Sonja Križaj Zuhair PRODAJNI PROCES Učbenik z vajami Program: TRGOVEC Modul: Prodaja blaga Vsebinski sklop: PRODAJNI PROCES % Vš Ljubljana, maj 2012 Srednje strokovno izobraževanje Program: Trgovec Modul: Prodaja blaga Vsebinski sklop: Prodajni proces Naslov učnega gradiva: Prodajni proces Ključne besede: skladiščenje, prevzem blaga, izgube blaga, koeficient obračanja zalog, inventura, izdajanje blaga, priprava blaga za prodajo, prodajno osebje, vrste kupcev, blagajniško poslovanje, blagajniška dokumentacija. Seznam kompetenc, ki jih zajema učno gradivo: PRP1 Obvladovanje postopkov prevzema blaga in ustreznega skladiščenja PRP2 Poznavanje načinov priprave blaga za prodajo PRP3 Obvladovanje postopkov informiranja in svetovanja kupcem, prodaje blaga in blagajniškega poslovanja CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 658.8(075.39(076.1)(0.034.2) KRIŽAJ Zuhair, Sonja Prodajni proces [Elektronski vir] : učbenik z vajami / Sonja Križaj Zuhair. - El. knjiga. - Ljubljana : GZS, Center za poslovno usposabljanje, 2012. -(Srednje strokovno izobraževanje. Program Trgovec. Modul Prodaja blaga. Vsebinski sklop Prodajni proces) Način dostopa (URL): http://www.unisvet.si/index/index/activityld/91 ISBN 978-961-6413-90-9 262228992 Avtorica: Sonja Križaj Zuhair, mag. poslovnih ved Recenzentka: Irena Peruš, univ. dipl. ekon. Lektorica: mag. Nataša Koražija, prof. slovenskega jezika Založnik: GZS Ljubljana, Center za poslovno usposabljanje Projekt unisVET URL: http://www.unisvet.si/index/index/activityId/91 Kraj in datum: Ljubljana, maj 2012 To delo je ponujeno pod licenco Creative Commons: Priznanje avtorstva - Nekomercialno - Deljenje pod enakimi pogoji. Učno gradivo je nastalo v okviru projekta unisVET Uvajanje novih izobraževalnih programov v srednjem poklicnem in strokovnem izobraževanju s področja storitev za obdobje 2008-2012, ki ga sofinancirata Evropska unija preko Evropskega socialnega sklada in Ministrstvo Republike Slovenije za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja, prednostna usmeritev Izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja. Vsebina gradiva v nobenem primeru ne odraža mnenja Evropske unije. Odgovornost za vsebino nosi avtor. UČBENIKU NA POT Učbenik, ki je pred vami, Vas bo popeljal na potovanje, potovanje blaga od dobavitelja do končnega potrošnika. Redko se, ko pridemo v stik z blagom, vprašamo: Koliko km je za njim, čez koliko pridnih rok je šlo, kdo ga je pripeljal in kako, kdo ga je shranil, opremil s ceno, črtno kodo, kdo ga je postavil v prodajni prostor? Običajnega kupca to ne zanima, zanima pa ga blago, njegov izgled, uporabnost, cena. Potovanje blaga od dobavitelja do kupca je neskonča zgodba številnih procesov in dejanj, ki so vsa narejena z enim končnim ciljem: Dostaviti in ponuditi izdelek kupcu na pravem kraju, ob pravem času in s primerno ceno. Del teh procesov je opisanih v tem učbeniku. Vabim Vas, da se mi na tem potovanju pridružite. Avtorica: Sonja Križaj Zuhair KAZALO 1 SKLADIŠČENJE.....................................................................................................1 1.1 Naloge skladiščenja................................................................................................3 1.2 Lokacija skladišča...................................................................................................4 1.3 Vrste skladišč..........................................................................................................6 1.3.1 Vrste skladišč - po načinu gradnje..........................................................................7 1.3.2 Skladišča po opremljenosti......................................................................................8 2 PREVZEM BLAGA.................................................................................................11 2.1 Količinski prevzem blaga........................................................................................11 2.1.1 Komisijski zapisnik .................................................................................................13 2.2 Kakovostni prevzem blaga .....................................................................................14 2.3 Prevzem blaga - prevzemnica...............................................................................15 2.4 Uskladiščenje blaga...............................................................................................16 2.4.1 Shranjevanje blaga.................................................................................................17 2.5 Prevzem blaga v prodajalni....................................................................................17 3 IZGUBE BLAGA.....................................................................................................20 3.1 Embalaža...............................................................................................................21 4 ZALOGE BLAGA....................................................................................................24 4.1 JIT - Just In Time...................................................................................................25 4.2 Koeficient obračanja zalog.....................................................................................25 4.3 Inventura ................................................................................................................27 5 IZDAJANJE BLAGA...............................................................................................30 6 PRIPRAVA BLAGA ZA PRODAJO.........................................................................33 6.1 Prodajna cena........................................................................................................33 6.2 Označevanje cen blaga..........................................................................................33 6.3 Kje mora biti cena..................................................................................................34 6.4 Blago na policah v prodajalni..................................................................................34 6.5 Označevanje cen v izložbah...................................................................................34 6.6 Prodaja pod posebnimi pogoji................................................................................34 6.6.1 Pospeševanje prodaje............................................................................................35 6.7 Razvrščanje blaga v prodajalni...............................................................................36 6.8 Merchandising, pozicioniranje blaga.......................................................................37 6.8.1 Tloris prodajalne.....................................................................................................38 6.8.2 Vizualni merchendising ..........................................................................................38 6.9 Tehnike razvrstitve izdelkov na police....................................................................39 6.9.1 Idejna naravnanost.................................................................................................39 6.9.2 Stilna ali enotna postavitev.....................................................................................40 6.9.3 Barvna usklajenost.................................................................................................40 6.9.4 Linijsko določanje cen............................................................................................40 6.9.5 Navpični blok..........................................................................................................41 6.9.6 Masovna postavitev................................................................................................41 6.10 Kaj je planogram?..................................................................................................41 7 PRODAJNO OSEBJE............................................................................................45 7.1 Vrste in osebnostne značilnosti kupcev..................................................................46 7.1.1 Zaupljivi kupci.........................................................................................................46 7.1.2 Odločen kupec.......................................................................................................47 7.1.3 Omahljiv kupec.......................................................................................................47 7.1.4 Skromen kupec ......................................................................................................47 7.1.5 Ošabni kupec.........................................................................................................47 7.1.6 Jezni kupci.............................................................................................................47 7.1.7 Klepetav kupec.......................................................................................................48 7.1.8 Molčeči kupec........................................................................................................48 7.1.9 Nervozni kupec ......................................................................................................48 7.1.10 Neotesani kupec ....................................................................................................48 7.2 Velike malenkosti...................................................................................................48 7.3 Prodajni proces......................................................................................................49 8 BLAGAJNIŠKO POSLOVANJE..............................................................................51 8.1 Blagajniška dokumentacija.....................................................................................52 8.2 Zaključevanje blagajne...........................................................................................54 9 LITERATURA IN VIRI............................................................................................58 10 Priloge....................................................................................................................59 10.1 Priloga dobavnica:..................................................................................................59 10.2 Priloga prevzemnica...............................................................................................60 10.3 Priloga komisijski zapisnik ......................................................................................61 10.4 Priloga naročilnica..................................................................................................62 10.5 Pravilnik o stopnjah običajnega odpisa blaga.........................................................63 KAZALO SLIK Slika 1: FUNKCIJE V PODJETJU..........................................................................................1 Slika 2: KOMERCIALNA FUNKCIJA.....................................................................................2 Slika 3: NALOGE KOMERCIALNE SLUŽBE.........................................................................2 Slika 4: NALOGE SKLADIŠČENJA.......................................................................................4 Slika 5: TOK BLAGA.............................................................................................................5 Slika 6: REGALNO SKLADIŠČE...........................................................................................9 Slika 7: PRETOČNI KANAL...................................................................................................9 Slika 8: DOBAVNICA............................................................................................................12 Slika 9: KOMISIJSKI ZAPISNIK...........................................................................................14 Slika 10: PREVZEMNICA.....................................................................................................15 Slika 11: PREVZEMNA POT BLAGA...................................................................................16 Slika 12: POTEK INVENTURE.............................................................................................28 Slika 13: NAROČILNICA......................................................................................................30 Slika 14: NAROČILNICA - RAČUNALNIŠKI OBRAZEC.......................................................31 Slika 15: KOMISIONI V SKLADIŠČU...................................................................................31 Slika 16: IDEJNA POSTAVITEV...........................................................................................39 Slika 17: STILNA POSTAVITEV...........................................................................................40 Slika 18: LINIJSKA POSTAVITEV........................................................................................40 Slika 19: NAVPIČNI BLOK...................................................................................................41 Slika 20: MASOVNA POSTAVITEV......................................................................................41 Slika 21: PLANOGRAM DROGERIJSKI IZDELKI.................................................................42 Slika 22: PLANOGRAM OBLAČILA......................................................................................43 Slika 23: BLAGAJNIŠKO POSLOVANJE.............................................................................51 Slika 24: BLAGAJNIŠKI PREJEMEK....................................................................................53 Slika 25: BLAGAJNIŠKI IZDATEK........................................................................................53 Slika 26: BLAGAJNIŠKI DNEVNIK.......................................................................................54 KAZALO TABEL Tabela 1: OBLIKE TRANSPORTA........................................................................................5 Tabela 2: VRSTE SKLADIŠČ................................................................................................7 Tabela 3: USKLADIŠČENJE................................................................................................17 Tabela 4: PREVZEMNI LIST................................................................................................19 Tabela 5: MAKSIMALNE STOPNJE.....................................................................................20 1 SKLADIŠČENJE V POGLAVJU SPOZNAMO: \- Katere so naloge skladiščenja? v s. Kako izberemo primerno lokacijo za skladišče? v s. Kako so skladišča razdeljena glede na potrebe hrambe in lastnosti blaga. v s. Kako so opremljena skladišča? CILJI - DIJAK/INJA ZNA: ■J- Pojasniti naloge skladiščenja in izbire primerne lokacije. \ t Zna razvrstiti skladišča glede na način gradnje in pozna značilnosti teh skladišč. i- Razlikuje med pretočnimi in visoko - regalnimi skladišči. Ena izmed najpomembnejših poslovnih funkcij trgovinskega podjetja je skladiščenje, govorimo tudi o skladiščni funkciji. Le-ta je neposredno povezana z nabavno in tudi prodajno funkcijo. Povezanost funkcij je nujna za nemoten potek poslovanja in usklajeno delovanje podjetja na vseh nivojih. Za boljšo predstavo ponovimo, kako je organizirano trgovsko podjetje: Slika 1: FUNKCIJE V PODJETJU VAJA1: Opredelite naloge posameznih funkcij (uporabite svoja spoznanja in znanje, ki ste ga pridobili pri ostalih sklopih). FUNKCIJA NALOGE NABAVNA SKLADIŠČNA PRODAJNA FINANČNA RAČUNOVODSKA KADROVSKA KOMERCIALNA FUNKCIJA Slika 2: KOMERCIALNA FUNKCIJA Kot lahko vidimo na Sliki 2., je skladiščna funkcija del komercialne funkcije, ki pokriva širše področje poslovanja. Komercialna funkcija predstavlja povezanost podjetja tako z dobavitelji kot s kupci. Komercialna služba je ena temeljnih služb v podjetju, saj skrbi za smotrne in pravočasne nabave in prodajo blaga kupcem. Nabava in prodaja ne potekata istočasno, zato se je razvila tudi skladiščna funkcija, ki omogoča hrambo blaga od trenutka prevzema blaga pri dobavitelju do prodaje končnemu porabniku. Slika 3: NALOGE KOMERCIALNE SLUŽBE Pri izvajanju svojih nalog mora komercialna služba upoštevati naslednje dejavnike: • ponudbo in povpraševanje na trgu; • sezonske vplive; • ekonomične, varne in hitre načine prevoza; • zakonodajo in predpise. VAJA 2: Razmislite in zapišite, zakaj je upoštevanje zgoraj navedenih dejavnikov pomembno. V pomoč so vam naslednja vprašanja: a) Kaj bi se zgodilo, če bi nabavili blago in ne bi upoštevali ponudbe in povpraševanja na trgu? b) Kaj se lahko zgodi z blagom, če zanemarimo sezonske vplive? c) Kako izbira prevoza vpliva na stroške poslovanja (kako pa vi izbirate načine prevoza, ko se odpravljate na dopust)? c) Zakaj je potrebno upoštevati zakonodajo in predpise? NA VODILO: Razdelite se v skupine. Znotraj vsake skupine zapišite svoja stališča. Vsaka skupina naj na koncu predstavi svoje ugotovitve. Primerjajte ugotovitve skupin med seboj. Vsaka od treh funkcij ima svoje naloge, značilnosti in namen. V nadaljevanju bo naša naloga podrobneje spoznati skladiščno funkcijo. 1. Kako je organizirano trgovsko podjetje? Ali ste morda katero od teh nalog že opravljali (na 2. Kaj menite, zakaj mora nabavna služba upoštevati sezonske vplive (razmislite o nakupih, ki jih opravljate doma glede na sezono). 1.1 Naloge skladiščenja Kot smo že omenili, je primarna (prva) naloga skladišča hramba blaga v času med nabavo do prodaje končnemu kupcu. Obenem pa trgovinski družbi zagotavlja pravočasno založenost z blagom (povpraševanje na trgu) in to blago varuje pred vremenskimi in drugimi vplivi. Poslovanje skladišč obsega aktivnosti: • prevzem blaga; • skladiščenje; • Iizdaja blaga. VPRAŠANJA ZA PONAVLJANJE delovni praksi)? Če ste, jo predstavite sošolcem. Slika 4: NALOGE SKLADIŠČENJA Vsako od teh aktivnosti si bomo v nadaljevanju podrobneje ogledali. VAJA 3: Dopolnite miselni vzorec - POSLOVANJE SKLADIŠČ A1: 1.2 Lokacija skladišča Odločitev o lokaciji skladišča je izjemno pomembna naloga vsake trgovinske družbe. Povezana je s stroški, ki so danes eno izmed temeljnih meril poslovanja. Lokacija skladišča mora ustrezati naslednjim kriterijem: • upoštevati lastnosti skladiščenega blaga; • bližina trgovinskih enot; 4 | Stran bližina prometnih poti; možnost industrijskega tira; lažje in varno delo zaposlenih; ekonomičnost poslovanja - manjša investicijska vlaganja na enoto površine in boljša izraba razpoložljivega prostora. DOBAVITELJI CENTRALNO SKLADIŠČE PRODAJALNA KONČNI PORABNIK Slika 5: TOK BLAGA Pri izbiri lokacije za skladišča so izjemnega pomena stroški transporta. Stroški transporta nastajajo med prevozom blaga od DOBAVITELJA do CENTRALNEGA SKLADIŠČA in tudi v nadaljevanju, ko je potrebno blago prepeljati do PRODAJALNE ali KONČNEGA PORABNIKA. O načinu transporta in o razdaljah med temi enotami mora podjetje razmišljati, ko išče primerno lokacijo za svoje skladišče. Tabela 1: OBLIKE TRANSPORTA OBLIKE TRANSPORTA LASTNOSTI i^-Tpfl JB^GP * *—» >—^ ---- ll CESTNI Sodi med najstarejše vrste transporta. Zanj je značilno: • visok nivo hitrosti; • razvejana mreža transportnih poti; • lahko manevriranje in udobnost vožnje; • velikost in teža prilagojena tovoru. tsb, ŽELEZNIŠKI Železniški transport je primeren za masovne tovore na dolgih relacijah. V primerjavi s cestnim je energetsko varčnejši in ima manj škodljivih vplivov na okolje. Infrastruktura železnic je manj razpredena kot cestna, in to je ena od pomanjkljivosti železniškega prevoza (nima dosega do »vsakih vrat«). ZRAČNI Največja prednost zračnega transporta je: • velika hitrost, • točnost • in varnost. Zanj se odločamo, ko prevažamo hitro pokvarljivo blago (npr. rezano cvetje). Pomanjkljivost je visoka cena prevoza, saj je energetsko zahteven. Pomorski predstavlja vrsto med-kontinentalnega transporta. Pomorski transport je ekonomičen, relativno varen, vendar pa je dokaj počasen. VAJA 4: Narišite miselni vzorec - KRITERIJI LOKACIJA SKLADIŠČA LOKACIJA SKLADIŠČA 1.3 Vrste skladišč Osnovna naloga skladišča je hramba in varovanje blaga. Tej nalogi sledi tudi način gradnje skladišča, ki mora ustrezati določeni vrsti blaga, ki bo v njem varovano. Vrsta skladišč glede na način gradnje je najpogostejša delitev, kar v nadaljevanju spoznamo bolj podrobno. Skladišča razlikujemo med seboj tudi glede na čas obratovanja. Lahko so: • stalna skladišča, • začasna skladišča (npr. skladišče gradbenega materiala na gradbišču), • potujoča skladišča (opravljajo svojo funkcijo med transportom blaga npr. na ladjah), • in skladišča za gospodarske in državne rezerve, ki so po svoji funkciji tudi stalna. Glede na to, kako je skladišče organizirano, poznamo: • centralna skladišča - ki oskrbujejo z blagom vse svoje prodajne enote in hranijo večje količine blaga; • priročna skladišča - namenjena hrambi blaga, ki ga je prodajalna prevzela iz centralnega skladišča ali direktno od dobavitelja. Ločujemo jih tudi glede na dejavnost. Poznamo: • industrijska: • kmetijska; • rudarska; • trgovinska in transportna. 1.3.1 Vrste skladišč - po načinu gradnje Način gradnje je prilagojen lastnostim blaga in klimatskim razmeram, kjer skladišče stoji. V preteklosti je bilo zelo malo skladišč, ki varujejo avtomobile pokritih. Danes jih v veliki meri varujejo strehe ali mreže proti toči. Sprememba klime je zahtevala prilagoditev. Poznamo: • zaprta skladišča; • polzaprta skladišča; • odprta skladišča; • silosi; • hladilnice in ogrevana skladišča; • vinske kleti; • cisternska skladišča. Tabela 2: VRSTE SKLADIŠČ SKLADIŠČA PO NAČINU GRADNJE VRSTA ZNAČILNOSTI ZAPRTA SKLADIŠČA • Zgrajena iz trdega materiala, običajno so zgradbe zidane. • Namenjena blagu, ki je občutljivo na temperaturne spremembe (živila, steklo, tekstil, papir). • Običajno razdeljena na več oddelkov glede na lastnosti blaga (oddelek za živila, oddelek za sadje, oddelek za zelenjavo). POKRITA SKLADIŠČA • Zanje je značilno, da so pokrita s streho. • Namenjena shranjevanju blaga, ki ga moramo obvarovati pred padavinami. • Predvsem primerna za gradbeni material, rezan les, avtomobili. ODPRTA SKLADIŠČA • Namenjena blagu, ki ni podvrženo klimatskim spremembam. • Blago velikih prostorni in teže (pesek, drva). • Zemljišče odprtega skladišča mora biti suho, zato mora biti poskrbljeno za odtok vode ob padavinah. • Odprta skladišča so ograjena, min. višina 2 m. • Dostopi v skladišče naj bodo valjani ali tlakovani (prepreči ugrezanje vozil). SILOSI • Namenjeni shranjevanju blaga v razsutem stanju (žita, sladkor, kava). • Polnjenje in praznjenje je avtomatsko. HLADILNICE • Namenjeno shranjevanju pokvarljivih živil (zelenjava, sadje, meso, mesni izdelki). • To so skladišča s posebnimi hladilnimi, prezračevalnimi napravami, s katerimi se glede na značilnosti blaga uravnava temperatura v prostoru, za nekatero blago pa tudi vlaga. VINSKE KLETI • Namenjeno shranjevanju vina (na Škotskem shranjevanju viskija) v za to posebej pripravljenih sodih iz lesa ali aluminija. • V kleteh je izjemnega pomena temperatura, ki 7|Stran mora biti prilagojena lastnostim blaga. CISTERNSKA SKLADIŠČA • Namenjena predvsem shranjevanju tekočih goriv (nafta, bencin). • Polnijo in praznijo se avtomatsko. • Pri cisternskih skladiščih je potrebno paziti na lokacijo skladišča (varnostna komponenta), ki ne sme biti v bližini mest ali naselij. VAJA 5: Označite vrsto skladišča glede na lastnosti blaga: BLAGO ZAPRTA POKRITA ODPRTA SILOSI HLADILNICE VINSKE SKLADISCA SKLADIŠČA SKLADIŠČA KLETI Sadje X Žito Mleko Avtomobili Nafta Obutev Vino Sirni namaz Oblačila Les 1.3.2 Skladišča po opremljenosti V osnovi ločimo: • visokoregalna in • pretočna skladišča. Visokoregalna skladišča omogočajo visoko izkoriščenost skladiščnega prostora in upravljanje skladišča z enega mesta (sistem računalniške obdelave podatkov). Namenjena so skladiščenju blaga na paletah, ki ga premikajo s pomočjo regalnih dvigal. Regalna dvigala lahko upravljamo polavtomatsko ali avtomatsko, tako je čas manipulacije z blagom izredno kratek. Prednost je v zmanjšanju potrebnih skladiščnih površin in s tem se zmanjšajo tudi stroški za zemljišče. Zaradi tega so tudi transportne poti krajše tako pri skladiščenju, kot pri izdaji blaga. Slika 6: REGALNO SKLADIŠČE Vir: http://www.sxc.hu/ Pretočna skladišča omogočajo, da blago vstavljamo na eni strani, jemljemo na drugi strani. Vstopna in izstopna pot za blago je ločena. Vlaganje v regale je lahko ročno ali mehanizirano. Regali sestavljajo tunele, v katerih so montirane pretočne proge, po katerih blago potuje. Prednosti: • odličen pregled vloženega blaga; • velika izkoriščenost skladiščnega prostora; • kratke prevozne poti; • zagotovljeno načelo FIFO - »first in - first out«. Tak način skladiščenja se izredno obnese pri pokvarljivem blagu, saj tako zagotavljamo, da skladišče najprej zapusti blago, ki je vanj prispelo prvo (roki trajanja). t . ^ i Slika 7: PRETOČNI KANAL Vir: http://164.8.132.54/Skladiscno poslovanje VPRAŠANJA ZA PONAVLJANJE 1. Katere naloge in aktivnosti opravlja skladišče? 2. Kateri kriteriji določajo lokacijo skladišča? 3. Katere so prednosti visokoregalnih skladišč? 4. Kako se razlikujejo centralna skladišča od priročnih? 5. Kaj omogočajo pretočni regali in katero načelo se tu zagotovi? 2 PREVZEM BLAGA V POGLAVJU SPOZNAMO: * !■ Kako poteka količinski in kakovostni prevzem blaga? Zakaj in kdaj je potrebno sestaviti komisijski zapisnik? Katera dokumentacija spremlja blago ob prevzemu? 4- Kako blago uskladiščimo in primerno shranimo? 4- Kako ravnamo ob prevzemu blaga v prodajalno? CILJI - DIJAK/INJA ZNA: v s. Zna količinsko in kakovostno prevzeti blago. Pozna elemente komisijskega zapisnika in ga samostojno sestavi. Pozna spremno dokumentacijo, jo zna izpolniti. 4- Zna izračunati težo embalaže in zna razložiti izraze: neto, tara in bruto masa. 4- Pozna potek prevzemne poti blaga. 4- Pozna potek prevzema blaga v prodajalni. Nalogo prevzema blaga ima skladiščnik, ki blago prevzame na podlagi dokumentacije, ki blago spremlja (dobavnica, račun, tovorni list). Prevzem blaga je: • količinski (pravimo tudi kvantitativen); • kakovostni (oziroma kvalitativen). 2.1 Količinski prevzem blaga Skladiščnik ob sprejemu blaga v skladišče naredi količinsko kontrolo. Podlaga za to so spremne listine, ki blago spremljajo. Količine se morajo ujemati z navedenimi količinami v dokumentaciji, ki jo je pripravil dobavitelj. V primeru, da ob prevzemu ugotovimo presežek ali primanjkljaj, to navedemo v zapisnik. O tem obvestimo tudi dobavitelja. V primerih, ko gre za dolgotrajno sodelovanje, lahko morebitni manko ali presežek uredimo pri naslednji pošiljki. V primeru enkratnih dobav pa je potrebno to rešiti takoj. Ne glede na to, kako se bo reklamacija reševala, pa je potrebno narediti komisijski zapisnik. Pri prevzemu blaga ločimo: • grobi količinski prevzem; • podrobni količinski prevzem. Pri grobem prevzemu se teža blaga kontrolira takoj (npr. stehtamo na železniški postaji) ali preverimo število omotov. V posamezne pakete, omote ne posegamo. Preveriti je potrebno, ali je embalaža nepoškodovana. Pri podrobnem količinskem prevzemu pa blago: • štejemo; • merimo; • tehtamo. Pob/^ttft, A.9.9. »iifji a .................,0»....... DOBAVNICA št—ill................................ (Cj il! 5 i Sli t 7 10 A PV Mb ji j; JI M - i! A 3 J 1.1 11 11 IL LJ 11 LL rr 11 L1 11 I 1.1 L1 11 LL u s. 1 Sijr-J .». i* il L£ ih WW HflD 1 f-. .'i .'w ■■■ ws L3 :J A SODA SDDA - lA A il SODA 3S { V 15 v J S DOCKgHSFOfl WOMEN - HECOOE SUMMER 2001 Slika 22: PLANOGRAM OBLAČILA Vir: http://www.coroflot.com/seme/Planograms/2#scroll Planogrami se pripravljajo s posebno programsko opremo, ki omogoča izrisovanje načrtov postavitve blaga na policah postavitev v prodajalni. Bolj razširjeni programi pa omogočajo tudi analize postavitev v preteklosti in zbiranje podatkov. NALOGE IN VPRAŠANJA ZA PONAVLJANJE 1. Opišite postavitev navpični blok. V Sparu ali Mercatorju si podrobno oglejte navpične bloke pri: - pralnih praških; - kavi; - testeninah. KAJ STE OPAZILI? 2. Kaj je merchandising? 3. Kdaj smo ga začeli uporabljati pri nas in katera trgovska družba je to bila? 4. Kaj vse sodi med vizualni merchendising? NALOGA: V roku enega tedna obiščite enega od nakupovalnih centrov (BTC, Super Nova, Qulandia). Dobro opazujte in zapišite čim več učinkov in metod vizualnega merchendisinga, ki ste ga opazili. - Ali so vam bili učinki všeč? - Ali ste zdaj, ko ste bili pozorni nanje, opazili več učinkov kot pri običajnem obisku nakupovalnega centra? 5. Opišite idejno naravnanost postavitve blaga. Sami izrišite en primer IDEJNE NARAVNANOSTI. 6. Skupaj s sošolcem se pogovorita in pripravita PLANOGRAM za prodajalno s športnimi oblačili. Vsak od vaju naj pripravi eno idejo, nato jo primerjajta (sledita navodilom za pripravo planograma). 7 PRODAJNO OSEBJE V POGLAVJU SPOZNAMO: * !■ Katere so lastnosti prodajnega osebja, ki so potrebne za uspešno prodajo? Katere lastnosti kupcev so izjemnega pomena pri komuniciranju na relaciji: prodajalec -kupec? 4- Kako odreagirati pri srečevanju s težavnimi strankami? 4- Katere so »male skrivnosti« odličnega komuniciranja? CILJI - DIJAK/INJA ZNA: s s- Prepoznavati lastne prednosti in slabosti v komunikaciji. 4- Prepoznavati težavne situacije in jih reševati. 4- Pozna osnovne osebnosti značilnosti kupcev. Komuniciranje v prodajnem procesu je izjemnega pomena. Na velik del nakupnih odločitev vpliva komunikacija prodajnega osebja. Ko govorimo o komunikaciji, moramo vedeti, da je komuniciranje več kot zgolj govor; komuniciramo tudi z govorico telesa. PRIMER: Kupec stopi v prodajalno (samopostrežno), na blagajni sedi mrka blagajničarka, nihče kupca niti ne pogleda; stopi med police, tam čepi prodajalka in zlaga blago v police. S te police bi želeli vzeti določen artikel, postavite se ob bok prodajalki in predvidevate, da vas je opazila. Nič se ne zgodi. Potem se le »opogumite« in jo poprosite, če se vam lahko za trenutek umakne. Trgovka vas pogleda, zavije z očmi in godrnjavo reče: »Prosim, ... cel dan že »filam« te police, kar naprej me nekdo preganja.« Kupec vzame blago in se odpravi proti mrki blagajničarko in si misli. »Hvala lepa, tule me pa res ne boste več videli.« NALOGA ZA PONOVITEV 1. Pripravite nov scenarij in kupcu posvete pozornosti, ki mu ob vstopu v trgovino pripada. 2. Skupaj s sošolci odigrajte oba scenarija (primeren/neprimeren) odnosa do kupca. Zgoraj opisan primer neprimernega vedenja prodajnega osebja nas le opominja, da tudi mrki pogled, nagubano čelo, mahanje z rokami ipd. potrošniku nekaj pripovedujejo. Zato bodimo na to še posebej pozorni. Prodajno osebje naj prodaja z navdušenjem. To lahko stori, kadar je samozavestno, pozna blago, ki ga nudi, in obvlada komunikacijo s kupcem (pozna lastnosti in tipe kupcev). Prodajno osebje izkazuje svojo suverenost skozi: • miren in odločen pogled; • samozavestni ton glasu; • z nastopom, da je on za vas pravi človek na pravem mestu; • z vzravnano držo in dvignjeno glavo; • z obvladovanjem glasu in telesnih gibov v kočljivih situacijah. Umetnost prodaje je eno samo in neprestano vživljanje prodajalca v vlogo kupca: prepoznavati njegove želje, potrebe, interese in mu pomagati pri izbiri in odločanju na način, da ga ne prizadenemo, užalimo in smo do potrošnika vedno spoštljivi. PRIMER: V trgovino s parfumi vstopi gospa srednjih let. Ni naličena, preprosto je oblečena. Ogleduje se okrog sebe. Urejena in naličena trgovka premeri gospo od nog do glave. Nameri ji le kratek, nezainteresiran pogled (kaj bi pa ta rada, poglej njeno obleko, gotovo tudi denarja nima). Gospa se ponovno ozre okrog sebe in ker zanjo nihče ne pokaže zanimanja zapusti drogerijo. Misli si: »Bom pa Chanel 5 kupila nekje drugje.« 1. Ali ste tudi sami kdaj doživeli kaj podobnega? Predstavite nam situacijo. 2. Kako bi morala ravnati trgovka? Zakaj menite, da se je tako vedla? 3. Razdelite si vloge in odigrajte prizor v trgovini tako, kot bi se moral zgoditi. OPOZORILO: Osnovna naloga prodajnega osebja je spoštljivo vedenje do potrošnika. Nikoli ga ne ocenjujte po njegovem videzu ali vedenju. Nekateri ljudje so v trgovini plašni, drugi klepetavi, tretji imajo svoj slog oblačenja in jih ne zanimajo modne smernice, četrti je morda celo leto varčeval in si bo danes »privoščil« neko luksuzno dobrino. Postrezite kupca vedno na spoštljiv način. 7.1 Vrste in osebnostne značilnosti kupcev \ — Poznavanje osebnostnih značilnosti kupcev nam je lahko v pomoč pri svetovanju in usmerjanju kupca pri nakupni odločitvi. Ravno tako je dobro, da prodajalec pozna svoje lastnosti (zgovoren, empatičen, gostobeseden) in tako lahko prilagodi svoj stil govora in komuniciranja določeni stranki. Vedno pa je dobro upoštevati dve zlati besedi: PROSIM in HVALA. 7.1.1 Zaupljivi kupci Vedo, kaj lahko od trgovine, v kateri kupuje, pričakuje. Všeč mu je zanesljivost in domačnost. Ko si pridobimo takšnega kupca, je z njim lahko delati. Ostal bo zvest kljub morebitnim manjšim spodrsljajem. 7.1.2 Odločen kupec Tak kupec natanko ve, kaj hoče in koliko je pripravljen za določen izdelek plačati. Odločen kupec lahko predlog prodajalca zelo hitro sprejme, ravno tako ga lahko takoj tudi kategorično zavrne. Prepričevati tako stranko, da smo večji strokovnjaki in naj nas vendarle posluša, je nespametno. Kupec vas bo imel za vsiljivega prodajalca in se ne bo vračal v trgovino. 7.1.3 Omahljiv kupec Neodločna, omahljiva stranka večkrat ne ve, kaj sploh hoče. Zanima jo več izdelkov, noben pa je ne pritegne toliko, da bi se zanjo z lahkoto odločila. Lahko se zgodi, da spremni odločitev celo po tem, ko se je za nakup že odločil. Z omahljivim kupcem m morate imeti veliko razumevanja, dovolite mu, da na glas tehta in razmišlja, ' povejte, da ga razumete, saj kupuje zanj »pomembno stvar« (lahko gre zgolj za sukanec), vendar to tem osebam v tistem trenutku pomeni enako kot bi fC) kupovale zlato uro. Ponudimo ji več različnih nasvetov, pomagajte izbirati, vendar pa naj se stranka na koncu odloči sama. 4 7.1.4 Skromen kupec Takšni kupci se običajno zadovoljijo s standardno uslugo. Niso navdušeni nad modnimi novostmi ali storitvami. Delo z njimi ni naporno in lahko postanejo prijetne in zanesljive stalne stranke. 7.1.5 Ošabni kupec Ošabni in domišljavi kupec je zavarovan vase. Uživa v svojem "prepoznavanju" postopkov in "prefinjenem" okusu. Prodajalcu hoče pokazati svoj prav. Če ji tega ne uspe, ga pogosti ponižuje. Zato je bolje, da prodajalec taki stranki ne govori ničesar, v kar ni povsem prepričan. Stranko mora pogosto hvaliti in ji laskati, nikoli pa ji ne sme dokazovati, da se le-ta moti. Priporočljivo je takšni stranki ponuditi kaj posebnega. 7.1.6 Jezni kupci Nekateri kupci se hitro razjezijo ali pa iščejo "strelovod" za svojo jezo, ki so jo že prinesli s seboj. Majhen spodrsljaj spremenijo v veliko napako in se nanj burno odzovejo. Prodajalec se na tako stranko nikar ne prereka, saj jo bo s tem še bolj razjezil. Do nje naj ostane dostojanstven, se ji vljudno opraviči, če je res storil napako. Pomaga, če pri tem utišamo glas ter jo nagovorimo mirno in taktično (npr.: "Res je, prav imate, vendar ..."). Če pazimo, da je stranka že ob prihodu jezna, lahko prijazen nasmeh in pomirjajoč nagovor storita čudež. B 7.1.7 Klepetav kupec Takšni kupci nenehno govorijo o vsem mogočem, le o tem ne, kaj hočejo. Če jo # ^ prekinete sredi pogovora ali ji pokažete, da vas njen samogovor ne zanima, bo B hitro užaljena. Ne morete jo utišati, lahko jo čim bolj neopazno preusmerjate, I uT' da bo govorila o tem, kar vi želite. Zato je treba izkoristiti predah v njenem I 11 govorjenju. m. jJ Klepetavi stranki je zelo pomembno, da ima občutek, da jo poslušate. Od tega je največ odvisno, ali ste ji simpatični ali ne. Zato ji vsake toliko časa prikimajte in s tem potrdite, da ji sledite. Tudi če vas tema razgovora, ki jo narekuje stranka, dolgočasi, ji tega nikar ne pokažite. 7.1.8 Molčeči kupec Nerad govori, zato ne mara vsiljivcev. To, da je molčeč, naj vas ne skrbi preveč. Nekatere stranke bi naše klepetanje motilo. Če bo stranka čutila potrebo po govoru, bo sama vzpostavila kontakt. Ko ji zastavljamo nujna vprašanja, naj bodo ta kratka, brez nepotrebnega uvoda, jasna in konkretna. Takšne stranke tudi ne smemo siliti, naj se glede izdelka odloči na hitro. 7.1.9 Nervozni kupec Neprestano tarna, da nima časa, in hoče biti takoj postrežen. Njihovo nestrpnost opazimo, ker se živčno prestopajo, pogosto pogledujejo na uro, vzdihujejo. Ustvarja napetosti, ki lahko"okuži" tudi druge stranke in osebje. Prodajalec, ki prevzame tako stranko, mora ohraniti svoj mir in hladnokrvnost. Če ga stranka vpraša, koliko časa bo treba čakati, da pride na vrsto, naj ji raje pove še kakšno minuto več. S tako stranko je treba delati hitro, ji čim prej ustreči, jo med delom zabavati, da ne bo imela občutka, da je pri nas porabila preveč svojega dragocenega časa. 7.1.10 Neotesani kupec To so neotesane, nevzgojene stranke, ki se običajno ne obnašajo tako samo pri nas, temveč tudi drugod. Prodajalec mora vedeti, da taka stranka nima nič proti njemu osebno, pač je nevzgojena. Ker ima taka stranka "vedno prav", pogosto tečnari brez razloga in grobo napada. Če prodajalec pri tem ostane miren, vljuden in objektiven, mu bo v večini primerov uspelo stranko pomiriti. Tudi najbolj nevzgojene stranke cenijo naše ugledno vedenje. 7.2 Velike malenkosti Prijazen pogled in vljuden pozdrav je prvi stik prodajalca s kupcem. Od tega trenutka je mnogokrat odvisen razplet prodajnega razgovora in uspešen zaključek prodajnega postopka. Pozdravnemu nagovoru sledi postopek zbliževanja (do katerega lahko sploh ne pride, če se kupec čuti »spregledanega« že ob vstopu). Besede, kot sta hvala in prosim, nič ne stanejo, velik pa je njihov vpliv na kupčevo zadovoljstvo. VPRAŠANJA ZA PONAVLJANJE 1. Kako se moramo vesti, do kupca ki je molčeč in plašen? 2. Ali lahko "odločnega" kupca prepričate v nakup nečesa, kar ga ne zanima? 3. Kako je najbolje ravnati z jeznim kupcem? 4. Katere so velike malenkosti, ki lahko rešijo vsako neprijetno situacijo? 7.3 Prodajni proces Prodajni proces je sestavljen iz: priprave, uvodnega nastopa, predstavitve, obravnave ugovorov in sklenitve posla. Uvodni nastop pomeni, kako kupca sprejmemo, kako ga pozdravimo, kako se mu približamo, Predstavitveni del ni le predstavitev blaga, lepo je če predstavite tudi sebe. Npr: Dober dan, moje ime je Ana. Kako vam lahko pomagam? S tem boste s kupcem ustvarili bolj osebni kontakt. Zanj ne boste več le prodajalec/ka.Ustvarite sproščeno ozračje (okusna šala ali kompliment stranki je lahko dobra popotnica). Poznamo štiri stopnje dejavnosti usmerjanja in poteka prodajnega procesa, ki jim pravimo AIDA. AIDA pomeni: • pozornost (ATTENTION); • zanimaje (INTEREST); • želja (DESIRE); • akcija, nakup (ACTION). Pri vsem tem moramo vedeti, da je prodaja prilagajanje ponudbe kupčevim željam (kdor plača, odloča). Kupec bo blago kupil, če ga potrebuje. Prodajalec naj bo verodostojen, dobro naj pozna lastnosti blaga, njegove prednosti, uporabno vrednost, tudi morebitne slabosti. V prodajnem procesu vas lahko kupec povpraša tudi po tem. Zelo pomembno je kupca seznaniti s prodajnimi storitvami, kot so: • tehnične storitve (montaža in servisiranje, inštaliranje pri trgovcu kupljene programske opreme); • komercialne storitve (svetovanje, manjša popravila, npr. krajšanje oblačil, dostava na dom, reševanje reklamacij, pakiranje, zavijanje, aranžiranje daril); • finančne storitve (prodaja na potrošniško posojilo, odloženo plačilo na podlagi kreditnih kartic ali kartic zvestobe). Kupec naj začuti, da boste zanj »skrbeli« tudi po tem, ko se bo odločil za nakup. Tako vam bo zaupal in se tudi v prihodnosti odločal za nakupe pri vas. Potrošnika v fazi predstavitve blaga seznanimo z dobavnimi roki, plačilnih možnostih, vsebino tehničnih navodil, garancijskim listom (povejte mu, kje se nahajajo pooblaščeni servisi), opozorite ga na varno in primerno ravnanje z blagom (npr. pranje na 40 0 C, ipd). Kupec naj pred nakupom vidi, da je blago opremljeno z vso ustrezno dokumentacijo (deklaracija - izvor blaga in sestavine). Le tako boste svojo nalogo prodajalca celostno opravili, kupec pa se bo počutil, da je bil nakup prava odločitev, saj mu niste ničesar prikrivali. Posredovanje verodostojnih informacij in svetovanje kupcu je naložba v prihodnost. S tem dokazujete svoje poslovne kompetence in znanja, zagotavljate kakovost prodajne storitve. Kupcu bodite pomočnik, da izbere ravno tisto, kar si želi in potrebuje. VPRAŠANJA ZA PONAVLJANJE 1. Pojasnite, kaj pomeni kratica AIDA. 2. Kater prodajne storitve so za kupca pomembne? 3. Ali lahko izgubimo zaupanje kupca, če mu zamolčimo določene lastnosti blaga? 4. Zakaj je posredovanje verodostojnih informacij kupcu »naložba« v prihodnost? 50 | Stran 8 BLAGAJNIŠKO POSLOVANJE V TEM POGLAVJU SPOZNAMO: * !■ Kako je blagajniško poslovanje organizirano v trgovinskih družbah? Kateri dokumenti spremljajo blagajniško poslovanje? 4- Kakšen je postopek zaključevanja blagajne? CILJI - DIJAK/INJA ZNA: ■J- Pozna organizacijsko struktura blagajniškega poslovanje trgovinske družbe. Zna izpolniti blagajniško dokumentacijo: blagajniški prejemek, izdatek in blagajniški dnevnik. Pozna postopek zaključevanja blagajne. V trgovinskih družbah poteka blagajniško poslovanje na več ravneh. Število blagajniških mest je odvisno od velikosti in potreb trgovine. Poglejmo si eno od možnih organizacijskih oblik: GLAVNA BLAGAJNA Blagajna prodajalne A v. Blagajna prodajalne B r Blagajna oddelek A1 Blagajna oddelek A2 J ~\r-\f Blagajne v samopostrežbi od 1-10 J Blagajna kozmetika Blagajna usnjena galanterija J \_ Blagajna trafika J Slika 23: BLAGAJNIŠKO POSLOVANJE Celotno blagajniško poslovanje mora biti enotno evidentirano. To pomeni: • enotni blagajniški prejemki, • enotni blagajniški izdatki; • enotni blagajniški odrezki; • enoten popis gotovine; • enoten popis bonov; • enoten pregled plačil po plačilnih karticah; • Z ENO BESEDO - ENOTNA DOKUMENTACIJA. Za vsako blagajno se določi blagajniški maksimum (za menjalni drobiž). Ostalo gotovino in brezgotovinske plačilne listine blagajne odvedejo v glavno blagajno, ki gotovino položi na TRR (transakcijski račun) in obračuna brezgotovinska plačila. Blagajne vodijo blagajniški dnevnik. Vanj se vpisuje vse blagajniške prejemke in izdatke, začetno stanje gotovine in končno stanje gotovine. Blagajniški dnevnik elektronskih blagajn izpišejo blagajne same. Pri poslovanju na blagajnah beležimo tudi manke in presežke. Trgovinska družba mora sprejeti natančna navodila, kako ukrepati v prodajalni, kadar nastanejo manki ali presežki (ugotoviti vzroke in jih odpraviti). V večini primerov je za manke odgovoren blagajnik sam, zato mora res skrbno in z veliko natančnostjo opravljati svoje delo. Danes je blagajniško poslovanje računalniško vodeno, kar v veliki meri olajša delo blagajnika in poenostavlja poslovanje podjetja. Podatki o prodaji se avtomatsko vnašajo v centralni računalniški sistem podjetja. To omogoča trgovskemu podjetju spremljati blagovne tokove od nabave in prodaje, s čimer dosega: • sprotno spremljanje zalog; • stalni nadzor nad gibanjem zalog; • naročanje takoj, ko se doseže signalna zaloga; • sprotno odločanje o zastarelih in uvajanje novih izdelkov ali blagovnih skupin; • odpravljanje napak pri označevanju izdelkov in natančnost pri izračunu. Obračun dnevnega izkupička po vrstah plačilnih sredstev izdelajo elektronske blagajne same, kar olajšuje delo na blagajni. Elektronska blagajna izdela tudi obračun DDV-ja po stopnjah (nižja 8,5 % in višja 20 %). 8.1 Blagajniška dokumentacija Med blagajniško dokumentacijo sodi: • blagajniški prejemek (ročno izpolnjen ali izpis iz elektronske blagajne); • blagajniški izdatek (ročno izpolnjen ali izpis iz elektronske blagajne); • blagajniški dnevnik (ročno izpolnjen ali izpis iz elektronske blagajne). Slika 24: BLAGAJNIŠKI PREJEMEK Vir: http://www.firmar.si/ Ko kupec plača blago z gotovino, mora trgovec izdati potrdilo o plačilu oz. napisati blagajniški prejemek - potrdilo o PREJEMU gotovine. Slika 25: BLAGAJNIŠKI IZDATEK Vir: http://www.firmar.si/ V primeru, ko trgovina vrne denar kupcu, pa mora izpolniti blagajniški izdatek - potrdilo o IZDAJU gotovine. Blagajniški izdatek izpolni tudi v primeru, ko dobavitelju plača blago v gotovini. Slika 26: BLAGAJNIŠKI DNEVNIK Vir: http://www.firmar.si/ Blagajnik mora vsak dan ob koncu poslovnega dne izpolniti dokument, ki mu pravimo BLAGAJNIŠKI DNEVNIK. V njem so podatki o dnevnih prejemih in izdatkih gotovine ter o začetnem stanju gotovine v blagajni na tisti dan. Pri vodenju evidence se upošteva stanje v blagajni na začetku dne, vsi prejemki, vsi izdatki. 8.2 Zaključevanje blagajne Blagajnik ob koncu dneva (ali svojega delovnega dne) zaključi blagajno. Elektronska blagajna omogoča izpis celotnega dnevnega iztržka, ki je izpisan glede na način plačila (gotovina, kartice, čeki, boni). Blagajnik naredi kontrolo stanja v blagajni, ki se mora ujemati s stanjem na traku. V svoji evidenci blagajnik prikaže prodajo blaga: • v gotovini; • v različnih bonih; • negotovinsko prodajo (kreditne kartice, plačilne kartice in potrošniška posojila). Blagajnik lahko pusti v blagajni znesek, ki ga imenujemo blagajniški maksimum in je namenjen kot »menjalni denar«. Razliko pa blagajnik položi ali v centralno blagajno in le-ti gotovino potem oddajo ali pa pripravi gotovino za oddajo v trezor. Delo blagajnika je večkrat podcenjeno, saj vlada zmotno mišljenje, da je delo blagajnika lahko in enostavno in da ga lahko opravlja vsak začetnik. V resnici pa je to delo zelo zahtevno. Blagajnik mora imeti odličen občutek za denar, obenem pa mora dobro komunicirati s strankami. Za morebitne manke ali presežke v blagajni odgovarja blagajnik sam. Trgovinska družba lahko sama določi morebitna dovoljenja odstopanja, vendar je potrebno vedeti, da je za vsak manko ali presežek potrebno ugotoviti vzrok in ga odpraviti. VAJA 13: Narišite poljuben organigram - blagajniško poslovanje v veleblagovnici (upoštevajte oddelčno urejenost veleblagovnice). VAJA 14: Blagajniška dokumentacija Izpolnite blagajniški prejemek: Vplačal: Vaše ime in priimek Namen plačila: Plačilo računa za vodo za mesec marec v višini 34,00 € VAJA 15: Blagajniška dokumentacija Izpolnite blagajniški izdatek: Prejemnik: Obrazec, d. o. o., Ljubljanska c. 23, 1000 Ljubljana Namen: Plačilo obrazcev za inventuro Znesek: 26,00 € Vaja 16: Blagajniška dokumentacija Izpolnite blagajniški dnevnik:(upoštevajte blagajniški prejemek in izdatek iz naloge 13 in 14) Začetno stanje v blagajni: 60,00€ NALOGE IN VPRAŠANJA ZA PONAVLJANJE 1. Kako je organizirano blagajniško poslovanje v veliki trgovinski družbi? 2. Katere prednosti prinaša računalniško vodenje blagajniškega poslovanja? 3. Kdo zaključi blagajno in na kak način? 4. Kaj se zgodi z manki in presežki? 9 LITERATURA IN VIRI Literatura 1. POTOČNIK, Vekoslav.2007. Gospodarsko poslovanje 2. Celovec, Ljubljana. Mohorjeva. ISBN: 978-3-7086-0258-1. 2. PRAVILA PRI RAZPRODAJAH SEZONSKEGA BLAGA IN OBUTVE. [Online ].. Dostopno na spletnem naslovu: www.tzslo.si. 3. PRAVILNIK O STOPNJAH OBIČANJEGA ODPISA BLAGA. 2007. V: Uradni list RS, št. 42/2007. 4. STOJKOVIČ, Saša. 2011. Izvajanje inventur v maloprodajnih enotah. Kranj. [Online ]. Dostopno na spletnem naslovu: http://bb.si/izobrazevanje-visja-sola-diplomske-naloge. Elektronski viri 1. ALEA PORTAL. [Online ]. [Uporabljeno 20. mar. 2012]. Dostopno na spletnem naslovu: http://alea.dzs.si/obrazci/. 2. FREE stock photo site. [Online ]. [Uporabljeno 4. apr. 2012]. Dostopno na spletnem naslovu: www.sxc.hn . 3. Izrezki. [Online ]. [Uporabljeno 7. apr. 2012]. Dostopno na spletnem naslovu: http://office.microsoft.com/sl-si/images 4. Lekkerland AG & Co. KG. [Online ]. [Uporabljeno 29. Mar. 2012]. Dostopno na spletnem naslovu: www.lekkerland.com . 10 PRILOGE 10.1 Priloga dobavnica: DOBAVNICA St. Kolfena Merska prsdlTiflf Csna n 10.2 Priloga prevzemnica 10.3 Priloga komisijski zapisnik Komisijski zapisnike pregledu prejetega blaga 't. datum 7apsnk mAi.1 juri v UgctavljariBjii ce aiskc 3l2.n o prejetega hlapa od dobavitelja pa nef l.nonln (vrsta, tmrJka in da£j:nJ Snga yili'o naraisnn Ora £L nnrodila Bnga 0 pnr.n-rln n dntauB in datum) Pa 0bhvrna ritih ectoavta ja Dojanslca p'c^nla kolera KcJ«5rsta rabite 8L prediral ME katfina coia SIT prrnanjMjaj p-i:r,r.irk Vfftdntjsi primanjkljaja srr Vrednost preseita $iT Ugnlnvrivc ri 3rod og; kernsijo 10.4 Priloga naročilnica 10.5 Pravilnik o stopnjah običajnega odpisa blaga Dostopno na spletnem naslovu: http://www.tzslo.si/pic/pdf/Pravilnik-o-stopnjah-obicajnega-odpisa-blaga.pdf