Kdo nam more pomagati! Z ozirom na članek v „17. T." z dne 17. aprila t. 1. rNobena stranka nam ne more pomagati" me nekaj sili, da temu donesem za zdaj nekoliko skromnih in kratkih pojasnil zDamenom, da se vsi organizovam tovariši začnejo zanimati za vprašanje, ker ni lahko zavzemati objektivnega, dejstvom odgovarjajočega stališča. Treba je v to precej globokega vpogleda v splošno dogajanje s končnim jasnim, resničnim spoznanjem, do česar se pa posamezoik ne pospne kar tako samoobsebi. Istinitost vršenja družabnega življenja po imanentnih svojih zakonih do dobra spoznati, zahteva velikih izkušenj, studij, truda in časa. In vendar nam je jasnosti v tem oziru posebno preba; ona nas privede do enotnega naziranja in mišljenja, ki iz njega izvira enotna homogena aktivnost, kakovost učinkovanja, kar tvori najvažnejši predpogoj za veljavo in moč naše organizacije. Akoravno d a n e s naša organizacija nima v svojih odnošajih iste veljave in sile, ki je ideal najboljših našib voditeljev, tiči krivda brezdvomno v tem, da še vedno nedostaja enotnega nazirauja o socialnem gibanju in drugih perečih vprašanjih, sploh enotnega mišljenja in delovanja posameznikov, ki so sicer organizovani. Vsaj v temeljnih zadevah raoramo biti kot organizovani naobraženci na istem stališču, inače ostane vez, ki nas z njo spaja organizacija naša, le površna vez, ki oklepa poedinea sicer na vnaDJe, a mu ni isto kar bi morala biti, namreč vir notranjih potencirano učinkujočih sil. Dasi je sistematiška organiziranost glavni znak politiške zrelosti poedinca in je naša organizacija strogo izvedena, vendar se nam je že neštetokrat očitalo, da smo kratkomalo politiško nezreli. Opravieeno tudi vsak inteligent pričakuje v organizovani skupini zgolj naobražencev temeljitejše pojmovanje organiziranosti nego v organizovani masi samih nevednežev. Omeniti pa le hočem, da moramo tudi v tem smislu napredovati, to je ne samo nazunaj, tudi naznotraj; svoje mišljenje in hotenjp, svojo voljo in svoj ponos in pogum začeti sistematiško orgauizovati, potem šele je mogoče intenzivneje funkcioniranje ueiteljske organizacije kot socialne skupine v družabuem življenju. Protestirati napram raznim očitanjem je jalova stvar. Pokažimo v smeri svojega dejanja na vsakem mestu in ob vsaki priliki, da smo organizovane soeialne skupine učiteljev, ter da delujemo v smislu in smeri, kakor je imanentna skupini kot celoti, in učinki bodo govorili o našem pomenu in veljavi v socialnem življenju. Naša organizovana skupina učiteljstva je družabna osebnost s popolDoma od prirode do- ločenimi težnjami in principi svoje^aktivnosti; na posameznega učitelja se ne more ozirati, je li mu prav ali ne; ona mu daje direktivo, ne on nji, poedinec se po tern ravna, ali pa ga nje osebnost ne priznava več vrednim za svojega člana. Naravni pot je sicer, da se poedinec sam izgubi stran, ako se ne more strinjati z imenitnimi principi družabne osebnosti. Da je pa mogoče posamezniku v naši organizaciji vedno prav učinkovati v smislu njenih prirojenib zakonov, mora z ozirom na nje imeti jasnost v tem-le: 1. Smotri in težnje naše orgauizacije kot soeialne skupine so ji naravnim potom od rojstva sem strogo odraerjene. V tera oziru se ne briga za to, ker je nadrejena, ali to ali ono posameznik sankcionira ali ne. Ona izkuša posameznika preustrojiti v činitelja sebi v prid; v svojih akcijab. napram drugim skupinam kakor v svojem vedenju v socialnem življenju se z ozirom na svojo korist ali škodo nikdar ne zmoti, kar se o posamezniku ne more nikdar trditi: le v toliko dela ta prav, v kolikor dela v sniislu skupine. 2. V nji se vrši vedno izpreminjevanje iu nadomeščanje, novi sprejem, kakor odmiraDje udov, ki imajo dolžnost, svoj značaj, mišljenje in učinkovanje prikrojiti in prilagoditi smislu skupine. 3. Posameznik spoznaj odnošaje naše organizovane skupine do drugih socialnih organizovanih in necrganizovaDih skupin, do države itd. Spoznaj njib medsebojno ueinkovanje druge na drugo, akcije in reakcije, ki jih izvršujejo; nikjer ne boš videl tehtnega, vplivajočega le poedinca, povsod skupino. Pridobi si vpogled v prezanimivo to socialno gibanje, da spoznaš, po katerih načelib se vrši, v eem bistvuje in kaj pomenja. 4. Spoznaj, da naša organizacija Di za parado, ampak da stoji sredi ljutega boja ter da zahteva za ta boj vsak hip vse tvoje sile, in da se ta boj vrši tudi neodvisno od tebe. 5. Spoznaj nadalje, da bije skupina ta boj v tvojo korist; blagruj ta boj! On je le posamezen vidljiv del splošnega velikega boja za veljavo in moč v državi, ki ga bijejo med seboj vedno posamezne skupine človeške družbe, kakor je ta organizovana v obliki države. Boj za veljavo in moč v državi je boj za dostojno boljše življenje. 6. Vedi, da so spooe in vezi med raznimi socialnimi skupinami ali družabnimi osebuostmi v državi mnogovrstne, mnogoštevilne, večkrat zamotane in da jib nibče drugi ne more nategniti ali zrahljati ali celo strgati nego skupina sama. Vedi, da med načeloma bistveno nasprotnimi ni mogoče prijateljskih vezi; med njimi vlada v istini le absolutno nasprotstvo, ter so si v ozkem stiku le zaradi tega, ker so v vednem boju, iz obličja v obličje. Spoznaj kot organizovan učitelj naši skupini sovražne, kakor prijateljske druge skupine, mogočne in nemogočne, razvoja sposobne in odmirajoČe, da boš tako v vsakem slučaju na jasnem, kaj ti je storiti. Vsak organizovan član v drugih mogočnih skupinab ve to in tudi za nas je potrebno. Socialno gibanje je pred teboj že popolnoma naravnim potem potegnilo učitelje v boj, in to je bilo rojstvo naše organizacije. Spoznavaj one nasprotnike, prbti katerim se je morala naša organizacija roditi v našo obrambo, proti katerim mora rasti in se razvijati in proti katerim učinkovati je organizaciji prirojen nagon. 8. Spoznavajmo, da ima vsak bojevnik zaveznike in sobojevnike, ki se opirajo drug na drugega, ker imajo slične ali celo iste smotre. Eer pa noben boj ni šala, spoštujmo svoje zavezuike in sobojevnike, nam prijazue skupine, ki imajo iste ali slične smotre, podpirajmo jih povsod; podpiramo s tem sebe, ker bodo oni tudi nas podpirali. Ne Blabimo sebe s tem, da odbijamo kogarkoli od nas, ki ima slične smotre, drugače smo res vredni, da nas nazivljejo za politiško nezrele. Naša skupina ne more biti osamljena, ker je to nemogoče, popolnoma izoliraua propade, sami ne zmagamo. Še manj je seveda mogoče, da bodo drugi za nas in brez nas šli po kostanj v ogenj, mi bi pa roke križem držeč čakali na isti moment, kdaj nam ta ali ona stranka pomaga. Ne očitajmo nikomur ničesar, posebno kaki skupini ne; kar se godi, je vse naravno, dano po pogojih. Ne bodimo bebasti iii ne pričakujmo pomoči od skupine, ki je v bistvu sovražna; druge skupine pa, ki čakajo na nas, da jim pomagamo, podpirajmo z vsemi silami. Vsaka, po principu prijateljska stranka nam m o r e pomagati v boju ter v istini tudi pomaga; a glavni borilci za našo veljavo in moč moramo biti sami, mi sami z drugimi. Obratno pa pomagajmo tudi mi vsaki nam prijazni stranki, kar uam je vedno po sorodnem politiškem principu, in ona nam vrne z obrestmi, zakaj vsak vzrok mora imeti soroden učinek s prijateljske strani. Tu ni sleparstva, zakaj značaj boja med skupinami v državi je drug nego med posamezniki. Prav izvrstno si lahko pomagajo med seboj skupine z istim politiškim principom, kakor ao to agrarci, socialisti, liberalci. Eončno naj vendar vsak uridi, da ni civilizacija nič drugega nego zmagujoS boj naprednjaštva nad klerikalizmom ali reakcionarstvom, ki se bije že iz davnib časov tja naprej v pribodnjost. 9. Bodimo skromni v svojih sodbab in proučavajmo rajši pomen strank in Bstraneic" itd., ne bagatelizujmo neopravičeno zaveznikov in sobojevnikov, niti ne podcenjujmo nasprotnika. 10. Spoznavajmo, da je edini izvor veljave in moči in zaradi tega tudi izvor udobnega položaja države, ki se nas poslužuje sebi v korist in hitrejši razvoj, kakor bi nas moral kot take ž e davno upoštevati pred vsem preprosti narod, kipa šeni prišeldospoznanja, ker je večinoma v rokab nasprotnikov. In kaj mu ti sugerirajo o učiteljib, je itak vsakemu predobro znano. Mi smo za prihodnjost našega naroda, zaraditega za ugodnejši položaj države; le izobrazujmo sebe in v pravem smislu one, ki so nam izročeni od države ter glejmo, da se bomo vedno bolj spoznavali v takib in sličnih zadevah; čas bi že skoro bil! E. E.