Številka 03 • Glasilo Občine Ig • Leto XXVII • April 2021 Mostiščar 7 Kultura živa kljub epidemiji 13 Kmalu 10 let na seznamu UNESCO 18 »Nalezimo se dobrih navad cepimo se«  BESEDA UREDNIŠTVA /////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Spoštovani bralci in bralke, muhasti april nam je letos pokazal že vse svoje obraze – od skoraj poletnih dni do prave zimske idile. Kakorkoli že, dela na prostem so se začela, tudi kar se tiče asfaltiranja, kot poročajo iz občinske hiše. Na novo se asfaltirajo deli cestišč v Podkraju in na cesti Ig–Golo, nadaljujejo se tudi dela na vodovodnem omrežju v Kotu in na Kremenici. Ne spreglejte poziva k poimenovanju novega trga v središču Iga – svoje predloge z obrazložitvijo lahko oddate do sredine maja. O svojih dejavnostih in načrtih poročata dve društvi; Gobarsko mikološkega društva ne ustavi niti covid – dejavnosti izvajajo na daljavo ali na prostem. Društvo Fran Govekar Ig pa pravi, da je kultura živa kljub epidemiji. Knjižnica Ig vabi k sodelovanju v spletnem kvizu za mlade in pisanju zgodb. V Kotičku za mlade nekaj novic iz vrtčevske enote Hribček in Osnovne šole Ig. Učenci nižje stopnje praznujejo 30 let naše države Slovenije. Poslali so nam tudi nekaj pesmi. Veliko zanimivega vas čaka v rubriki Zgodovina naših krajev – nadaljujejo se predavanja iz serije Barje, ali te poznam, objavljamo pa tudi prvi del prevoda zanimivega poglavja iz knjige ameriškega novinarja, ki je naše kraje obiskal v času po koncu druge svetovne vojne. Mudil se je na Golem, kjer je iz prve roke spoznal nekatere življenjske zgodbe tamkajšnjih domačinov. SLIKOVNO GRADIVO – Dobro je vedeti je rubrika, v kateri se znajde marsikaj – tokrat nekaj o naravi ter prispevek Centra za socialno delo. Naslednja je rubrika Zdravo življenje, kjer nam NIJZ sporoča, da se 'nalezimo' dobrih navad in se cepimo. Kratka novička prihaja iz sveta planincev – tudi letos so se preizkusili v tem, kolikokrat se jim uspe na Krim povzpeti v Čestitke tudi ob 1. maju, prazniku dela. Želim vam prijetno prvomajsko praznovanje in veliko delovnih uspehov! Župan Janez Cimperman s sodelavci Fotografij ne vstavljajte med besedilo, ampak jih pošljite vsako posebej v obliki, kot ste jih prenesli s fotoaparata. Primerni so npr. formati jpg, tif. Za objavo so primerne fotografije velikosti najmanj 500 KB. Manjše fotografije niso uporabne! Rok za prihodnjo številko Ne pozabite pripisati avtorja fotografije in komentarja, ki ga želite imeti zapisanega pod njo. Zaradi manjše količine gradiva bo naslednja številka Mostiščarja izšla šele v juniju. Gradivo zanjo zbiramo do četrtka, 27. maja. Predviden izid dvojne številke je 11. junija. Svoje prispevke lahko pošljete do roka na e-pošto: mostiscar@obcina-ig.si oz. na naslov: Uredništvo Mostiščarja, Govekarjeva cesta 6, Ig. Slikovnega gradiva, ki ne bo ustrezalo zgornjim navodilom, žal ne bomo mogli objaviti. Uredništvo Mostiščarja TIF Mostiščar je uradno glasilo Občine Ig. Občina Ig 2 Uredništvo Mostiščarja Vsem občankam in občanom čestitam ob državnem prazniku 27. aprilu, dnevu upora proti okupatorju. navodila avtorjem prispevkov v Mostiščarju 1. 2. 3. enem dnevu. Za konec še obvestilo, da maja Mostiščar ne bo izšel, saj ste tudi sami opazili, da je zadnje čase tanjši, kot ste bili vajeni. Naslednja številka bo tako izšla pred poletnimi počitnicami. Želimo vam prijetno branje. Mostiščar 03 | April 2021 Za prepozno oddane prispevke ne moremo zagotoviti objave. Prejmejo ga brezplačno vsa gospodinjstva v Občini Ig. Cena izvoda za naročnike je 1,80 EUR. 16. april 2021 Naslov uredništva: Mostiščar, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Telefon: 01 280 23 10 E-naslov: mostiscar@obcina-ig.si Izdajateljski svet: Suzana Bratkovič Zavodnik, Zdravko Grmek, Mirko Merzel, Anton Modic, Franc Toni Naklada: 2.700 izvodov Ustanovitelj: Občinski svet Občine Ig Izdajatelj: Občina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Uredniški odbor: Maja Zupančič, odgovorna urednica, Matjaž Zupan, namestnik odgovorne urednice, Gregor Bolha, Tina Škulj, Andreja Zdravje Lektoriranje: Katarina Mihelič Bajt Prelom: Camera, d. o. o., Ljubljana, tel. 01 420 12 00 Tisk: Present, d. o. o., tel. 01 427 22 79 Distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o. Naslovnica: Kot; Gregor Bolha Uredniški odbor si pridržuje pravico, da prispevke primerno priredi za tisk tako po obsegu kot po izrazu. Rokopisov ne vračamo. Članki morajo biti opremljeni s podpisom avtorja. Občinsko glasilo Mostiščar z občasno prilogo Uradne objave izdajatelja Občine Ig je na podlagi Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 35/2001) vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS pod zaporedno številko 354. ISSN 2350-4412 Mostiščar (tiskana izdaja), ISSN 2536-4111 Mostiščar (spletna izdaja)  NOVICE IZ OBČINSKE HIŠE /////////////////////////////////////////////////////////////////////// Režijski obrat sporoča Asfaltiranje v Podkraju Po izgradnji javnega kanalizacijskega omrežja in obnovi vodovoda v letu 2020 v Podkraju se je konec marca in v začetku aprila izvajalo asfaltiranje državne in občinske ceste. V aprilu 2021 bodo lastniki objektov v Podkraju obveščeni o možnosti priključevanja na javno kanalizacijsko omrežje. Nadaljevanje del v Iški vasi in Kotu vodovodni priključki. Ob izgradnji vodovoda se je izvajalo arheološko spremljanje. V aprilu 2021 se bo nadaljevala obnova vodovoda Kremenica v dolžini ok. 330 m. Izvedbo del smo prestavili iz zimskih mesecev na pomlad zaradi čimprejšnjega asfaltiranja po izvedbi del. V sklopu obnove javnega vodovoda bodo obnovljeni tudi vodovodni priključki. V marcu 2021 se je nadaljevala izgradnja vodovoda Iška vas– Staje–Ig, odsek v Kotu v dolžini 238,70 m. Obnovljeni so bili tudi Kanalizacijsko črpališče v Podkraju Nadaljevanje del na vodovodu v Kotu Dežurna številka vodovoda Dežurna številka za sporočanje okvar na vodovodu in kanalizaciji 041/408-407 je namenjena izključno sporočanju okvar na javnem vodovodnem omrežju in priključkih ter okvar na javnem kanalizacijskem omrežju, ne pa tudi javljanju stanja vodomerov, težavah na cestah, naročilu praznjenja greznic. Okvare je treba sporočati tako, da pokličete, ne pošiljajte SMS-sporočil. Režijski obrat Vodovod, kanalizacija – 24-urna dežurna služba: 041/408-407 Stanje vodomernega števca lahko sporočite: − po telefonu: 01/2802-314 − po elektronski pošti: rezijski.obrat@obcina-ig.si − prek elektronskega obrazca, ki ga najdete na www.obcina-ig.si Nova asfaltna prevleka ceste v Podkraju Mostiščar 03 | April 2021 3  NOVICE IZ OBČINSKE HIŠE /////////////////////////////////////////////////////////////////////// 22. marec svetovni dan voda 22. marca obeležujemo svetovni dan voda, ki že od leta 1993 opozarja na pomen vodnih virov in skrbnega upravljanja z njimi. Letošnji svetovni dan voda je potekal v znamenju predlogov sprememb Zakona o vodah. V okviru sprememb je predvidena tudi odprava absolutne prepovedi gradnje proizvodnih objektov in naprav, v katero so vključene nevarne snovi in za katere je treba pridobiti okoljevarstveno soglasje, ter objektov in naprav za odlaganje odpadkov. Sprememba je bila predlagana z amandmajem in ni bila predmet javne obravnave. Tako o njej ni bila izvedena strokovna razprava in ni bilo doseženo širše družbeno soglasje, kar bi bilo za tako pomembno vprašanje, kot je pitna voda, nedvomno nujno. Izvajalci javne službe oskrbe s pitno vodo bi vsekakor morali biti pomemben sogovornik pri sprejemanju takih ključnih sprememb, saj predvidena sprememba Zakona o vodah pomeni dodatno tveganje za morebitno poslabšanje kakovosti pitne vode zaradi možnosti onesnaženja vode z nevarnimi snovmi iz takih objektov in naprav. Poslanstvo in odgovornost izvajalcev javne službe oskrbe s pitno vodo je, da svoje uporabnike, torej večino prebivalcev Slovenije, varno oskrbujejo z zdravstveno ustrezno pitno vodo. Upam, da smo izkoristili ta dan za razmislek in ozaveščanje o pomenu kakovostne pitne vode ter ga proslavili s kozarcem pitne vode iz pipe. Režijski obrat Občina Ig začela z rekonstrukcijo ceste Ig–Golo Dela potekajo ob delni zapori. Saniralo se bo cestišče pri odseku za Dobravico. Nadaljevanje urejanja parkiranih površin na območju Iškega vintgarja V lanskem letu je Občini Ig uspelo urediti začasno parkirišče za obiskovalce Iškega vintgarja, v letošnjem letu pa pristopa 4 Mostiščar 03 | April 2021 k ureditvi novega začasnega parkirišča v Iški, ki bo namenjeno zlasti obiskovalcem Krima. Parkirišče za približno 50 vozil bo urejeno ob glavni cesti v Iški vintgar, ok. 500 m naprej od križišča za Gornji Ig; s parkirišča bo možen neposredni dostop do planinskih poti na Krim. Občinska uprava  NOVICE IZ OBČINSKE HIŠE /////////////////////////////////////////////////////////////////////// Javni poziv O bčina Ig vso zainteresirano javnost ponovno poziva k oddaji predlogov za poimenovanje trga pred novogradnjo interpretacijskega centra na Igu. Izsek iz Zakona o določanju območij ter o imenovanju in označevanju naselij, ulic in stavb – ZDOIONUS (UL RS, št. 25/08): »Ime ulice se določi po zemljepisnem imenu, imenu dogodka ali datumu, povezanem z zgodovino, ali po osebi, ki je bistveno prispevala k razvoju naselja ali je pomembna v širšem družbenem okolju ali po kulturnem izročilu. Ime ulice se lahko določi po umrli osebi v skladu s predpisom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Poleg imena iz prejšnjega odstavka lahko ime ulice vsebuje tudi oznako »ulica, cesta, pot, trg, ploščad, naselje« in podobno. V istem naselju ne smeta biti dve ulici z istim imenom niti ne smeta biti dve ulici z istim delom imena in različno oznako iz prejšnjega odstavka.« Predlogi naj obvezno vsebujejo do največ 1.000 znakov dolgo obrazložitev poimenovanja. Pisne predloge zbiramo do srede, 19. maja 2021, na info@obcina-ig.si ali po redni pošti: Občina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig. Dodatne informacije: Maja Zupančič (tel. št. 01/280 2 318 ali e-pošta: maja.zupancic@obcina-ig.si) Objave Občine Ig v glasilu Uradni list Republike Slovenije MEDOBČINSKI INŠPEKTORAT Tel.: 01/788-87-57, e-pošta: inspektorat@grosuplje.si Uradne ure za stranke na sedežu Občine Ig: ob ponedeljkih od 9. do 11. ure Uradne ure po telefonu so: od ponedeljka do petka od 8.30 do 9.30 Obrazci za pisne vloge, s katerimi se lahko stranke obračajo na medobčinsko inšpekcijsko nadzorstvo, se vlagajo po pošti, osebno v poslovnem času ali v elektronski obliki. Od 1. 2. 2021 do 1. 4. 2021: − Sklep o ukinitvi zaznambe statusa grajenega javnega dobra lokalnega pomena 1/2021, UL št. 38, 16. 3. 2021 − Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra 1/2021, UL št. 38, 16. 3. 2021 − Odlok o spremembah Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Vrtec Ig, UL št. 36, 12. 3. 2021 − Odlok o javno-zasebnem partnerstvu za izvedbo projekta pogodbenega zagotavljanja prihrankov rabe energije z namenom energetske sanacije javnih objektov v lasti Občine Ig, UL št. 36, 12. 3. 2021 MEDOBČINSKO REDARSTVO Tel.: 01/788-87-53, e-pošta: redarstvo@grosuplje.si Občina Ig Uradne ure po telefonu za občane so vsak dan od ponedeljka do petka od od 8.30 do 9.30 PODROČJE UREJANJA PROSTORA IN VARSTVA OKOLJA Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Sprejemna pisarna 01/280-23-00 Župan 01/280-23-02 Direktor občinske uprave 01/280-23-04 Družbene dejavnosti 01/280-23-10 Komunalne dejavnosti 01/280-23-12 Gospodarske dejavnosti 01/280-23-08 Letni čas (od aprila do oktobra): sreda, 9.00–13.00 ter 15.00–19.00 Kmetijstvo 01/280-23-24 Požarna varnost in zaščita 01/280-23-24 Zbirni center Matena je odprt tudi vsako prvo soboto v mesecu od 9.00 do 12.00. Turizem 01/280-23-18 Finančno-računovodska služba 01/280-23-06 Če je ta dan praznik, je zbirni center zaprt. Urbanizem 01/280-23-16 Režijski obrat 01/280-23-14 Medobčinski inšpektorat 01/788-87-50 Tel.: 01/788-87-59, e-pošta: jasmina.selan@grosuplje.si Urnik Zbirnega centra Matena Zimski čas (od novembra do marca): sreda, 9.00–13.00 ter 14.00–17.00 Mostiščar 03 | April 2021 5  IZ ŽIVLJENJA STRANK /////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Aktivnosti svetniške skupine SDS V marcu smo svetniki odločali o DIIP –u za energetsko sanacijo občinskih stavb (šole in druge zgradbe v lasti občine Ig). Občina Ig bo sklenila javno zasebno partnerstvo z enim od zasebnih podjetij, ki se ukvarjajo z energetskimi projekti. Princip partnerstva je v tem, da zasebni partner s svojimi in EU sredstvi financira energetsko sanacijo objektov in potem po desetih ali petnajstih letih (odvisno od pogodbe) občina prevzame v upravljanje energetsko obnovljene zgradbe. V prvih desetih ali petnajstih letih po obnovi je prihranek na porabi energentov v 96- ali 97-odstotnem deležu poslovna priložnost za privatnega partnerja. Z energetsko sanacijo zmanjšamo porabo toplotne in električne energije. Eden od pomembnejših občinskih projektov je tudi severno-zahodna obvoznica Iga, za katero se pripravlja dokumentacija. Pomlad je tudi začetek kmetijske sezone na poljih in travnikih. Velika rak rana glede načina in možnosti kmetijske obdelave je Ljubljansko barje zaradi zanemarjenega sistema vodnih odvodnih in dovodnih (v času poletne suše) jarkov. Največji problem je zamuljenost ter zaraščenost bregov reke Iščice. Posledično so zanemarjeni in z vodo zatopljeni tudi primarni (razen Maharskega jarka) in sekundarni jarki. Najemniki parcel, pogosto pa tudi lastniki sekundarne (obcestne) jarke v nemalo primerih preprosto zasipljejo, namesto da bi gradili mostove do svojih parcel. Terciarni jarki so mejni jarki med posameznimi parcelami, ekstremno izpostavljeni nerazumni zakonodaji, ki onemogoča razumno vzdrževanje in obnavljanje. Voda zastaja v sekundarnih in primarnih jarkih do take mere, da v spomladanskem času Barje zaudarja po gnili vodi. Nemogoča je obdelava in priprava travnikov s kmetijsko mehanizacijo, ker voda stoji dobesedno na obdelovalni površini travnika. Nezaželena in škodljiva posledica zanemarjenosti jarkov je, da voda zelo počasi in nenadzorovano odteka tudi v poletnem času. Takrat se posledično pojavi suša na Ljubljanskem barju. Če bi bili reka Iščica, primarni in sekundarni jarki očiščeni in dobro prehodni za vodo, bi lahko poleti v času suše vodo na Ljubljanskem barju učinkovito zadrževali tam, kjer je najbolj potrebna, to je med travniki. Velik problem je tudi dotrajanost zapornic na Ljubljanici – Ambrožev trg in na Grubarjevem kanalu. Edine funkcionalne zapornice so pri Fužinskem gradu v Ljubljani, preden se voda nameni preliti v reko Savo. Zatopljenost Ljubljanskega barja zagotovo tudi ne vpliva blagodejno na živalsko raznovrstnost. Človek in živali so v preteklosti, ko je bilo Ljubljansko barje v kmetijskem smislu bolj raznoliko obdelano, živeli v intenzivnejši simbiozi kot danes, ko je vodni režim skrajno zanemarjen in Ljubljansko barje podvrženo čedalje bolj monokulturnemu kmetovanju ter enkrat letni pozni košnji. Epidemična situacija pri nas v zvezi s covidom 19 nam še vedno onemogoča srečanja s svetniško skupino SDS. Vabimo vas, da se oglasite preko elektronske pošte in nam zaupate svoje predloge. Mnenja, opozorila na probleme in predloge za rešitve morebitnih problemov, ki jih opazite v naši občini pošljite na e-naslov: mirko.zate@gmail.com. Želim Vam vse dobro in blagoslovljen velikonočni čas. Mirko Merzel  POSLANSKI KOTIČEK //////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Interpelacije in konstruktivna nezaupnica sredi epidemije Z adnjič sem pisala o interpelacijah, ki niso bile izglasovane, tako da oba ministra, dr. Vasko Simoniti in Janez Ciglar Kralj ter ministrica dr. Simona Kustec še vedno opravljajo svoje delo. Nekaj zapletov je bilo v DZ, ker so trije člani SMC zapustili SMC in njihovo poslansko skupino. Ob tem je predsednik DZ Igor Zorčič pričakoval, da bo DZ vodil še naprej, a se s tem krši 20. člen Poslovnika DZ, ki določa, da ima opozicija enega podpredsednika. To je logično, saj bi bilo sicer delo DZ oteženo, zato primera, da bi DZ vodila opozicija, ni nikjer. Sprejeli smo tudi novelo Zakona o tujcih, ki zaostruje pogoje za bivanje pri nas. Šele po dveh letih je možna združitev družine, torej da za delavcem v Slovenijo pride družina. Prej 6 Mostiščar 03 | April 2021 je bilo to možno po enem letu. Zahteva se tudi znanje slovenskega jezika. V prvem branju je bil sprejeta novela Zakona o vodah, ki je razburil okoljevarstvenike, češ da dopušča gradnjo na priobalnem pasu. Dejstvo je, da je to dovoljeno že zdaj, z novelo pa se omejuje na družbene objekte, npr. igrišča, prepoveduje pa stanovanjsko gradnjo za trg. Spremenili smo tudi stanovanjski zakon. Novela omogoča zagotovitev zadostnega števila dostopnih najemnih stanovanj, ki bodo na voljo mladim družinam in starejšim. Intenzivno se preverja tudi koriščenje socialnih transferjev. Ugotavlja se namreč, da pogosto prihaja do zlorab in socialno pomoč ter druge transferje z različnimi manevri pridobijo tisti, ki do njih niso upravičeni. Zelo aktivni so na Ministrstvu za okolje, kjer je zagotovljenih dvakrat več sredstev za upravljanje z vodami in poplavno varnost. To je pomembno tudi za našo občino, saj kmetom veliko nevšečnosti povzročajo neočiščeni vodotoki in jarki. V marcu smo bili poslanci in predstavniki Vlade RS cepljeni proti covidu-19. Evropa in Slovenija sta v tretjem valu epidemije in odločitev vlade, da za 14 dni ustavi večino dejavnosti, pomeni, da bomo takoj na začetku preprečili eksponentno rast okuženih, kar se nam je zgodilo v drugem valu epidemije. Hvaležni moramo biti, da živimo na podeželju, kjer gremo lahko na sprehod na barje, v gozd ali dolino Drage. Prebivalcem mesta to ni omo- gočeno. Kar nekaj okuženih je tudi v naši občini, zato nadaljnja skrb za zdravje in spoštovanje ukrepov ne bo odveč. Bolje je dočakati zdravilo oz. cepivo zdrav, kot pa se okužiti z virusom, ki ga premalo poznamo in ne vemo, kakšne posledice bo pustil našemu zdravju. Ostanite zdravi! Za vse informacije sem na voljo na 01/478-95-80 ali GSM: 051/374-475. Lahko se mi oglasite po e-pošti: alenka.jeraj@dz-rs.si. Lahko obiščite mojo Facebook stran, kjer objavljam aktualne misli in vse o svojem delu v DZ. Alenka Jeraj, poslanka v Državnem zboru RS  DRUŠTVA ////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Kultura živa kljub epidemiji Č lanice in člani Društva Fran Govekar Ig smo se morali skupaj z vami prilagoditi na novo situacijo, povezano z epidemijo. Nekatere naše aktivnosti in načrti čakajo na boljše čase, nekaj pa smo jih prilagodili. Potekajo tako, da posnamemo predavanje in ga nato naložimo na YouTube, vam pa posredujemo link, da si ga lahko ogledate. Veseli smo, da se odzivate na vabila. Predavanje o prazgodovinskem naselju Pungart nad Igom ima že 715 ogledov, kar kaže na to, da smo izbrali zanimivo temo. Glede na vrhunsko odkritje prazgodovinskega naselja ob ižanskem gradu in veliko količino najdb bi bil na mestu razmislek, da se ob gradu uredi arheološki park in se prostore nameni turistični dejavnosti, ženski zapor pa zgradi kje druge. Tak bo tudi naš predlog Občini Ig, Ministrstvu za pravosodje in Ministrstvu za kulturo, saj ocenjujemo, da gre res za prevelik poseg v tako izjemno najdišče, ki bi moralo biti na ogled obiskovalcem naše občine, ki se s postavitvijo koliščarskega muzeja razvija v turistično zanimivo občino. Prav tako ste si množično (796) ogledali predavanje o iznosu posmrtnih ostankov iz Koščevega brezna na Gornjem Igu. Pred kratkim nam je g. Blažek podaril dopisnico, s katero je Minka Govekar, žena Frana Govekarja, obvestila Franjo Tavčar, ženo ljubljanskega župana in pisatelja dr. Ivana Tavčarja, da se ne bo mogla udeležiti sokolske veselice ob odprtju spomenika dr. Francetu Prešernu. V dogovoru smo tudi z lastnico hiše, v kateri je živel Fran Govekar, da nam izroči nekaj njegovih knjig in rokopisov, ki so jih našli ob pospravljanju podstrešja. S tem bomo obogatili našo zbirko predmetov in dokumentov Frana Govekarja, ki so jih našemu društvu podarili Govekarjevi sorodniki. Decembra praznujemo 150-letnico njegovega rojstva in načrtujemo izdajo njegovega še neobjavljenega romana Padar Žajbelj, ki ga je napisal na podlagi šolske kronike, ki jo je pisal njegov oče France Govekar, učitelj na Igu. Lepo povzema tedanji čas, navade in običaje ljudi podkrimskih vasi in bo zagotovo zanimivo branje za številne med vami. Veseli nas tudi, da se vas je že kar nekaj sprehodilo po Igrivi koliščarski poti. Za vas pripravljamo nekaj novih točk in izzivov. Predvsem za otroke je pot zanimiva, pa še česa se bodo naučili. Preprosto je: na pametni telefon si naložite aplikacijo in se podate na pot. Vmes rešite nekaj nalog in na koncu dobite nagrado. Zaradi epidemije nismo sklicali zbora članov, ki smo ga običajno imeli v začetku februarja. Letos mineva 10 let, odkar je od nas odšel uspešen glasbenik in član več skupin našega društva Tadej Sever. Še vedno ga pogrešamo. Dopisnica Minke Govekar Ker nas bo epidemija še nekaj časa spremljala, bomo še vedno pripravljali posneta predavanja, vas pa vabimo, da si jih ogledate. Posnetke in druge informacije najdete na spletni strani društva www.drustvo-frangovekar.si ali FB-strani Društva Fran Govekar Ig. Alenka Jeraj, predsednica DFG Vabimo na Govekarjev večer v ponedeljek, 19. aprila 2021, ob 19.00. Pred nami so daljši dnevi, narava se prebuja in tokrat bomo prisluhnili impresijam z barja. Prebrali bomo del besedila z naslovom Spomini na Ljubljansko barje, s podnaslovom Barje in njegova poezija, ki ga je, pod psevdonimom J. E. Rubin, objavil Ivan Lah (1881–1938). Ivan Lah je bil pisatelj, prevajalec, publicist, časnikar. Študiral je slavistiko, klasično filologijo, filozofijo in pedagogiko v Pragi, kjer je leta 1910 doktoriral. Med letoma 1911 in 1914 je opravljal delo časnikarja pri liberalnih listih Jutro in Dan. Med prvo svetovno vojno je bil sprva zaradi naprednih nazorov zaprt in interniran, kasneje je bil vojak na ruski fronti, kjer je bil tudi ranjen. Po končani vojni se je zaposlil kot profesor na mestni ženski gimnaziji v Ljubljani. Posnetek si lahko ogledate na spletni strani društva www.drustvo-frangovekar.si ali fb-strani Društva Fran Govekar Ig. V Knjižnici Ig in po stopnišču Centra Ig pa si boste lahko ogledali razstavo slik, ki so bile narisane za tekmovanje za Zlato paleto. Slikali so člani Društva likovnikov Ljubljana, katerega člani so tudi naši slikarji. Vabljeni! GMD Ig se ne boji covida G obarsko mikološko društvo Ig uspešno izpolnjuje zastavljene cilje, pri tem pa dosledno upošteva ukrepe NIJZ in vlade. Občni zbor 9. marca smo dopisno izvedli 8. redni občni zbor članov. Vsi člani so po pošti pravočasno prejeli kompletno gradivo za izvedbo zbora. Poleg vabila so dobili vsa poročila, finančni načrt, program dela za leto 2021 in glasovnico, ki so jo izpolnjeno poslali na naslov društva. Na zboru članov je bilo prisotnih 10 članov, organi za vodenje zbora in poročeval- Gobarji na 'lovu' za marčnicami Mostiščar 03 | April 2021 7  DRUŠTVA ////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// ci. Verifikacijska komisija je ugotovila, da je od poslanih 87 glasovnic do začetka zbora prispelo 84 izpolnjenih glasovnic. Vse glasovnice so bile veljavne in vsi odgovori so bili za, proti ni glasoval nihče. Delovno predsedstvo je ugotovilo, da so bila vsa poročila potrjena. Posebej je bil poudarek na program dela društva v letu 2021 glede na covid. Program smo morali prilagoditi dejanskim razmeram ter se prilagajati zdravstvenim razmeram in ukrepom vlade. Sprejet je bil sklep, da društvo nadaljuje izvedbo programa z upoštevanjem vseh navodil NIJZ in vlade. Gobarska učna pot in izobraževanja Nismo se ustrašili covida, zato smo naslednji dan po zboru članov društva na novo postavili gobarsko učno pot Smrtno strupene gobe na ograjo na avtobusni postaji na Igu. Postavljenih je bilo 15 tabel z opisi najbolj strupenih gob ter tabela o prvi pomoči pri zastrupitvi. V programu je naloga spoznavanje rastišč in gob v naravi. Odpravili smo se na nabiranje prvih spomladanskih gob marčnic na Polico pri Grosupljem. Bera je bila uspešna, zato smo lep dan končali z nasmeškom. Društvo nadaljuje izobraževanje članov za naziv determinator pripravnik (poznati mora 80 vrst gob) in determinator samostojni svetovalec (poznati mora 240 vrst gob). Izobraževanje poteka na daljavo. Naš član, samostojni determinator svetovalec Anton Dijak, trikrat na teden kandidatom pošlje po dve sliki izpitnih gob z njihovim opisom in enkrat na teden naredi test o znanju kandidatov. Čeprav se gobarska sezona komaj odpira, je izobraževanje več kot uspešno. Gobe marčnice Čistilna akcija Naslednja načrtovana naloga je obvezna tradicionalna čistilna akcija, ki jo bomo izvedli takoj, ko bo to dovoljevala zdravstvena situacija. Očistili bomo dolino Drage, cesti Ig–Škofljica in Podgozd–Ig. S tem bomo prispevali, da bo del naše občine čistejši. Občane vabimo, da se nam pridružijo, saj bomo s tem dokazali, da nam je v interesu urejen in čist kraj. Braco Vukosavljević, predsednik GMD Ig Boštjan Urbanc  KULTURA ////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Spletni kviz Robinzonijada v informacijski džungli R obinzonijada v informacijski džungli je spletni kviz Mestne knjižnice Ljubljana (MKL), namenjen mladostnikom druge in tretje triade osnovne šole, ki spodbuja razvoj elektronske in informacijske pismenosti. Začetki Robinzonijade segajo v leto 2000, ko je reševanje kvizov potekalo v Knjižnici Prežihov Voranc in so tekmovalci na podlagi fizičnega vprašalnika iskali v knjižnici gradivo ter odgovore na vprašanja. Tako so pridobivali znanje o informacijski tehnologiji, elektronskem katalogu, knjigah in knjižničnem redu. Kviz v spletni obliki izvajamo od leta 2014, ko smo ob posodobitvi spletne strani knjižnice pripravili posebno aplikacijo za spletno administracijo 8 Mostiščar 03 | April 2021 kvizov. Kvizi, ki so objavljeni na otroški in mladinski podstrani spletne strani MKL, so poučni, zabavni in slikoviti, ponujajo pa različne možnosti odgovorov na zastavljena vprašanja: od vpisovanja pravilnega odgovora do možnosti obkljukanja enega ali več pravilnih odgovorov in povezovanja pojmov. S kvizi mladostniki spoznavajo različne elektronske baze podatkov MKL. Pri njihovem reševanju Robinzoni in Robinzonke niso nikoli prepuščeni sami sebi, saj je ob vsakem vprašanju objavljen tudi namig, ki je kažipot od spletne strani Mestne knjižnice Ljubljana do spletne strani s pravilnim odgovorom. V Mestni knjižnici Ljubljana vsako leto v novembru pripra- vimo zaključno prireditev s povabljenimi nastopajočimi gosti, ki mladim Robinzonom in Robinzonkam ponudijo obilo zabave in smeha, izvedemo pa tudi žreb nagrajencev. Podeljujemo tri nagrade: tretja nagrada so kino vstopnice, ki jih daruje Kinodvor – Mestni kino; drugo, knjižno nagrado podeljuje naš partner Mladinska knjiga Založba, d.d.; glavno nagrado, tablični računalnik, pa letos zagotavlja naš novi sponzor podjetje Telemach, širokopasovne komunikacije, d.o.o. (https:// telemach.si). Vsak udeleženec prireditve prejme tudi potrdilo o sodelovanju v dani sezoni kvizov in manjšo tolažilno nagrado, zaključna prireditev pa je tudi imenitna priložnost, da se mladi robinzoni in robinzonke med seboj spoznajo in se pri tem še malo posladkajo s slaščicami. Vabljeni na spletno stran Robinzonijade (https://www. mklj.si/robinzonijada-mladi?view=quizzes) in k uspešnemu reševanju kvizov! Mestna knjižnica Ljubljana  KOTIČEK ZA MLADE ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Pomlad v skupini Bibe Z ačetek marca smo pri Bibah seveda izkoristili za uživanje na snegu, saj tega preprosto nismo mogli zamuditi. Na prostem smo se odlično počutili, tudi ko snega že ni več bilo, raziskovali smo gozd in travnik ter bili navdušeni nad svobodo, ki nam jo je igra tam prinašala. Pa v igralnici? No, tam smo se zabavali ob igranju na kitaro in na sintesajzer, spoznali Spoznavanje glasbil smo celo harmoniko, vedno glasnejše prepevanje pa smo spremljali še z igranjem na male inštrumente. Ustvarili smo pomladno dekoracijo in darilca za starše ter se razgibali v telovadnici. Vsak dan znova smo torej pridobivali kopico novih izkušenj. Skupina Bibe, enota Hribček, Vrtec Ig Bibe na snegu Igra v naravi Pomladno dogajanje pri Polžkih P omlad v skupini Polžki preživljamo zelo različno. V belo odet breg smo v prvih dneh marca še izkoris- tili za navdušeno vriskanje na snegu, ko je pomlad intenzivneje zakorakala v našo okolico, smo se podali na raziskova- Razigrani Polžki na snegu Raziskovanje gozdnih poti Mostiščar 03 | April 2021 9  KOTIČEK ZA MLADE ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Knjižnica Ig Obratovalni čas od 12. 4. 2021 Igranje na glasbene cevi nje gozdnih poti in travnikov v okolici vrtca, z izdelovanjem pomladne dekoracije smo pomlad vnesli tudi v igralnico. Tam smo uživali še ob igranju na glasbene cevi, spoznali smo posebnega palčka, ki nas je vsako jutro razveselil z novim dnevnim izzivom. Seveda smo poslušali tudi pravljice, prepevali pesmi, iskali rešitve na uganke, izdelali darilca za starše, preko Zooma pa še navdušeno spremljali knjižničarkino pravljično urico. Skupina Polžki, enota Hribček, Vrtec Ig PON 8.00–19.00 TOR 10.00–15.00 SRE 8.00–19.00 ČET 10.00–15.00 PET 12.30–19.00 SOB ZAPRTO Razlagalni spis Pivci tišine V tišini svoje sobe pišem domačo nalogo v povezavi s prebrano pesmijo, ki smo jo obravnavali preko videokonference v tem tednu, saj je naš razred pouk opravljal na daljavo. Zoom je bil za naš jutranji budilec in dnevni motilec, vendar drugače ne gre. Dane Zajc je bil pesnik, pisatelj in dramatik za otroke in odrasle. Rodil se je v Zgornji Javoršici pri Moravčah leta 1929, umrl pa je v Ljubljani leta 2005. Njegove pesmi za otroke so zanimive, ker je z njimi ustvaril poseben pesniški jezik. Nekaj pesniških zbirk: Bela mačica, Abecedarija, Ta roža je zate … In še nekaj dramskih del in pripovedk: Leteča hišica, Hiša, Kralj Matjaž in Alenčica, Modrost kralja Salomona … Naslov pesmi je Pivci tišine. Pivci tišine so stvari, ki nam povzročajo nadležen zvok 10 Mostiščar 03 | April 2021 oziroma hrup in nam vzamejo tišino. Pesnik v pesmi opozarja na največjega krivca za zvočno onesnaženje okolja. Meni, da so to avtomobili. Seveda pa dandanes poznamo še nekaj glasnih motilcev. To so poleg avtomobilov tudi različne glasne zabave z glasno glasbo, na splošno promet, in to ne samo kopenski, temveč tudi zračni z glasnimi letali in helikopterji. V šolah poznamo tudi pivce tišine. Pivci tišine v šolah so učenci. Pivci tišine so lahko tudi stroji, tovarne, sirene na prevoznih sredstvih ali na kakšnih stavbah. Imamo pa tudi 'prostovoljne' pivce tišine, ki smo jim prepustili tišino. Prostovoljni pivci tišine prostovoljno povzročajo hrup in jemljejo tišino. Primer prostovoljnega pivca tišine je pralni stroj ali sušilni stroj. To, da smo jim prepustili tišino, se nam bo maščevalo. Začelo se bo pojavljati vse več hrupa, ki bo vse glasnejši. Hrup bo povzročalo vse več pivcev tišine. Takrat se mu ne bomo mogli nikjer izogniti, ne v gozdu ne doma in ne v glavah. Takrat ne bomo mogli razmišljati sami pri sebi v tišini, ker tišine ne bo. Ljudje bomo postali tudi vse bolj čudni in nervozni. Pesnik v pesmi pravi, da se zvoki razmnožujejo, se nam v glave naseljujejo in se v hišah drenjajo. Gozdovi nam naj bi bili še edino zatočišče pred nadležnimi zvoki. Kmalu pa bodo pivci tišine napadli tudi gozdove. Ne bomo mogli v gozd na sprehod, kjer bi lahko uživali v tišini. Kdaj bo do tega prišlo, ne ve nihče, zagotovo pa se bo to zgodilo kmalu, mislim, da se je tej grožnji skoraj nemogoče izogniti. Hrup ima posledice na naravi in prav tako tudi na ljudeh. Ljudje postajajo vse bolj nemirni, niso strpni, nimajo potrpljenja … Hrup vpliva tudi na naše spanje. Ljudje premalo spijo, nekateri nimajo kakovostnega spanca in so tako nenaspani. To se dogaja predvsem v mestih, kjer je tudi ponoči veliko prometa in avtomobilov. Ljudem bi dandanes pomagal že sprehod po gozdu ali travniku, ampak ne s slušalkami v ušesih, temveč brez slušalk, da lahko slišijo petje ptic in opazujejo naravo okoli sebe. Lahko pa v roko vzamemo knjigo in preberemo samo pet vrstic, samo da se malo umirimo. Manca Baler, 7. b  KOTIČEK ZA MLADE ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Skupaj praznujemo V mesecu februarju smo v razrede dobili zemljevide Slovenije in naše potovanje po domovini se je začelo. Pred nami je bil kulturni praznik. Učenci 3. b so pri likovni umetnosti ustvarili portret našega pesnika Franceta Prešerna, in že je bil pred vrati pust. V 2. b nas je obiskal kurent. S svojimi zvonci je glasno preganjal zimo. Pogovarjali smo se o šegah in navadah, ki so značilne za pust. Učenci 3. a so ustvarili masko kurenta. Naše potovanje se je nadaljevalo. Ustavili smo se v Prekmurju. V 2. b smo spoznali pisate- Naša država praznuje 30 let lja Ferija Lainščka, letošnjega Prešernovega nagrajenca, in brali njegove pravljice. Učenci so se preizkusili kot pisatelji in ilustratorji ter napisali svojo prvo slikanico. Uredili smo hodnik in razstavili naše slikanice. Dodali Risbe Franceta Prešerna Materinski dan Materinski dan je dan, ko damo mamici roko v dlan in ji čestitamo za materinski dan. To je čas, ko imaš svojo mamico zelo zelo rad. Seveda jo moraš imeti rad tudi druge dni, za materinski dan pa ji daš darila tri. Šopek, čokolado in poljubčke, da bo tvoja mamica vesela. Torej danes je 25. dan meseca marca, ki je nasmejan materinski dan. Eva-Arolea Trdan, 6. b smo še plakate učencev 3. b o Murski Soboti, mestu, kjer živi pisatelj Feri Lainšček. Naše potovanje se bo nadaljevalo … Božena Števančec, OŠ Ig Pravi mali kurent Naši kurenti Pesem Materinski dan Zdaj ždim v tej celoti, a kaj mi bo celota, če nimam nikogar za to lepoto. Ta pesem zate je, čeprav potrebuješ je ne. To je lepa gesta, ki ni prišla iz Bresta. A kaj mi bo ta lepota, če nimam ne koga ne s čim bi to delil. Rože Marjetice, vijolice vse to so rožice, ki domove nam krasijo, ko od nekoga za darilo jih dobimo. Martin Jakob Scheicher, 7. a Kaj mi bo lepota in celota, če ju ne morem skupaj dat. Na plano so prišle, iz zemlje so vzklile. In se po dolgi zimi spet razkrile. Lepoto spet so pokazale in z lepimi cvetovi se bodo spet v vetru majale. Tvoj praznik je prišel, zato te bomo zdaj vsi objeli in se s teboj lepo imeli. Rože zdaj ti podarimo in se ti lepo nasmejimo. Upam, da darilo ti bo všeč tako kot men'. Zdaj je konec pesmi, a ti se še vedno lepo imej. Mateja Železnik, 7. a Mateja Železnik, 7. a Mostiščar 03 | April 2021 11  ZGODOVINA NAŠIH KRAJEV ///////////////////////////////////////////////////////////////////// Življenje na vasi je bilo vedno odsev bivanja ljudi v tistem času. Teklo je po ustaljenem redu, ki so ga ustvarili predniki. Kmet je bil od nekdaj odvisen od lastnega dela in znanja ter od pomoči sosedov ali vaščanov. Ljudi ni povezovalo samo delo, ampak tudi druženje. Predvsem takrat, ko se je narava umirila in se pripravila na počitek, so si vaščani dali duška ter se poveselili na vaških praznovanjih ali pri skupinskemu delu. Tedaj je prišla do izraza tudi ljudska šaljivost, ki je iskala značajske napake posameznikov ali določene skupine. Fran Milčinski je nekoč šaljivo napisal: »Ižanci so navihano seme; pod Krimom onkraj barja se jim razprostirajo bahata njihova gnojišča, verjeti jim pa ne smeš vselej vsega, kar govore!« (Süha roba, 1919). Take šegave litanije pa so se seveda nenehno ustvarjale, saj se je narodni humor začenjal in širil tudi iz zaklada prednikov, ki so imeli smisel za opazovanje, presojanje in ocenjevanje. Življenja nekdanje starosvetne slovenske vasi ni več, ostajajo pa zgodbe, ki jih je ohranjalo ljudstvo. Kdor je božji, je sit P oletje se je nagnilo, dnevi pa so bili še vedno poletno dolgi in nič kaj podobni jeseni. Kmečkih opravil je bilo pri hiši vedno dovolj, zato se je pri Murnikovih delalo in ne dolgčas prodajalo. Poleg mlajšega hlapca je Murnik obdržal tudi že nekoliko ostarelega, a vendar zvestega hišnega pomočnika, ki je slišal na ime Lipe. Bil je samosvojega obnašanja in se ni oziral na pripombe vaščanov in sosedov. Noge je imel velike kot otroški grob, zato je imel samo ene čevlje, ki jih je nataknil le ob večjih cerkvenih praznikih, sicer pa je zatrjeval, da so nepotrebna potrata, ki človeku pošteno obrabi noge. Navajen je bil ponižnosti, saj je v mladosti prejel nemalo zaušnic in pospeškov v tisti kraj telesa, ki je ustvarjen za brce. Vsa ponižanja in trpljenje pa so pustila na starost posledice, da je postal samosvoj in čudaških navad. V svoji zamaknjenosti je včasih momljal svojo latovščino, od katere se pogosto ni razumela niti piškava beseda. Pri njem lepo oblačilo ni imelo posebne veljave, saj je nosil na sebi ene in iste stvari v petek ali svetek. Tudi videza je bil nenavadnega. Nosil je resasto brado, dolgo kot kakšen star prerok, pa tudi lasje že nekaj let niso videli škarij. Ob nedeljah, ko je bil prost, je poležaval na senu ali pa ga je prineslo v vas nepričakovano kot slaba beseda. V gostilni se je usedel v kot in molče poslušal pogovore gospodarjev, pil pa le toliko, kolikor mu je namenila kakšna usmiljena pivska duša. Pri hiši je imela podoben delovni staž tudi postarana dekla Ela, ki so jo otroci preimenovali v Grdelo, vzdevek pa ji je ostal in se nanj ni več jezila, če jo je kdo poklical s tem 'ljubkovalnim' imenom. Po cele dneve je 12 Mostiščar 03 | April 2021 bila vprežena v delo, kot bi si s tem hotela kupiti čas, ki naj bi ga na starost preživela pri tej hiši. Večerilo se je in Murnikovi so bili ravno pri večerji. Gospodinja je postavila na mizo veliko skledo žgancev, bogato zabeljenih z ocvirki. Poznalo se je, da pri hiši ni bilo pomanjkanja in niso otepali soka in krompirja vsak dan kot pri sosedih, kjer se je štelo, koliko krompirja se je neslo v usta. Najbolj neučakana sta bila Lipe in Grdela, ki so je bile same oči, pa tudi Lipe je vse popoldne komaj čakal, da ga je lakota prijela. Takoj sta planila z žlicama v skledo in začela na veliko zajemati prav tam, kjer je bilo največ ocvirkov. Grdela je potegnila skledo k sebi, drezala z žlico po ocvirkih in veselo godla pa tudi Lipe ni prav nič zaostajal. Obrnil si je skledo k sebi, v smeri, kjer so se svetili lepo zapečeni ocvirki, in veselo momljal med zobmi: »Hoj, takole pa sonce vzhaja pri naši hiši,« in zmagoslavno zajel z žlico za zajemalko žgancev. Grdela ga je jezno pogledala izpod čela in se pripravila na nov napad z žlico. V dve grbi sključena je ponovno obrnila skledo z ocvirki k sebi, bogato zajela in s polnimi usti izdavila: »Huuu, tako pa pri nas sonce zahaja.« Prav nič je ni spravilo iz njenih kolesnic, ko je šarila po ocvirkih, kup na njeni strani pa se je vidno zmanjševal. Igra se je nekaj časa ponavljala, končno pa je bilo Murniku dosti ravsa. Jezno je vzkipel in izbruhnil: »Dovolj prerivanja! Zdaj vama bom pa jaz pokazal, kako sonce zahaja ... Urno se mi poberita izpred oči, sicer vama bom hitro pomagal, noge me že srbijo!« ter pokazal z roko obema vrata. Čez nekaj dni se je zgodba ponovila v nekoliko drugačni obliki. Pri popoldanski južini so v skupno skledo zajemali tudi kosci, ki so kosili velik travnik ob Loki. Spet sta se izkazala Lipe in Grdela in hitela z zajemanjem, kot bi se bližal konec sveta. Murnik je spričo take hitrosti le malokrat segel z žlico po štrukljih, zato je kmalu odložil žlico, pogledal delavce in rekel: »Kdor je božji, je sit!« Na kmetih je namreč že od nekdaj veljala prastara navada, da se ravnajo domači pa tudi delavci po gospodarju, saj bi bilo zelo neolikano, če bi nadaljevali z jedjo. Zbrani so razočarano odložili pribor in žalostno gledali v skledo, ki je bila še skoraj do polovice napolnjena s štruklji, ki sicer niso bili pogosto na kmečkih mizah. Neodločno so sedeli in čakali, da bi si gospodar premislil in da bi pošteno zajeli, kar je ostalo, v tem pa je Murnik prestavil skledo k sebi, poprijel za žlico in zamrmral: »Pa je vseeno škoda, če bi tako dobra hrana preč prišla. Če že moram, jo bom pa kar jaz zmazal!« Murnikova oporoka N ič na tem svetu ni večnega in tudi življenje se brez izjeme vsakemu dopolni. Murnikovo se je, ko so to najmanj pričakovali. Nekaj je bolehal, mimogrede staknil pljučnico, nato pa obležal. Pokesal se je pred Bogom, vendar mu vse bogastvo in denar, ki ga je pridobil v vseh teh letih, niso odtehtali zdravja. Znano je bilo, da je Murnikova kreda pijancem rada dvojno pisala, zato si je nabral dosti premoženja, vendar mu to na koncu ni prav nič koristilo. Pride čas, ki terja, Pri južini da mladi more, stari pa mora umreti, smrt pa prinese s seboj le koso, in ne vrečo, kamor bi od bogatinov spravila denar v zameno za življenje. Žena je poklicala k umirajočemu nekaj sosedov in notarja, da so uredili glede oporoke. Bolnik je s tresočim glasom narekoval notarju: »Pajsar mi je dolžan petdeset goldinarjev, Koštrunov deset, Kajžar trideset, Narobe pa sto goldinarjev. O, še precej imajo ljudje pri meni dolga, glejte, da bodo vse pošteno vrnili do zadnjega krajcarja z obrestmi! S kalnimi očmi je pogledal sina in rekel: »Miha, privij jih, naj se ti prav nič ne smilijo ti nemaniči, dosti sem čakal in priganjal.« Tudi Murnica se je zazrla v sina, nato pa začela sitnariti in priganjati notarja, naj vse vestno zapiše, da bodo lahko takoj izterjali dolg. Murnik je molčal, nato pa se čez čas spet obrnil do navzočih in rekel: »No, še eno malenkost sem pozabil, mislim, da sem tudi jaz še nekaj dolžan. Še vedno nisem plačal vinskemu trgovcu Trajbarju petsto goldinarjev za deset sodov vina. Ne vem sicer, ali je vredno, da se plača ta drobiž v celoti, nekaj pa bi bilo dobro vendarle ...« Murnica je prestrašeno pogledala priče in notarja, nato pa rekla sinu: »Jezusmarija, naš ata umira! Miha, zapri mu oči, saj vidiš, da že blede ...!« Stari ljudje dajejo dobre nasvete zato, ker so minili časi, ko so dajali slabe zglede. Bojan Jerlah  ZGODOVINA NAŠIH KRAJEV ///////////////////////////////////////////////////////////////////// Prazgodovinska kolišča okoli Alp Kmalu 10 let na UNESCO seznamu Svetovne dediščine L etos obeležujemo 10. obletnico vpisa ižanskih kolišč na UNESCO Seznam svetovne kulturne in naravne dediščine v sklopu serijske nominacije Prazgodovinska kolišča okoli Alp. Leta 2011 je šest držav (Švica, Nemčija, Avstrija, Slovenija, Italija, Francija) pripravilo skupno nominacijo za vpis 111 predalpskih kolišč na seznam, med katerimi sta tudi dve skupini na Ljubljanskem barju, obe v Občini Ig. Upravljanje takrat razglašenega spomeniškega območja državnega pomena je bilo dodeljeno novoustanovljenemu Javnemu zavodu Krajinski park Ljubljansko barje. Izjemno občutljivih arheoloških ostankov kolišč se na Barju s prostim očesom ne vidi in še izurjeno oko jih komaj prepozna. Zaščita in ohranjanje kolišč v barjanskih tleh je zato večplastna naloga, ki zahteva zagotavljanje stalne vlažnosti tal za ohranjanje organskih ostankov, na nekate- Koliščarsko obarvane kulinarične ideje rih delih skrb za preprečevanje erozije, potrebno pa je tudi ozaveščanje o vplivih različnih posegov (npr. globoko oranje in kopanje), ki bi lahko škodovali arheološkim ostankom, saj so plitko pod površjem. Za ozaveščanje in informiranje javnosti o koliščarski dediščini in njenem pomenu na svetovni ravni sta na Barju v neposredni bližini kolišč trenutno postavljeni dve tabli, kmalu pa se jima bodo pridružili še interpretacijski center na Igu, interpretacijska pot in v prihodnosti tudi rekonstrukcija koliščarskega naselja. Kdor bi želel izvedeti več o koliščarskih najdbah v širšem evropskem prostoru, si lahko na spletni strani vitrine.palafittes.org ogleda mednarodno virtualno razstavo o koliščih, ki skriva različna presenečenja, tudi z Ljubljanskega barja. Kdor pa bi želel raziskovati koliščarsko dediščino drugače, lahko na spletni strani palafitfood.com ali Instagramovem profilu @PalaFitFood najde navdih za pripravo jedi iz sestavin, ki so jih poznali koliščarji: kremni sir, grahov kruh, testenine z divjim česnom, ravioli s koprivo, pogače z zelišči … V sodelovanju z Mednarodnim odborom za upravljanje s kolišči UNESCO vam ob tem želimo obilo ustvarjalnih trenutkov. Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje IG PalaFItFood Vabimo na tretje predavanje v sklopu predavanj Barje, ali te poznam z naslovom Mezolitsko najdišče Breg pri Škofljici O najdišču bo spregovoril dr. Matija Turk, znanstveni sodelavec Inštituta za arheologijo ZRC SAZU, v četrtek, 22. aprila 2021, ob 19.00. Breg pri Škofljici sodi med najpomembnejša mezolitska najdišča v Sloveniji. Izkopavanja prof. Franca Osoleta leta 1983 in 1984 so, čeprav so zajela le majhen del površine, kjer so že predhodno na njivah našli številna kamnita orodja, prinesla na dan pestre najdbe iz časa, ko se je nomadski lovsko-nabiralniški način življenja v Evropi počasi umikal stalni naselitvi in pridelovalnemu gospodarstvu. Posnetek si lahko ogledate na spletni strani društva www.drustvo-frangovekar.si ali FB-strani Društva Fran Govekar Ig. Vabljeni! Mostiščar 03 | April 2021 13  ZGODOVINA NAŠIH KRAJEV ///////////////////////////////////////////////////////////////////// Kako so se trije Golani tik pred veliko krizo odpravili čez lužo V današnji in naslednjih številkah Mostiščarja objavljamo prevod iz knjige Ko spregovorijo molčeči ljudje. Gre za poglavje Gold is not Golo (Zlato ni Golo), v katerem ameriški novinar Robert St. John pripoveduje, kaj so mu leta 1947 povedali domačini z Golega, ki so se leto pred izbruhom velike gospodarske krize, leta 1929, odpravili čez lužo s trebuhom za kruhom, predvsem z željo, da bi obogateli pri iskanju zlata v severni Ameriki. Gold is not Golo Vas Ig leži južno od Ljubljane v bogati dolini, kjer so travniki za košnjo in žitna polja. Ig ima nekaj skupnega s srbsko vasjo Ub, vsakdo lahko brez težav izgovori njeno ime. Da prideš peš iz vasi Ig do vasi Golo, potrebuješ precejšen del dneva, saj se je treba vso pot vzpenjati. Golo je samotna hribovska vasica. Življenje v njej nikoli ni bilo lahko, kot to velja za vse hribovske vasi. Razen v zimskih mesecih, ko je Golo odrezano od sveta, njegovi prebivalci delajo od sončnega vzhoda do zahoda, da bi imeli dovolj za preživetje. V vasici živi 70 ljudi v okoli dvajsetih hišah, pri čemer si jih tudi po več deli eno sobo. Včasih vaščani najdejo izgovor, da gredo na Ig, kjer obiščejo prijatelje. Redko se odpravijo v Ljubljano, a ko se vrnejo, imajo dovoljšno zalogo zgodb, da se o njih pogovarjajo vsaj dva tedna. Največ pa domačini govorijo o sovaščanih, ki so odšli v Kanado. Ne more se vsaka vas pohvaliti, da so trije njeni prebivalci prečkali večji del Evrope in Atlantski ocean ter prišli na sever dežele, ki se imenuje Kanada. Večina slovenskih kmetov niti ne ve, kje je Kanada, zato jim je treba to pojasniti. Ko so vaščani pripovedovali, zakaj so se trije domačini odpravili na tako dolgo pot, so šepetali in niso uporabljali slovenske besede za zlato. Radi uporabljajo besedo 'gold'. Bolje je, kot reči po slovensko zlato, ker gold zveni tako zelo podobno kot Golo, poleg tega zveni privlačno. Da, vsi trije naj bi na severu Kanade iskali zlato. Upali so, da se bodo nekega dne vrnili bogati. Dovolj bogati, da bodo kupili vso vas. Bogati kot kralji. Dovolj bogati, da bodo lahko vsak dan odha- 14 Mostiščar 03 | April 2021 jali v Ljubljano in si kupili, kar si v svojih sanjah želijo imeti. Dovolj bogati, da nobenemu od njih ne bo treba več delati. Vsi trije, Joe in Vinko Ponikvar ter Tony Lenič, so odšli skupaj leta 1928. Joe in Tony sta bila poročena. Tony je imel dva sinčka in ženi je rekel, naj dobro skrbi zanju. Ni vedel, kdaj se bo vrnil, a ko bo prišel, ne sme biti presenečena, če se bo z Iga pripeljal v tistem vozilu, ki ne potrebuje konjske vleke. Vinko je bil najmlajši. O poroki ni še niti razmišljal. Ko so prišli preko Atlantika, so se ločili. Joe jima je predlagal, da bi se odpravili na območje z imenom Colorado, ki ni bilo tako daleč od kraja, kamor so hoteli v Kanadi iti. Prepričan je bil, da bodo v Coloradu lahko iskali zlato, a čeprav je bil Joe najstarejši, ga druga dva nista hotela poslušati. Šla sta v Kanado v kraj z imenom Kerkilac. Zelo dolgo nihče na Golem ni dobil nobene novice o trojici. Joejeva žena je ves čas ponavljala, da so najbrž utonili v veliki luži, ko so jo prečkali, Tonyjeva žena pa je dejala, da bo počakala eno leto, preden bo začela žalovati. Potem pa so začele prihajati barvne razglednice. Vsak na Golem jih je videl, preden so jih obesili na zid v kuhinji. V vasi je vedno vladalo veliko vznemirjenje, ko je prišla nova razglednica. A ponos obeh soprog je splahnel leto po odhodu trojice. Ko je tako spet enkrat prišla razglednica, je namreč v množici vaščanov, ki so se zbrali okrog nje, starejša ženica dejala, da je nenavadno, da trije možje nikoli ne pišejo o tem, koliko zlata so našli. Sledila je minuta tišine. Vaščani so pogledovali proti Ponikvarjevi in Leničevi in čakali, da bosta kaj rekli. Tonyjeva žena se je končno domislila, kaj naj odgo- vori. Dejala je, da kolikor pozna svojega moža, jo hoče presenetiti. Najbrž pa bosta tako storila tudi njegova tovariša. Minilo je več let in nekega dne je nekdo, ko je gledal navzdol proti Igu, zagledal znano postavo, ki je prihajala po poti navzgor. Ko se je prišlek približal, so videli, da je Joe. Vsa vas mu je tekla nasproti. Nihče ga ni vprašal, kje je avto, o katerem je govoril pred odhodom v Ameriko. So pa strmeli v njegovo obleko mestnega človeka in v rumeni kovček, ki ga je držal v desni roki. Potem so vprašanja kar deževala, Tonyjeva žena pa ga je vprašala, kje je njen mož. Joe je pojasnil, da drugih dveh od njihove ločitve v ZDA ni več videl. Šla sta v Kanado, on pa je bil v Coloradu, kjer ni bilo veliko zlata. V svojem rumenem kovčku nima veliko stvari, predvsem ima obleko za ženo. Ves denar, ki ga je zaslužil, je porabil za vrnitev domov. Ne ve dobro, kaj bo zdaj. Morda se bo vrnil h kmetovanju. Ali pa bo … ali pa bo odpotoval v kraj, ki se imenuje Minnesota. Tudi ta je v ZDA. Na ladji je srečal moža, ki se je vračal in mu je dejal, da je Minnesota kraj, kamor se splača iti. Joe ni ostal dolgo doma na Golem. Bolj ko je premišljeval o tistem, kar mu je dejal mož na ladji, bolj je bil prepričan, da je Minnesota kraj, kjer bo našel tisto, kar je iskal. Več let je minilo, preden se je spet kaj zgodilo. Le včasih je prišlo pismo od enega od treh mož, včasih iz Kanade, včasih iz Minnesote, v pismu pa je bil zelen papirček. Kadar se je to zgodilo, je moral nekdo z Golega na Ig, od koder se je potem z avtobusom peljal do Ljubljane, tam pa je na banki zamenjal zelene papirčke za slovenski denar. Vsakič, ko je prišla takšna polna kuverta, je šla Tonyjeva žena k stari ženici, ki je pred leti sarkastično pripomnila, da trojica ni našla zlata, in mahala pred njo z zelenim papirčkom pred obrazom rekoč: »A vidiš!« In vsakič je stara ženica zaničljivo prhnila: »Ampak to ni zlato!« Potem pa je prišlo leto 1937, ko je Vinko, najmlajši od trojice, nekega vročega poletnega dne prišel po cesti navkreber z Iga. Tudi on ni prišel z avtom, a tudi on je imel kovček in v njem je bilo veliko stvari za ženske. Vaščani so dosegli, da je v središču vasi pred njimi odprl kovček. Ko so zagledali dve ali tri ženske obleke in par ženskih čevljev, so vsi takoj hoteli vedeti, zakaj ni pripeljal s seboj svoje žene. Kakšna je? Ali je Kanadčanka? Ali je tako lepa, kot so slovenska dekleta? Vinku je bilo zelo nerodno. Končno je povedal, da nima žene. A morda bo kmalu imel eno lepo. Zaradi tega je prišel domov. Njegov namen je bil, da si najde ženo. Vsi so molčali in pogledali Annie. A tudi Annie ni ničesar rekla. Samo sklonila je glavo in še vedno strmela v stvari iz kovčka, ki so bile na tleh. Vinko najprej ni vedel, kdo je Annie. Navsezadnje je bila zdaj morda stara že 22 let, ko pa je šel na pot, je bila trinajstletna deklica. Zdaj je bila ženska. Tudi čedna na pogled. To noč je njen oče rekel Vinku, naj si ogleda njene roke. Bile so velike. Annie je bila primerna za pomoč na polju. Delala je lahko toliko kot vsak moški. Seveda bo njenemu očetu žal, da jo bo izgubil, toda Vinko bo boljši mož zanjo kot tisti z Iga, ki prihaja k njej vsako nedeljo. Nato pa je vprašal Vinka, koliko zlata je našel v Kanadi. Nekaj dni pozneje sta se Vinko in Annie poročila. (nadaljevanje prihodnjič) Prevod: Mihael Šorl  DOBRO JE VEDETI ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Ukrepi za ohranjanje mokrotnih življenjskih prostorov v polnem teku U strezno upravljanje z zemljišči je nujno za ustvarjanje pogojev za ohranitev izginjajočih ogroženih vrst ter njihovih habitatov. Po uspešno izvedenih odkupih zemljišč so bile zato aktivnosti projekta PoLJUBA v preteklem letu intenzivno usmerjene v izvedbo ukrepov za obnovitev in ohranjanje mokrotnih habitatov ter nekaterih najbolj ogroženih rastlinskih in živalskih vrst, ki so tam. Projektne aktivnosti so v letu 2020 potekale na skoraj 160 ha kmetijskih in gozdnih zemljišč, kjer se je izvajala večina naravovarstvenih ukrepov. Če izpostavimo le nekaj ključnih: odstranjevanje lesne zarasti, setev trav in senenega drobirja, prilagojena košnja, mulčenje, odstranjevanje invazivnih tujerodnih vrst, ureditev hidrologije v dolini Strajanov breg, vzpostavitev novih vodnih habitatov za želvo močvirsko sklednico in hribskega urha, obnova habitatov za kačjega pastirja koščičnega škratca ter ponovna naselitev metulja barjanskega okarčka in doselitev hrošča puščavnika. Na posebej občutljivem območju travnikov, ki so eno zadnjih prebivališč barjanskega okarčka na Ljubljanskem barju, je bilo izvedeno ročno odstranjevanje navadne krhlike, kar zavira njeno nadaljnje razraščanje. Na območju celotnega Ljubljanskega barja Barjanski okarček Janez Tarman Kosec Alen Ploj pa je bila izvedena mozaična obnova posameznih jarkov, s čimer so bili izboljšani življenjski pogoji za koščičnega škratca. Izboljšanje stanja populacije barjanskega okarčka in puščavnika Med ključnimi dosežki projekta sta uspešno izvedena ponovna naselitev metulja barjanskega okarčka v Naravnem rezervatu Iški morost in obogatitev populacije hrošča puščavnika na območju Mestnega loga v Ljubljani. V obeh primerih je bila doselitev osebkov, vzgojenih v gojilnicah, prepoznana kot nujen ukrep za ohranitev močno ogroženih populacij na Ljubljanskem barju. V juniju je tako dr. Tatjana Čelik iz Biološkega inštituta Jovana Hadžija ZRC SAZU izvedla uspešen prenos 175 bub barjanskega okarčka na Ljubljansko barje. Ob pričakovani uspešnosti izleganja je bilo v naravo naseljenih 123 odraslih metuljev, s čimer je bila zasnovana nova populacija v Naravnem rezervatu Iški morost ter obogatena izvorna populacija med Igom in Škofljico. Doselitev bo v podobnem obsegu izvedena tudi v letošnjem letu. V poznopoletnem času je bila v sodelovanju z Nacional- Močvirska sklednica nim inštitutom za biologijo izvedena druga doselitev hrošča puščavnika na Ljubljansko barje. Na območje Mestnega loga je bilo nameščenih dodatnih 15 hrastovih gojilnic z lesnim muljem, v katere so bile prenešene ličinke, ki izvirajo iz Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib. Po pričakovanjih se bodo ličinke v odrasle hrošče preobrazile že v tem letu. Nove mlake za močvirsko sklednico in hribskega urha Na Ljubljanskem barju so manjša vodna telesa s stoječo vodo (mlake), ki bi bila primeren življenjski prostor za želvo močvirsko sklednico, zelo redka, zato so v okviru projekta vzpostavili 42 novih mlak in izboljšali povezljivost populacij avtohtone želve močvirske sklednice na tem območju, kar bo pripomoglo k povečanju populacije vrste. Poskrbeli so tudi za izlov tujerodnih želv rdečevratk, ki so resna grožnja močvirskim sklednicam. Izvedena so bila še dela za vzpostavitev treh manjših mlak in 38 uleknin za hribskega urha. Te naj bi se sčasoma napolnile s padavinsko oziroma talno vodo, v poletnih mesecih pa deloma ali povsem izsušile, kar ustreza ekološkim zahtevam hribskega urha. Janez Tarman Mostiščar 03 | April 2021 15  DOBRO JE VEDETI ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Dobro leto za kosca na območju Naravnega rezervata Iški morost V poletnem času je bil izveden popis kosca na Ljubljanskem barju, kjer je bilo glede na zadnja leta zabeleženih precej več koscev kot običajno. Na vlažnih travnikih na območju naravnega rezervata je ponoči ob koncu maja in začetku junija prepevalo vsaj sedem pojočih samcev, k čemur so prispevali tudi izvedeni ukrepi revitalizacije njegovega habitata. V letošnjem letu nova tematska pot – Pot med jelšami Intenzivno potekajo tudi dela za vzpostavitev trikilometrske tematske poti na Rakovi jelši, v okviru katere bo postavljenih osem interpretacijskih postaj, ki bodo ozaveščale o pomenu ohranjanja biotske raznovrstnosti na Ljubljanskem barju. Nova Pot med jelšami bo prve obiskovalce v svoji končni podobi pričakala predvidoma jeseni. O projektu PoLJUBA Partnerji projekta so Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje (JZ KPLB), Zavod RS za varstvo narave (ZRSVN), Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) in Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR). Štiriletni projekt v skupni vrednosti 4,12 milijona evrov je v 80 odstotkih sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, preostalih 20 odstotkov prispeva Republika Slovenija. JZ Krajinski park Ljubljansko barje Ne čakajmo – stop nasilju! Nasilje je treba nemudoma prijaviti! O b tragičnih družinskih dogodkih, o katerih beremo v medijih, je treba vso pozornost nameniti tej – še vedno prikriti – problematiki. Nasilje v družini je splošen družbeni problem in pojavlja se ne glede na socialno-ekonomski položaj, spol, starost, etnično pripadnost ali druge osebne okoliščine družinskih članov. Leto epidemije je stiske, ki velikokrat vodijo tudi do nasilja, povečalo, in to obdobje terja še večjo pozornost države, lokalne skupnosti, javnih institucij in drugih organizacij. Vedno pa tudi pozornost vsakega posameznika, naj bo to v vlogi soseda, prijatelja, družinskega člana itd. Nasilje ni konflikt in zanj ni opravičila Na Centru za socialno delo Ljubljana opažamo, da je delež neprijavljenega nasilja v družini še vedno mnogo višji od uradnih podatkov. Nasilje med družinskimi člani, še posebej v intimnih partnerskih odnosih, je pogosto prikrito, dogaja se za zaprtimi vrati, zato ga je tudi težje prepoznavati in preprečevati. Žrtve pogosto potrebujejo veliko strokovne podpore in pomoči, da zmorejo spregovoriti o nasilju. 16 Mostiščar 03 | April 2021 Opažamo tudi, da je nasilje v družini v Sloveniji še vedno stigmatizirano in da je toleranca do nasilja kljub izboljšanju situacije v zadnjih letih še vedno prevelika. Na Centru za socialno delo Ljubljana zagovarjamo ničelno toleranco do nasilja in s svojim delovanjem aktivno ozaveščamo strokovno in laično okolje pri prepoznavanju in prijavljanju nasilja. Za nasilno vedenje je vedno odgovoren povzročitelj nasilja, nasilje ni konflikt in zanj ni opravičila! Podatki, ki jih centri beležijo v zvezi z obravnavo nasilja v družini, kažejo na to, da je še vedno visok odstotek primerov, v katerih so žrtve nasilja v družini ženskega spola. Posebej poudarjamo, da so otroci žrtve nasilja, tudi če so ob nasilju le prisotni in ne doživljajo neposrednega nasilja, ali če živijo v okolju, kjer se nasilje izvaja. Otroci kot žrtve nasilja imajo prednost pri obravnavi. Nujnost prijave Vsako nasilje je treba prijaviti. Vsaka žrtev ima na voljo različne vrste in vire pomoči, s katerimi ji lahko pristojne institucije pomagajo pri reševanju njene ogroženosti. Center za socialno delo je osrednja institucija pri obravnavi nasilja v družini. Na centru bomo žrtvi ponudili možnost spremljevalca, ki jo lahko spremlja na Policijo, da lažje pove svojo zgodbo. Grožnje je vedno treba vzeti skrajno resno Grožnje povzročitelja in strahove žrtve center vzame skrajno resno. Najnevarnejši čas za žensko je takrat, ko želi zapustiti ali zapusti nasilnega partnerja, ker bo uporabil vse načine, da jo bo pridobil nazaj. Povzročitelji običajno to počnejo toliko časa, dokler jih sistem jasno in odločno ne ustavi. Naloga centrov za socialno delo je, da z žrtvijo naredi vse, da jo zaščiti, pri tem pa je zelo pomembno, da žrtev natančno povprašamo o njenih strahovih in grožnjah, ki jih je izrekel povzročitelj nasilja v družini. Nudenje informacij in pomoči žrtvam Kadar se oseba obrne na center za socialno delo zaradi nasilja v družini, ji najprej posredujemo vse informacije, ki jih potrebuje, in jo seznanimo z vsemi organizacijami, na katere se lahko obrne. Takoj od začetka žrtvi nudimo vso pomoč, ki jo ob tem potrebuje. Vloga in naloge policije Policija kot institucija največkrat prva vstopa v družino, se sooči z obravnavo in preiskavo nasilja v družini. Policija ima možnost, da žrtev nasilja zaščiti tudi tako, da povzročitelju nasilja izreče ukrep prepovedi približevanja. Kaj lahko žrtve pričakujejo? Center za socialno delo se je dolžan na vsak primer nasilja v družini, o katerem je obveščen, odzvati in takoj začeti s postopki za zaščito žrtve nasilja v družini tako, da je zanjo varno. V primeru neposredne ogroženosti zdravja in življenja žrtve svoje začetne aktivnosti takoj uskladi s policijo in ukrepa v smer zaščite žrtve – pomoč pri odhodu v krizni center za žrtve nasilje, odhodu v krizni center za mlade, varno hišo ali drugo varno lokacijo oziroma napotitev v zdravstveno oskrbo. Z žrtvijo razišče situacijo in opredeli problem nasilja, oceni njeno psihofizično stanje in njeno socialno podporno mrežo, izdela začetno oceno ogroženosti, pripravi varnostni načrt z namenom zagotovitve njene trenutne varnosti in krepitve moči v konkretnem po-  DOBRO JE VEDETI ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// ložaju. V nadaljevanju center za socialno delo žrtev spremlja, izdela se dolgoročni načrt pomoči za varnost žrtve, vključi druge pomembne institucije, ki so pomembne za zaščito žrtev, po potrebi skliče multidisciplinarni tim. V tem času je nastala negotovost, povečan strah, nejasna prihodnost, finančna stiska in so se žrtve težje tudi odločale za odhod od doma. Žrtve nasilja v družini so bile še bolj izolirane od sorodnikov, prijateljev in njim pomembnim osebam. Nerazumevanje položaja žrtve V letu 2020 zabeležili 680 prijav Pogosto se dogaja, da žrtve nimajo dovolj moči, da bi poiskale pomoč. V svoji okolici pogosto naletijo na nerazumevanje ali se jim celo ne verjame, prisoten je sram in strah, nekateri jih lahko celo obsojajo. Žrtev moramo opolnomočiti oziroma opogumiti in spodbuditi k iskanju pomoči ali zanje sami poiščemo pomoč. Skrito nasilje v času epidemije V času epidemije na Centru za socialno delo Ljubljana nismo zaznali porasta primerov nasilja v družini, to pa ne pomeni, da se je nasilje v družini zmanjšalo. V času epidemije so bili po večini družinski člani doma. Žrtev je težje klicala ali poiskala pomoč, ker je bil povzročitelj nasilja prisoten. Na Centru za socialno delo Ljubljana, pod katerega sodi osem enot centra za socialno delo (Ljubljana Center, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič Rudnik, Ljubljana Moste Polje, Ljubljana Bežigrad, Grosuplje, Vrhnika in Logatec), smo v letu 2020 skupno beležili 680 vseh informacij oziroma prijav nasilja v družini, od tega je Policija v 125 primerih izrekla ukrep prepovedi približevanja povzročitelju nasilja proti žrtvam nasilja v družini. Realiziranih je bilo 43 namestitev v varno okolje. Znak za pomoč v primeru nasilja Oseba, ki doživlja nasilje, pokaže znak osebi na drugi strani tako, da najprej pokaže odprto dlan, nato palec pre- Kam po pomoč? Policija (intervencijska številka) 113 Nujna medicinska pomoč 112 CSD Ljubljana, enota Vič Rudnik Tržaška cesta 40, Ljubljana 01 200 21 40 CSD Ljubljana Koordinatorka za preprečevanje nasilja 031 390 265 Društvo SOS telefon 080 11 55 Društvo za nenasilno komunikacijo 01 434 48 22 Združenje proti spolnemu zlorabljanju 01 431 33 41 Krizni center za ženske in otroke, žrtve nasilja (Društvo ženska svetovalnica) 031 233 211 Psihosocialna pomoč ženskam žrtvam nasilja Krizni telefon čez vikende 01 25 11 602 051 33 88 11 makne na dlan in ga pokrije z ostalimi prsti. Oseba pri tem ne uporabi nobenih besed in lahko to opravi na skrivaj, ne da bi povzročitelj, če je v bližini, to opazil. Ob množični uporabi spletnih orodij in videoklicev je znak za pomoč vedno bolj prepoznaven, tudi v Sloveniji. Delite ga tudi vi! Center za socialno delo Ljubljana Že tretja priložnost za bodoče podjetnike s poslovnimi idejami R egionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR) je objavila že tretji razpis za vključitev v projekt Podjetno nad izzive v Ljubljanski urbani regiji (PONI LUR), ki je namenjen vsem, ki imajo inovativne in napredne ideje ter si želijo stopiti na samostojno podjetniško pot, manjka pa jim nekaterih ključnih znanj. Program je oblikovan tako, da udeleženci v štirih mesecih osvojijo znanja in veščine, ki so nujni za uspešen in učinkovit razvoj ideje ter zagon podjetja. V okviru projekta jih čaka zaposlitev na agenciji ter po- polno podporno podjetniško okolje. S pomočjo mentorjev in uspešnih podjetnikov ter strokovnjakov z različnih področij bodo pridobivali številna znanja vse od razvoja poslovne ideje do izdelave poslovnega modela in načrta, marketinških in promocijskih aktivnosti, poslovne komunikacije, upravljanje z IKT, pridobivanje virov financiranja ter osnovna pravna in finančna znanja. V projekt se lahko vključijo osebe s poslovno idejo ne Razpis je objavljen na spletni strani www.rralur.si. Prijave so možne do 17. 5. 2021, udeleženci pa bodo v projekt vključeni predvidoma s 1. 7. 2021. Dodatne informacije v zvezi z javnim razpisom in razpisno dokumentacijo je možno dobiti vsak delovni dan do vključno 14. 5. 2021 med 8.00 in 13.00 na telefonski številki 01 306 19 02 oz. elektronski pošti info@rralur.si, vabljeni pa tudi na spletni informativni dan, ki bo potekal 4. 5. 2021 – obvezne so predhodne prijave preko obrazca, objavljenega na www.rralur.si. glede na starost, stopnjo izobrazbe ali status brezposelne osebe. Pogoj je, da imajo kandidati prijavljeno stalno ali začasno bivališče v v eni od 26 občin Ljubljanske urbane regije ter da lahko pred začetkom podpišejo pogodbo o zaposlitvi za določen čas štirih mesecev. RRA LUR Projekt sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR). Za projekt Podjetno nad izzive v Ljubljanski urbani regiji – PONI LUR v vrednosti 831.480,00 EUR bo ESRR prispeval 582.036,00 EUR. Mostiščar 03 | April 2021 17  ZDRAVO ŽIVLJENJE /////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// »Nalezimo se dobrih navad — cepimo se« E pidemija covida-19 je povzročila eno največjih kriz v zadnjem stoletju, ki je korenito spremenila naša življenja, in učinkovita cepiva so v tem trenutku edino realno upanje, da se epidemija ne bo ponovila tudi v naslednji hladni sezoni. Najboljša zaščita je cepljenje K preprečevanju širjenja virusa lahko pomembno prispeva vsak od nas. Pri tem je najpomembneje, da upoštevamo priporočena zaščitna ravnanja: vzdržujemo medosebno razdaljo vsaj dva metra, pravilno nosimo masko, skrbimo za higieno rok, zmanjšamo medosebne stike z drugimi in v primeru bolezni ostanemo doma. Najučinkovitejši ukrep za zaščito našega zdravja in zdravja naših bližnjih pa je cepljenje, ki je najboljša zaščita pred boleznijo ter težavami, tveganji in posledicami, ki jih prinaša covid-19. Okuži se lahko vsakdo od nas Z novim koronavirusom se lahko okuži vsak, tako starejši kot tudi mlajši, izkušnje pa kažejo, da imajo težji potek bolezni starejše osebe in osebe s kroničnimi obolenji (kot so kronične bolezni dihal, sladkorna bolezen, srčno-žilne bolezni, rak ipd.). Med skupinami, ki jim Svetovna zdravstvena organizacija in Centri za nadzor bolezni še posebej priporočajo cepljenje, so zato tudi kronični bolniki in starejši od 60 let, ki predstavljajo več kot 30 odstotkov vseh okuženih v Sloveniji. Varnost in učinkovitost cepiv Skrb glede varnosti in učinkovitosti cepiv je odveč. Vsa cepiva morajo namreč skozi enake, točno določene postopke testiranja in ocenjevanja, kjer se preverja njihova učinkovitost in varnost. Cepiva proti covidu-19 so bila preizkušena v kliničnih testiranjih, v katerih je sodelovalo več deset tisoč ljudi, in čeprav je bila časovnica strnjena, se je upoštevalo vse pomembne vmesne korake. Zaščitimo sebe in druge Odločitev za cepljenje proti covidu-19 je vsekakor v rokah vsakega posameznika, Hujšanje, tek in hoja Z anesljivo hujšanje s tekom (ki ni tek, ampak malo hitrejša hoja), brez napora in za vsakega … KAKO?: Z novo metodo treninga brez napora ali odpovedovanja. Rezultat že po dveh do štirih mesecih. STAROST: od 15 do 80 let TRAJANJE TRENINGA: ena ura KDAJ: po dogovoru (priporočljivo dvakrat tedensko) KJE: na Igu (Draga) TRENERJA: Majk in Metja učitelja (diploma Olimpijskega komiteja Slovenije št. 64601-3202 o usposobljenosti za strokovno delo v športu) Tomaž ZAČETEK: po dogovoru (sestanek naj bi bil takrat, ko se boKočar pojavilo dovolj zainteresiranih kandidatov). Informativni dan, za katerega se bomo dogovorili, preverjanje posameznika glede na njegovo trenutno zdravstveno situacijo (pritisk, temperatura, srčni utrip, kisik v krvi, pronacija oz. supinacija stopal itd). CENA: prvi dan treninga brezplačno (da vidite, ali vam ustreza), pozneje prostovoljni prispevki. REZULTATI: od dva do pet kilogramov na osebo manj v samo dveh mesecih, odvisno od začetne teže. Veliko boljše počutje, lažje premagovanje različnih vrst stresa, predvsem pa osebno zadovoljstvo, da smo nekaj naredili zase. IN NE NAZADNJE: prepričani smo o uspehu, to je od vas za nas najboljše plačilo. KONTAKT: Majk Lapuh in Metja Ahačič, učitelja športne rekreacije odraslih. Vsi zainteresirani lahko pokličete na tel. 040/435-647 ali pa pišete oz. se potencialno prijavite po mailu na mlapuh@gmail.com. Veseliva se srečanja z vami s pozitivno energijo, ostanite zdravi. Upava, da se čim prej vidimo. odgovornost do drugih pa je v rokah nas vseh. Ne pozabimo, da je cepljenje proti covidu-19 tudi izkaz odgovornosti do tistih, ki so lahko krhkega zdravja in podvrženi resnim zapletom. Ko bomo na vrsti, se torej cepimo. S tem namreč izkazujemo skrb zase in za vse okoli sebe. Pomembno je namreč, da za uspešno obvladovanje epidemije stopimo skupaj. Zato se čim prej nalezimo dobrih navad in se cepimo v čim večjem številu. Dodatne informacije o cepivih in cepljenju lahko najdete tudi na posebni spletni strani Nacionalnega inštituta za zdravje, www.cepimose.si. NIJZ Knjigo Tomaža Kočarja Bilo je nekoč na Igu in v bližnji okolici lahko naročite na Občini Ig  01/2802-318 envelope-open info@obcina-ig.si (1938) tudi v svoji zadnji knjigi ostaja zvest krajem, v katerih je preživel gozdarsko poklicno pot in pri tem spletel številne vezi, ki ga na Ižansko redno vodijo tudi desetletja kasneje. V spominih piše o ižanskih rodbinah, s katerimi je stkal poklicne in zasebne vezi, ter o zgodovinskih zanimivostih krajev pod Mokrcem. Kot zvedavemu in natančnemu opazovalcu – tudi skozi objektiv fotoaparata – mu je uspelo pripraviti zanimivo branje za vse Ižance in tiste, ki jih v naše lepe kraje še zanese – morda tudi po zaslugi te knjige. Majk Lapuh in Metja Ahačič 18 Mostiščar 03 | April 2021 Tomaž Kočar Cena: 14 EUR Bilo je nekoč na Igu in v bližnji okolici Spomini Ljubljančana, nekdanjega ižanskega gozdarja Cena knjige je 14 EUR + poštnina. Možen je osebni prevzem na Občini Ig v času uradnih ur.  PLANINSKI KOTIČEK ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Celodnevno evidentiranje vzponov na Krim V soboto, 27. marca, je bil lep dan, pa ne le zaradi prebujajoče se pomladi, ampak nam je uspelo varno izpeljati evidentiranje celodnevnih vzponov na Krim, in to kljub koroni, ki nam kroji vsakdanji utrip življenja. Razpis za evidentiranje vzponov na ta dan je bil podan že lansko jesen. A smo morali precej stvari spremeniti. Poskrbeli smo, da je vse potekalo skladno z usmeritvami Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Tudi čas vzponov smo prilagodili policijski uri, tako so se lahko zainteresirani vpisovali kadarkoli med šesto uro zjutraj in devetnajsto. Mislim, da je tudi korona botrovala temu, da je večina končala z vzponom ali dvema, štirinajst pa nas je šlo vsaj trikrat, od tega dva petkrat in Dare Bavdek celo šestkrat. Rekord osmih vzponov v enem dnevu izpred dveh let ostaja neponovljiv (takrat so se šteli vzponi od pol štirih zjutraj). Druga leta je bil to družabni dogodek Krimohodcev in domačinov, letos pa je bila brunarica ves čas zaklenjena. Ko je posame- Mesto za evidentiranje znik končal vzpone, je šel domov kot po običajnem obisku Krima. Za tri vzpone ali več bomo posamezniki prejeli potrdilo, vendar se bo to zgodilo šele ob ustrezni epidemiološki sliki v Domu na Krimu. Pri vsem je pomembno, da smo se rekreirali, da ni bilo nobenega zvina in drugih nesreč ter da smo ostali zdravi. Janko Purkat  ZELENA BRATOVŠČINA ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////// POSEBNO SPOROČILO IZ NARAVE! SRNE POLEGAJO MLADIČE POSEBNO SPOROČILO IZ NARAVE! Divje živali v krimskih gozdovih: mladiči divje svinje, njihova mama in medvedja družina LD Tomišelj SRNE POLEGAJO POSEBNO SPOROČILOMLADIČE IZ NARAVE! SRNE POLEGAJO MLADIČE Foto: Jožef Tkalec, v lovišču LD Taborska jama IMEJTE PSE NA IMEJTE PSE NAPOVODCIH! POVODCIH! Foto: Jožef Tkalec, v lovišču LD Taborska jama Mostiščar 03 | April 2021 19  ZAHVALE ////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// V SLOVO P R V E M U Ž U PA N U O B Č I N E I G V 86. letu je umrl Ciril Podržaj, nekdanji župan Občine Ig. Vodil jo je dva mandata, od začetka njenega delovanja do leta 2002. Po reformi lokalne samouprave je 1. januarja 1995 delovanje uradno začela Občina Ig, območje katere je bilo pred tem del velike občine Ljubljana Vič-Rudnik. Kot prvi župan – Občino Ig je oba mandata vodil kot neprofesionalni funkcionar – je s peščico sodelavcev začel postavljati temelje njenega delovanja in organiziranosti. V času njegovega županovanja je Občina Ig dobila svoj prvi grb in zastavo, že prvo leto delovanja je začela izdajati občinsko glasilo Mostiščar. V prvih letih je bil trd oreh delitev premoženja nekdanjih krajevnih skupnosti in Mestne občine Ljubljana. Intenzivno se je začela urejati cestna infrastruktura, vodovod, nova telefonska centrala … Med največje dosežke njegovih mandatov zagotovo sodi izgradnja prizidka k osnovni šoli (to je bil čas prehoda z osemletke na devetletko, za šolo neustrezna je bila tudi v potresu poškodovana stara šola) ter gradnja telovadnice – športne dvorane, ki je za potrebe športne vzgoje ter različnih družabnih in športnih prireditev nepogrešljiva še danes. Svojcem ob izgubi izrekamo iskreno sožalje. Občina Ig Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni mraku, kjer ni noči; tam sonce sreče ti ne ugasne, resnice sonce ne stemni. (S. Gregorčič) Z A H VA L A V 89. letu se je poslovil mož, oče, dedek in pradedek Z A H VA L A JANEZ KASTELIC 1934–2021 Z globokim spoštovanjem in iskreno hvaležnostjo se ob izgubi našega očeta, dedka in pradedka Janeza Kastelica zahvaljujemo za vse dobre misli, izrečena sožalja in podporo vsem najbližjim, sorodnikom, sosedom in prijateljem. Hvala za podarjeno cvetje in sveče ter darovane maše. Srčna zahvala tudi rakovniškemu župniku gospodu Mirku Simončiču, da je z nami pospremil očeta na njegovi zadnji poti. Ata, naj ti bo lahka zemlja, kjer si se rodil in kjer počivaš zdaj. Vsi tvoji 9. Občni zbor ŽK Ig Č 20 Mostiščar 03 | April 2021 (1932–2021), po domače Žagarjev Jože iz Bresta 5 Vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem se iskreno zahvaljujemo za izrečeno ustno in pisno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebej se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju in zdravnici Mariji Štefančič Gašperšič, patronažni sestri Mateji in Moniki Bratina za oskrbo in pomoč na domu. Hvala gospodu župniku za opravljen obred, gospe Jožici za pomoč pri pogrebu in pogrebnemu podjetju Vrhovec. Vsi njegovi  ŽIVLJENJE ŽUPNIJ //////////////////////// lani župnijske Karitas Ig smo skladno z navodili in priporočili NIJZ izpeljali 9. redni občni zbor, kjer smo sprejeli poročilo o delu in finančno poročilo ŽK Ig v letu 2020 ter načrt dela in finančni načrt za leto 2021. Kljub vsem težavam zaradi koronavirusa smo tudi v lanskem letu vseskozi pomagali JOŽE POŽAR ljudem v stiski. Iskreno se zahvaljujemo vsem sofinancerjem in donatorjem, ki z nami lajšajo stiske ljudi. Prav posebej se zahvaljujemo Občini Ig za sofinanciranje naših programov in s tem lajšanje stisk ljudi v naši občini. Ana Podržaj, tajnica ŽK Ig Župnijska Karitas Ig Troštova ulica 12, 1292 Ig Uradne ure Karitas Ig Župnijska Karitas Ig ima uradne ure vsak drugi petek v mesecu od 17. do 18. ure v učilnici župnišča. Transakcijski račun župnijske Karitas Ig, na katerega lahko prispevate svoj dar za pomoč ljudem v stiski: SI56 0209 8026 0579 946 (NLB, d. d.). Zahvala dobrotnikom Iskrena hvala vsem dobrotnikom, ki podpirate naše delo in s svojimi darovi pomagate lajšati stiske ljudem, saj našo pomoč v času koronavirusa še kako potrebujejo. Župnijska Karitas Ig  ZAHVALE /////////////////////////////////////  OGLASI //////////////////////////////////////// D R E N O V G R I Č 12 8 , V R H N I K A V SPOMIN IVAN HERBERT KUKEC 01/ 755 14 37 041 637 617 24 – URNA DOSEGLJIVOST 031 716 176 (1942–2021) V četrtek, 4. marca smo se na pokopališču na Golem v imenu ZZB in Društva Odmev Mokrca poslovili od sodelavca, sokrajana in našega aktivnega člana, tovariša Ivana. CELOTNA OR ORGANIZACIJA IN IZVEDBA POGREBNIH STORITEV VSE V NA ENEM MESTU Ivan Herbert je bil velik mož, velikega srca in karizmatična osebnost, kakršne danes marsikje pogrešamo. Bil je dober sodelavec in zelo cenjen v našem okolju. To dokazuje njegovo delo, ne glede na to kakšne zadolžitve je prejel in jih tudi opravil. Vedno se je znal prilagoditi in dosledno opraviti sprejeto nalogo. Nikoli ni živel v oblakih besed, temveč na realnih tleh vsakodnevnega življenja. Ivo je svojo življenjsko pot začel leta 1942. Otroštvo je preživel pri krušnih starših v Ljutomeru, nato pa je rosno mlad, s komaj petnajstimi leti, odšel v Podoficirsko šolo v Šentvid v Ljubljani. Od takrat naprej je bila vojska njegov dom. Leta 1961 je odšel na Vojaško akademijo v Beograd, nato pa je od leta 1965 služboval v Prištini, Strumici, Ptuju, i n fo f o @ v r hovec .eu in Kranju in naposled tudi v Ljubljani. Tu se je poročil in si ustvaril družino. Ivo je svoje celotno delovno obdobje posvetil vojski: najprej JLA, pozneje Teritorialni obrambi Slovenije in osamosvojitveni TO, nato je deloval POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORIT VE kot inšpektor in pozneje v Generalštabu Slovenske vojske. Po upokojitvi leta 1996 ni miroval. Bil je aktiven član Društva kurirjev in vezistov. CVETLIČARSTVO Leta 1978 je v Zapotoku kupil zemljišče in na njem postavil brunarico. Najprej je na Kurešček prihajal le ob vikendih, ob prelomu tisočletja pa se je tu naselil za stalno. Aktivno se je vključil v delo KO ZB Golo - Zapotok in v delo Krajevne skupnosti Golo - Zapotok. Udarniško so gradili vodovod za vasi pod Mokrcem in Kureščkom, kjer je Ivo vseskozi sodeloval. Leta 2004 pa je postal član Društva Odmev Mokrca pod vodstvom prvega predsednika Jožeta Voznyja. Gasilska ulica 10, Ig Pri Odmevu Mokrca je bil vseskozi član upravnega odbora društva. Niso gsm cvetličarne: 031/790-655 ga zanimale funkcije, temveč vedno le delo. Uveljavil se je kot človek pretehtane besede, ki je vodila k modremu premisleku in k odločitvi v Delovni čas: skupno dobro. Pri delu je bil izjemen, saj je znal z vrhunsko retoriko, delavniki od 8. do 18.30 ure spretnostjo in dejstvi ne le vzbuditi zanimanje, ampak velikokrat sobota od 8. do 13. ure odločno prispevati, da so se oblikovale rešitve, ki so bile dobre za večino. V cvetličarni vam nudimo: Na različnih pomembnih obletnicah naše polpretekle zgodovine je bil – ikebane, vence, žarne venčke, sveče … govornik ali pa organizator, kar dokazuje, da je znal širiti vrednote NOB – zemljo in pesek za grobove v širše okolje. Poznali smo ga tudi kot človeka, ki je vedno zmogel tudi – poročne šopke kritičen odnos do dogodkov in posameznikov, kadar se njihova dejanja Vabljeni niso ujemala z vrednotami NOB oziroma njegovimi prepričanji. gsm vrtnarije: tudi v Vrtnarijo Kot prodoren mislec je pisal prispevke v različne publikacije. Na naših Grdadolnik na 041/694-244 srečanjih je velikokrat govoril: »Nekateri poskušajo revidirati zgodovino Ižanski cesti 320! NOB, gre za razvrednotenje NOB, ki se je borila proti okupatorju, gre tudi za rehabilitacijo domobranske kolaboracije. To moramo odločno zavrniti! NOB je bil boj za narodno osvoboditev – na osnovi katere smo postali suveren narod. To vse je leta 1991 omogočilo, da imamo oglas cvetlicarna Grdadolnik 2016_97x65.indd 1 3.3.2016 samostojno državo Slovenijo, na kar moramo biti ponosni«. Ni se strinjal z izničevanjem vseh pozitivnih pridobitev v povojnem gospodarskem in družbenem razvoju. Vse to moramo povedati v trenutkih Ivanovega slovesa – zaradi ravnanja nas, ki ostajamo. Mali oglasi so brezplačni in jih sprejemamo na naslov: www.vrhovec.eu Cvetličarna Grdadolnik MALI OGLASI Spoštovani Ivo! Hvaležni smo ti, da si bil z nami, ter za vse, kar si nam dal in kar si s svojim delom bogatil, zato ne boš pozabljen. Društvo Odmev Mokrca Občina lg, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig ali na elektronski naslov: mostiscar@obcina-ig.si. Rok za oddajo malih oglasov za objavo v prihodnji številki je 27. maj 2021. Mostiščar 03 | April 2021 21 7:36:34  OGLASI ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// ZOBNA AMBULANTA PRENADENT POSREDNIŠTVO PRI PRODAJI LESA, GREGOR CELARC S.P. 031/573-255 ODKUP – SEČNJA – SPRAVILO Draga 1, 1292 Ig GSM: 040 934 000 Nudimo vam odkup vseh vrst GLS tako listavcev kot iglavcev po konkurenčnih cenah in zagotovljenemu plačilu. Prav tako nudimo tudi posek in spravilo lesa. • estetsko zobozdravstvo, • protetika, • implantologija, • otroško zobozdravstvo, • brezbolečinsko lasersko zobozdravstvo, • ustni higienik • laserski dermatološki posegi www.zobozdravstvo-prenadent.si Seascape d.o.o. izdelal že tisočo jadrnico in je spet v slovenskih rokah. oglas Prenadent 2016_97x137.indd 1 03. 2020 10:39:12 Ljubljansko mlado in inovativno podjetje Seascape d.o.o., vodilno na področju5. proizvodnje športnih jadrnic do dolžine 12 metrov, je izdelalo že svoje tisoče plovilo. Obenem se je upravi s francosko skupino Beneteau uspelo dogovoriti za odkup večinskega lastniškega deleža in s tem vrniti Seascape d.o.o. pod slovensko kontrolo. Mlado inovativno ljubljansko podjetje Seascape uspešno raste že skoraj trinajst let. Športnopotovalne jadrnice, ki jih izdeluje in načrtuje, so osvojile več kot deset mednarodnih strokovnih priznanj. To so opazili tudi največji igralci na tem trgu. Pred približno tremi leti se je skupina Beneteau, največji proizvajalec plovil za prosti čas na svetu, odločila odkupiti 60-odstotni delež slovenskega podjetja in jadrnice, ki jih je Seascape do tedaj prodajal pod svojo blagovno znamko, vključiti v svoj portfelj. Pri Seascapu so to priložnost zgrabili z obema rokama in tako je njihova produktna linija postala sedma edicija legendarnih jadrnic Beneteau First. V zadnjem letu jim je pri Seascape uspelo doseči nov partnerski dogovor s francoskim Beneteau-jem, ki vrača podjetje v večinsko slovensko last, omogoča večjo okretnost in ohranja prednosti močnega globalnega partnerja. Tako danes hitro rastoča ekipa petdesetih zaposlenih skrbi za razvoj, prodajo, komunikacijo in marketing jadrnice Beneteau First in First SE – Seascape edition do 12 metrov dolžine in tako ohranja vodilen položaj kot proizvajalec malih športnih jadrnic. Ravno v teh dneh so iz svojih proizvodnih prostorov v Podpeči na robu Ljubljanskega barja pod vznožjem Krima svojemu novemu lastniku odpremili že tisočo jadrnico. Pospešeno se pripravljajo na serijsko proizvodnjo svojega novega ter največjega modela do zdaj in ob povečanem številu naročil že obstoječih sedmih modelov intenzivno iščejo nove sodelavce. V prihodnosti se predvsem vidijo kot ponudniki celostne jadralske izkušnje, saj poleg jadrnic gradijo tudi dogodke, tekmovanja, digitalne rešitve in skupnosti jadralcev s poudarkom na stiku z naravo in iskrenimi odnosi. 22 Mostiščar 03 | April 2021 Ekipa podjetja Seascape išče nove sodelavce! V podjetju Seascape, vodilnem svetovnem proizvajalcu športnih jadrnic, iščemo sodelavce za delo (m/ž) pri izdelavi kompozitnih kosov, strukturni in končni montaži plovil. Prednost pri izbiri imajo kandidati in kandidatke z delovnimi izkušnjami s področja navtike in kompozitov, a če ste motivirani za učenje novih veščin, spretni pri domačih popravilih, gradbenih delih, suhomontažnih in plesarskih delih ter montaži pohištva, ste mogoče pravi kandidat/kandidatka, da se pridružite naši ekipi. Nudimo: • Enoizmensko delo v proizvodnji plovil, samostojno in/ali v manjših skupinah. • Urejene delovne pogoje z možnostjo nadgradnje znanja. • Zaposlitev za nedoločen čas s 6-mesečnim poskusnim delom. • 40-urni delavnik od 6.00 do 14.00 ure na lokaciji ladjedelnice Seascape, Podpeč 53, 1352 Preserje. Prijava: Vloge z izkušnjami pošljite po e-pošti na naslov: zaposlitev@thinkseascape.com Prijave sprejemamo do zapolnitve prostih mest.  KRIŽANKA //////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// NOVO! 1,59 VSAKO DRUGO SOBOTO! EUR OPERE IN GLEDALIŠČA Ugankarska popestritev za vroče dni! Foto: Profimedia • april 2021 • št. 172, leto 25 • 2,99 € • Charles Garnier je arhitekt, ki je med letoma 1861 in 1875 zgradil takrat najpomembnejšo pariško opero. Od leta 1989 ni več prva pariška opera, zdaj je to Opera Bastille, a večina svetovnih lestvic se ne ozira na to. Leta 1875 odprta operna hiša (na spektakularni otvoritvi so med kopico del zaigrali tudi Puccinijevega Williama Tella) ima 2000 sedežev in bogato zgodovino. Samo stavbo primerjajo z muzejem Louvre in Notredamsko katedralo. V operi je največji lestenec, ki je težek neverjetnih šest ton. KRIŽANKE UGANKE SUDOKUJI OSMEROSMERKE DRUGA ZABAVNA VSEBINA 700 € v denarnih nagradah in še mnogo privlačnih blagovnih nagrad SK_172_-_001_108.indd 1 26.3.2021 14:12:33 Nove edicije že na prodajnih mestih www.salomonov-ugankar.si KORPUSKUL – splošni izraz za osnovni v fiziki,ustavitev MIX, Tom – predvojni ameriški in režiser Fani –namenaša ABOLICIJA - opustitev kazenskega pregonadelec ali njegova z odlokom oblasti, SUPINigralec - glagolska oblikavesternov, ob glagolihOKIČ, premikanja, pisateljica in raziskovalka človeških prakultur, Charles Stewart – soustanovitelj britanske tovarne avtomobilov Rolls Royce nilnik, ULSAN - južnokorejsko velemesto s tovarnoROLLS, avtomobilov Hyundai Obiščite spletni portal Občine Ig na: www.obcina-ig.si. Mostiščar 03 | April 2021 23 Imate problem z VLAGO PROFESIONALNI SISTEM ZA POPOLNO IZSUŠEVANJE VLAŽNIH ZIDOV IZSUŠUJEMO PO NARAVNI POTI S TRAJNIM UČINKOM! Moisture Technology PREDNOSTI SISTEMA MOXTURE: - Enkraten strošek - Enkraten poseg - Ekipa strokovnjakov - Okolju prijazen poseg - Takojšen pričetek sušenja - Garantirano zadovoljstvo - 35 let izkušenj in zadovoljnih strank - idealno za poplavna področja MOXTURE, sanacija vlage d.o.o. Murnova cesta 1, 1293 Šmarje-Sap T: 031-255-228 / M: sistem.moxture@gmail.com RK_Oglas_Primestna obcila_A5_PRINT.pdf 1 3/12/2021 11:31:50 AM C M Y CM MY CY CMY K