežmanov sin „Tagblatt“ list postal, da bi Človeštvo nacij onalne kuge odrešil.
5.	Da „Tagblatt“ nikdar ne laže.
6.	Da je konšt. društvo vsakemu potrebno, kajti, brez njegove vstopnine ne more nihče v- nebesa priti.
Razun teh neovrgljivih resnic ima konšt. katekizem' še mnogo jako cenljive tvarine za liberalno-konštitucijonalne kristjane. Med drugimi nahaja se tudi kozja molitvica, kteroj mora znati vsak, kdor želi si Dežmanovo zveličanje in nemško kraljestvo.
Oziroma na to si je potresil „Brencelj“ grešno glavo s konšt. pepelom, pokril svoj proklet život s konšt. plajščem in se vpisal v omenjeno sveto društvo; opominja tedaj svoje jrijatle, da tudi to storijo, kajti sodni dan se bliža, zapela bo tromba Dežmanova in vse, car je konštitucijonalno, bo poklicano v liberalno kraljestvo, nacijonalne spake pa bodo pahnjene v strašen prepad, ki je pripravljen za Slovence in njihove otroke, kjer bo jok in škripanje z nacijonalnimi zobmi.
dokazal, da je to mogoče; ako bi se ta reč njemu izročila, bi ne spravil le sv. Gregorja, ampak še vse druge svetnike iz posta. Po nasvetu njegovem izvolil se je odsek, ki ima pretresati to Stvar in sporočati o nji v drugi seji. — Pri drugi točki: „Ce je na grmu 20 vrabcev, koliko jih še ostane na njem, ako jih pet vstreliš?“ je gospod Regenmož z jasno besedo dokazal, da jih ostane ravno 15. Gromovito ploskanje je sledilo tej bistroumni razsodbi. — Slednjič se je predlagalo, da bi zbor sklenil: „Ker je v Ljubljani zadosti inteligencije , naj se odpravi plinova svečava in solnce in mesec naj se začasno dasta v pokoj.“ Tudi za pretresanje te stvari se je izvolil poseben odsek. —- Program prihodnje seje je: 1. Nasvet, da se društvo zavaruje zoper ogenj pri „Sicurtà de Trieste“. 2. Razgovor o matematičnem vprašanji: „Koliko je vreden lanski « sneg?“ 3. Pretres točke: „Je li Bog ljubljanske liberaluhe tudi sedmi dan vstvaril, in ne morda že prej?“
(Dokaz, da duhovščina podpira konšt. društvo!) Gosp. Lercher prodaja duhovske bukve, ktere le duhovščina kupuje. Ce bi jih duhovščina ne kupovala, bi jih gosp. Lercher ne prodajal ; če bi jih gosp. Lercher ne prodajal, bi ne imel dobička; če bi ne imel dobička, bi ne bil bogat ; če bi ne bil bogat, bi ne bil prištet kapitalu ; Če bi ne bil prištet kapitalu, bi ne bil ud konšt. društva; če bi ne bil ud konšt. društva, bi ga ne podpiral, — ergo : Duhovščina podpira konšt. društvo !
?§? (Kam pelje nacijonalni duh), se je videlo včeraj popoldne. Veljak ljubljanskega liberalizma se pelje po cesti proti Ježici. Na poti se mu splaši konj in ga treši ob drevo. Kdo bi mislil, da slovanska ideja že po nedolžnih živalih skuša pokončati sovražnike! Konj je bil namreč najedel se ravno poprej ovsa, kteri je bil, kakor se je pozneje zvedelo, zmešan z nacijonalno luliko. Naša misel, da med nacijonalnimi idejami človek ni si svest svojega življenja, je tedaj očividno potrjena.
— (Nova pe$.) Gosp. J. Kmet, sloveč zavoljo svoje bistroumnosti, izdelal je ravnokar peč, v kteri se dà sušiti sneg. Vsak nam bo pritrdil, da je ta znajdba nova dòba za človeštvo, kajti posušen sneg se bo dal rabiti namestu sladkorja, riža, moke in soli. Gosp. Kmet je prosil privilegije, ktera se mu bo gotovo podelila. Se vé da je med mlinarji, mokarji in kupci s sladkorjem itd. stvar napravila velik hrup.
Razglas,
Volilcem konst, društva naznanjam, da, ako me mislijo voliti za konšt. mestnega župana, te stopinje nikdar ne bom prevzel.
Dr, Tur siiceli.
Slovstvo.
Ravnokar je prišla na svitlo omenjena knjiga „O najnovejših pisavah in lepopisju“; izdal jó je gosp. Sakraischegg. Imé gosp. pisatelja nam je porok, da je delo izvrstno v vsakem obziru. — Ravno ta gospod izdeluje drugo obširno delo: „Kako se zamore najhitrejši brati?“ Ker je gospod pisatelj na literarnem in učnem polji sploh znana korifeja, nam ni potreba dela še posebno priporočati.
Resnična podoba fijakerjevega konja,
kteri je vozil volilce k volitvam.
Dva kandidata za konšt. društvo.
Vreme.
Po viharju volitev sije prav prijazno konšt. solnee. Zavoljo ugodnega vremena je pričakovati prav obilne žetve. Liberalna pšenica na Dežmanovem polju že eveté in bo kmalu zadušila nacijonalno luliko; prav lepa je tudi nem-škutarska rež in konšt. ječmen jako dobro kaže. Slovenskega ovsa in snitja letos ne bo veliko, ako bo to vreme stanovitno.
Metulj „Fortschrittsgeist“ že frči, tudi se tu in tam pokaže kaka nacijonalna muha.
Po vsem tem pričakujemo nenavadno rodovitno leto.
Listnica Tredništva.
Gosp. G. v K.: Dokler je „Brencelj“ v tej obliki,, se taki dopisi ne dajo rabiti. Prihranili smo jih za „ilustriranega Brenceljna.“
Drugim gosp. dopisnikom: Zgorej omenjen» velj4 tudi Vam. Dosedaj so „Brenceljnovi“ sodelavci le osebe iz konšt. šotora.
Ion plus ultra ! ^ Äh
m
Društvo turnarjev
napravi velikansko prekucijo
à la
Ježica-Affaire.
Vstopnina: za 2 kraje, rožičev.
Naznanilo.
Podpisani naznanja, da je odprl konšt. gostilnico,- kjer se dobivajo sledeče jedi in pijače :
„Extrait de Dežman“, jako „kroftna“ juha .	7	kr.
„Chau d’eau de Tagblatt“, polivka . . . 25 „
Beefsteak a là Käsmacher............... 10 ,,
Telečja pečenka a là TurniČek .... .	5	„
Polenovka (Stockfisch) a là Kmet . . ' . . 12 ,, Konšt. bedro, pečeno s „Fortschrittsgeistom“ 30 „
1 butélja „Intelligence de Labac“ ... « Vs i>
1	„ „Capital de Labac“ ... • •	1	„
Vino je iz konšt. idej r in piva iz inteligencije.
K. Asino.
gostilničar.
900.000 gota.
za 126 glasov, kterih mi je manjkalo, da nisem postal mestni odbornik.
Tumiček,
bivši kandidat.