Ccne iii scjiiislia poroOla. Mariborskl trg. Na mariborski trg dne 22. Junija so pripeljali špeharji na trg na 14 voEeh 30 zaklanih svinj, kmetje 4 voze krompirja, 10 vozov sena in 4 vose škopa. Svinjsko cseso so prodajali po 15 <fo 27.50 Din, krompir po 1.25 do 1.75, novi krompir 5—6, seno 7U—80, 1 škop slarne 2. Pšenica 3, ječmeu 2, oves 1.50 t-1.75, koruza 2.50, ajda 2, proso 3, fižol 5—7. fižol v stročju 12, grah 5—6. 1 kokoš 30—35, 1 par piščancev 35—60, puran 50—100, kozlič 90 s-110. 1 kumara 2—8, karfijola 5—10, čehula l, č«sen 15—18, sveže zelje 4—<?, kislo zelje 5, kisla repa 2, gobe 2.50, črešnje 4—6, suhe slive JO—12, marelice 48, mleko 2.50—3, smetana 12 p-14, surovo maslo 36—40, med 20—22, koraad 8.25—1.50. Maribocsko sejmsko poročilo. Na svinjski Bejem dne 21. junija 1929 je bilo pripeljanih 234 svinj, cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari komad 150 do 1S0 Din, 7—9 /tednov stari 200—225 Din, 3—4 mesece 280—420 jDin, 5—7 mesecev 550—/570 Din, 8—10 mescev 700—850 Din, 1 leto 950—1200 Dia, 1 kg žive ¦tež. 10—12.50 Din, 1 kg mrtve te.e 16 do 17.50 Din. Prodanih je bilo 207 svinj. Kupčija je bila zelo živahna. Radi državnega praznika tlco K8. junija bo prihodnji svinjski sejem dne 27. Sjunija. fiospoftirslsa oireesflia. Eoliko smo plačaii seposrednih d»v- kov? Po zapisnikih finanSaega mini'strstva znašajo svote vpJačanih neposrednih davkov: V letu 1919 86,386.622 'Din; v letu 1920 165,672.860 Din; v letu 1921 520.425.360 D; v 1. 1922 622.061;, 359 Din; v letu 1923 1.183,177.903 Din; v 1. 1924 1.446,337,325 Din; v letu 1925 1.899,551.941; v letu 1926 1.839.892.118 Din; v letu 1927 1.712,937.977 Din; v 1. 1928 pa 1.773,091.985 Din. Ta pregled izkazuje, da so bili nc-posreoim davki naj huje pobirani leta 1925 in 1828. Od le.r 1925 se je vodila š.atisiika tudi po pokrajinah. Slovemja je p_ačala: 1. 1925 295.273.755 Din; ieta 1926 326.683.68i D; .v letii 1927 227,825.915 Din; v letu 1928 pa 205,198.520 Din. Uredba o cdpiranju. ia ;_«__.?iL_ai-ju &hraiov. Minister za socijalno politiko ie Szdal uredbo o odpiranju in zapiranju irgovskih in obrtnih lokalov in o tleloivnem času pomožnega osobja. Med dru gim določa ta uredba: Vsi trgovski in obrtni obrati, brez ozira na to, 5e je v ujih zaposleno pomožno osobje a!i ne, jnorajo biti zaprti od 20. ure zvečer pa !flo 5. ure zjutraj- Od poldne pa do 15. ¦lure, odnosno od 11. do 16. ure za biivBice, morajo biti vsi obrati zaprti vsaj ieno uro. Vsi ti obrati, z izjemo kavara. gostiln, javnih kuhinj, morejo biti od5>rti najveC 12 ur. Izjemno more priBtojna oblast dolo&iti, da so trgovski ©brati po vaseh odprti tudi preje ali po Kneje in dalje kot je tukaj predpisano. ?Ta odredba se more uporabiti tudi va ^kraje in mesta, ki nimajo veC kot 5000 iprebivalcev. V teh krajih smejo biti ojbrtnl obrati odprti tudi preko poldne, iiočim določi to za trgovins pristojna oblaat po zaslišanju delojetnalskih ter itelodajalskih zbornic. Obrtne delavni- c« po vaaeh morejo biti odprte neomejeno in za nje ne veljajo določbe te uredbe. V nedeljo dopoldne smejo trgovi ne in obrtnl lokali biti otvorjeni največ dve uri t krajih pod 10.000 prebivalcev, in sicer pod pogojem, da je to bilo v tem kraju že prej dovoljeno z zakonom o zaščiti delavca. Ob nedeljah je prepovedano delo v delavnicah po čl. 1 te uredbe. Izjeme določi ministrstvo za socialno politiko. V tem slufiaju se mora dati drug prost dan v tednu. Ob nedeljah je prepovcdano peči kruh. Nedelj..ko delo se dovoli pcmožnemu osobju ves dan tam. kjei" sc delo ne sme preklniti mdi na-ravc posla. Žene brez razlike starosti in otroci pod 18 leti ne morejo biti po noči zaposleni v delavnicab po čl. 1. te ur-edbe, v kolikor niso trgovski ali obrtni pcroočniki. Postopek pri oelplsa davka ob elen_8i_tar__f šfcejIL Letošnje poletje pogosto na^topijo neurja s točo. Ljudje so zbegani in pri prijavi škode često pi*av nepraviiiK. postopajo. Zato opozarjamo na nove predpise o odpisu davka ob vromonski ško.li. Najvažnejža določila te uredbe so sledeča: Osnovni davek poškodovane par-cole se sme doloma odpisati, če je ^stlna poškodovana več nego četrtšno. fkodo ie treba prijaviti s točno označitvijo poškodovane parcele in navcsti občino, vas in kraj, kjer ležc poSkcdove.ne parccle, najdalje v 8 dntli po nastali Skodi. Prijave je nasloviti na pristojno katastersko upravo (sedea gcometra), brcz takse. Če vloži občina prijavo, je treba navesti, kateri in kcliki clel ckolice je oškodovan. V vsakem primeru mora aavesti vložitelj priiave čas la vrsto vrcmenske nezgode ter prijavo podpisati. Katastrska uprava oclredi ocenitcv škod« na licu mesta. Škodo u^otovi komisija, ki jo sestavljajo: poslani uraduik katastrske uprave kot predsednik in dva strokovna t.lan_i občine, I.i ju ooloči vsako leto obč.nska uprava. Prisostvuje župan in ?ahko prisostvuje tudi oškodovanec. Če se uffotovi, da se ja vložila prijava y;!.ode neupi'avičeno, mora plačatai doti.ni vložitelj stroškc uradnika. Če se vremenska Šl<cda dojodi neposredno pred žetvijo ali med žetvijo, naj občina sama vpričo dveli odbornikov ngotovi 7. zapisnikom začasno na licu mesta velikost škodo, prizadete vsaki parceli. Ta zapisnik predloži občina katastrski upravi. To je kratek izvleček iz uredbe V slučaju nczgode naj si vsiak, ki je prizadet, spredaj om«njeno uredbo v »Uradnem lisiu« z dne 18. decembra 1928 natančno prečlta in se točno po njej ravna. »Naše tsorico.cf Izšla je 6. Stevilka »Naših goric« z i_elo zanimivim poročilom o prvem s.ovenskem vinarskem kongresnj. v Krškem in z drugimi za vinogradnike podučnimi razpravami ter obvcstili. § 5*0 u Naše čitatelje smo že v eni naših poprejšnjih številk opozorili na novo patentirane kose s kosirjem »Flugs«, pri kateri priliki smo splošno opisali prednosti imenovane novosti, danes pa prinašaino natančnejši opis s slikami, na podlagi katerih bode vsakemu mogoč« napraviti si sliko te praktične in nad vse zanimive novosti. Patentirana kosa »Flugs« se razlikuje od dosedanje oblike kos le y toliko, da je glava (peta) kose SirSa in mo5n«J ša, a v njej se nahaja podolgovata za_ reza (slika 1), ki služi s_& pritnevanji kose na kosišJhi s pomočjo patentiranega vijaka »Flugs«. Patentirani kosir »Ftaga« !&a» &13A  3) obstoji iz jeklenega Specijalnega tl« jaka, čegar glava ima obliko leče, na« stavek vijaka je četveroglat, ploščica in matica pa služita za neposredno prf trjevanje kose na kosišču. Z& pritrjevanj« kose z vijakom sluSJ poseben kljuž (na sliki 3), s pomočj« katerega se matica vijaka pritegne. Za regulacijo položaja kose na koslšču služi v prvi vrsti podolgovata za* reza v glavi kose, na podlagi iste je ___• goče lego kose zvišati ali pa znižatL Rezilno ploskev kose pa zamoremo iaspremeniti na ta način, da vtaknem* med kosišče in glavo kose klin (na sliki 3). Patentirana koaa »Flugs« zahtev* tudi odgovarjajočo pripremo koisišča na ta način, da se nahaja na gornjem SUka 2 koncu kosišča (slika 2) t oddaljenostf ca 25 mm od vrha odprtina, ki se raz- širi od ene na drugo stran od 8 na 12 mm. V to odprtino zabijemo patentirani »Flugs« vijak tako, da napravi v lesu četverooglato ležišče. Za nosiček koso se nahaja v kosišču podolgovata ca 30 mm dolga zareza, ki bodi le toliko široka, da nosiček kose dobro sedi. Približno v sredini kosišča (glej sliko 2) se nahaja ca 4 mm široka in ca 200 mm dolga ter 20 mm globoka zareia, v katero položimo konico kose po Vporabi ter na ta način koso zavaruJemo. JEatere prednosfi nam nudi Flugs kosa s kosirjem? 1. Popolnoma enostavno rokovanje, ker je mogoče vsako patentirano koso brez nadaljnega pritrditi s Flugs kosirjem. 2. Flugs kosir ima težino od ca 3 dkg, ^slcd česar je mnogo lažji in priročnejii od vseh dosedanjih kosirjev. 3. V 15 do 20 sekundah Vam je mogoče pritrditi Flug? koso na kosišču, tako da drži kot bi bila prikovana. V istem času zamorete koso staviti v zavarovano lego ali jo pa popolnoma sne tl s kosišča. 4. Na podlagi Flugs kosirja Vam je mogoče koso zavarovati, ne da bi jo inemali s kosišča. Pomisleki, da bi kosa vsled zareze prelomila os, da bi se kosišče pri vijaku prelomilo, so neosnovani, ker so dvoletni poizkusi s strani tovarne ter Rtrokovnih zavodov dokazali, da se to ni nikdar zgodilo, da se je kosa poprej »krivila, ni pa se zlomilo kosišče, še manj pa je odnehal Flugs kosir. Patentirana kosa Flugs je iz najboljšega švedskega jekla ter jamči proizvajalna tovarna za isto v vsakem oeiru. Znižan|€ lemljiittega tiavka za Hmcic s šfe- wilno Zakon o neposrednih davkih z dne 8. febmarja 1928 je dobil nekaj sprememb in dopolnil z zakonom z dne 28. marca 1929. O tem smo, kar se tiče zem ljiškega davka, poročali v zadnji štev. »Slov. Gospodarja«. Danes nam je poročati še o eni spremembi, odnosno dopolnitvi. Dne 17. junija je namreč kralj podpisal zakon, ki se doda kot 3. točka k členu 27 — o davčni stopnji — zakona o neposrednih davkih. Ta dostavek se ozira na dopolnilni davek zemljarine ter uvaja posebne olajšave v prid kmetskim rodbinam s številnimi rodbinskimi člani. Glasi se tako-le: »Tistim, ki so obvezani plačevati zemljarino in ki imajo v hišni skupnosti več kot pet članov ter kot poljcdelci neposredno sami obdelujejo svojc posestvo, se zniža dopolnilni davek za vsakega člana preko pet oseb po naslednji razpredelbi: 1. za 5% ako dopolnilni davck po točki 2. tega člena ne presega 100 Din. 2. za 4% ako dopolnilni davek znaša 100—500 Din, 3. za 3% ako dopolnilni davek znaša 500—1000 Din, 4. za 2% ako dopolnilni davek znaša 1000—2000 Din, 5. za 1% ako dopolnilni davek znaša 2000—3000 Din, 6. za X% ako dopolnilni davek znaša 3000—5000 Din. Preko 5000 Din se ne zniža. Kot člani hišne skupnosti se ne smatrajo: 1. osebe, ki so stalno odsotne, 2. osebe, ki se poleg poljedelskega dela bavijo z obrtjo, industrijo ali kakim drugim poslom, 3. osebe, ki so stalni zasebni ali državni nameščenci, 4. ženske in otroci oseb, ki so navedene pod točkama 2. in 3. Za orie člane hišne skupnosti, za katere se dopolnilni davck zmanjša, se ne more v nobenemu slučaju nobeden drug davek zmanjšati. Pravico na znižanje dopolnilnega davka so dolžni prijaviti davčni obvezanci v teku januarja vsakega leta. Če bi ta rok zamudili, oziroma bi se prijavili 15 dni kasneje, pa bi ne navedli opravičljivih razlogov, so ta prijava ne bo vzela v poštev. Za resničnost prijav odgovarjajo občinske oblasti. Za leto 1929 se določa rok za predložitev prijav od dneva objave tega zakona pa do 31. julija t. 1. brez pravice podaljšanja po členu 4. zakona o ne» posrednih davkih. Ta zakon stopi v veljavo, ko se obja« vi v »Službenih Novinah« in ima ob* vezno moč od 1. januarja 1929. Peronospora. Večkratno toplo deže* vje in obilne jutranje rose so zelo iigod* no uplivale na razvoj peronospore, kj| se je začela strahotno Širiti in grozi u« ničiti še tisti majhni nastavek, ki se jd pokazal po hudi zimi. Ponekod se listj« že suši in tudi najbolj skrbno obdelanef in že dvakrat poškropljene gorice nisd brez te bolezni. Gorica je letos dolgci počivala, les je zrastel šele zadnjih 141 dni, delo na polju in travnikih se je nakopičilo in zato je težko dobiti težakovi za gorice. Kdor še ni v drugič poškro* pil, naj to delo nemudoma opravi, da' reši, kar se še rešiti da in naj posebno pazljivo poškropi grozdje. Slikal SHka S