Leto VI
PHIHOHSKI DNEVNIK
glasilo osvobodilne fronte slovenskega naroda za tržačko ozemlje
I /,\ Poštnina	"	'	*”	"	... 11	.
Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr.
Po A1REYU -TUDI SF
TRST, četrtek 1. februarja 1951
Cena 15 lir
*e k^*Qh g€nera^ Aireya, ^ ogtasil ° trza-m^mTnn\ n°' seji Zu'
Hega ‘;fne komisije rim-
*'PobZ <mta 9rof Sf0r'
fa#* sta rnu dala bivši tVUmtn171 ^^natelj rimske
kminfJL ro Insrrao ter
tr0 nZ?°V?:i socialist Pie-»ferjit«; J.’ :kl ie govoril o » con? Jnednarod”ega prava Zabh „ *• mi čemer je po. Warjan ^ti- da *e. krši s vena n z beneškimi Slo-P«wo	midnarod>no
Ustava Vez ^udi italijanska
O/
cbenia'arif	taJc°j z
Avrevr,,,,. .fcan*tt zagrabil za ciier 7-;. !ZJOUe u «Neue Zgr-U prite De^ieše. da obrije, nraven Bk spnčg
in
s porazu-
«zavezniški »a noj,»/*'’ "vy Spremenjene-k Z in^aškeoa poloza-
7mreč Italija
"efla t ■*	politič-
na „ teritorialnega spora-
^ ie IhM- Sforza dejal, °?rac';„ . je za sedaj ustvariti ne -A dobre<7a sosedstva in • ka£TW* tafcoj vprašanj, ni a mednarodni položaj
GLrl .
tem we cas<rPisnih vesti, o ZSsr n Ie Ze^° možno, da bo tele n Ul?.v kratkem Prista-mZ^ransko izjavo o
or%Ti Trsta k imji-je
S* «2», vprašal poslanec k [jjj.. volJen n,a Nennije-friiner ’ kšno bi bilo v tem "kile r ^Ušče italijanske °/ Sforza je odgo-
«Gr
*e Ve&_-Za ln°zemske časopis-'* ttoiiV. k* S° Prišle v Italijo ^ktno anfka vlada ni niti di-** SezZt1- ‘direktno z nji-l(a uZT-ena-n Glede stali-
N, dŽ^Z^ke vlade v prime-*'	1	se	to	zgodilo,	je
VH ln„2al: <fZdi se mi od-
1t
da
ne more
H
str.
kakršne katere koli
•Vei^-«Jce i1
e izjav
5 nob0t°viti>
r,eQa i.,f,na ^dba glede katetri1 Odloga ■ar 4 *e * s
Jc(wUj Prihaja, izrečena "HltffJkJ zreli proučitvi in r*J>r,rn Pr'J r-e prej kot ** dim 03* sami Po nor-Jfoj Ptomatski poti.»
rn'<ll>lian^ že včeraj v raz-0 najnovejšem Ai-Pogrevanju tristran-0 Priključitvi Tr-li °zemlk k Italiji po-i ek v ,e brez dvoma za za-7envrhe propagande, v 7 con Poi^ki koman-leto_e ^ predlanskim „ °e	Podpira’no-
-,e Politik e imperialista.
t ttdlijai V Trstu ~ trža’
.^^e. rj^ke nacionalistične ,.r(lnju rt	Je takemu pod-
^^ZnVierai Sl^ 10
?t nar.,,"’ *e vsekakor več % pr“^ Dejan t»: celd
3itel. p, °č 2° dr« dni si- . sporazumne Itli^iTu SI 2 generalom tu-
" J	ana podlagi pri-
Tržaškega ozemlja k Italiji pa pravimo; Brez nič — ni nič. V našem dnevniku smo že objavili članek, iz katerega se je videlo, da so pred tremi leti iz volivno-propagandistič-nih razlogov s tisto znamenito tristransko noto Ameri-kanoi prehiteli Ruse čim so izvedeli, da nameravajo slednji predlagati priključitev Trsta k Italiji. Položaj komin. formovske partije od leta 1948 Pa do danes ni boljši, temveč precej slabši. Najnovejši uda-rec kommjormistom sta zadala poslanca Magnani in Cuc-chi. Zato ni neverjetno, da bi se prav spričo tega dogodka ZSSR odločila dati komin-formistom v Italiji injekcijo kisika v obliki pristanka na tristransko izjavo.
S tem bi pač dokazala — na Tržačanom zelo jasen način — «doslednost» svoje politike. Zato se ne bi prav nič začudili, če bi do tega prišlo.
Ali bosta tudi potem »Demokracija« in «Delo» še pisarila, da «prodajamo Trst ita-liji»?
Danes se sestane glavna skupščina OZN
£??itiCLR °K^cle zavrnil resolucijo dvanajstih in sprejel ameriško resolucijo, ki ozna-tLiClt“Isko z? napadalko - Varnostni svet zbrisal korejsko vprašanje z dnev-
škf rif o®9	ne,	£	nOVI, *5omisiP za dobre usluge - Izglasovanje ameri-
ške resolucije je znova poslabšalo položaj prav v trenutku, ko je napetost popustila
Našim	čHa
Z namenom, da bi se čim več naših čitateljev redno naročilo na naš dnevnik in da bi se slovenska tiskana beseda čim bolj razširila med tržaškimi Slovenci, je uprava »Primorskega dnevnika« sklenila darovati vsakomur,
kdor vplača do konca meseca februarja CELOLETNO NAROČNINO na naš dnevnik (2.600 lir) — znano miniaturno izdajo
PREŠERNOVIH »POEZIJ«.
Kdor pa do konca februarja pridobi TRI NOVE NAROČNIKE, prejme brezplačno najnovejšo povest
FR. BEVKA »OBRAČUN«,
vezano v platno ali pa katero koli novejše delo slovenskega slovstva iste vrednosti.
UPRAVA »PRIMORSKEGA DNEVNIKA«
LAKE SUCCESS, 31. — Politični cdbor OZN je odobril ameriško resolucijo, ki obsoja LR Kitajsko kot napadalko na Koreji, zavrnil pa je resolucijo dvanajsti!, arabskih in azijskih držav, ki jo je predlagala konferenco sedmih za rešitev vprašanj Daljnega vzhoda.
.Pri glasovanju o celotni ameriški resoluciji je zanjo glasovalo 44 delegatov, proti 7, vzdržalo pa se jih je 8 (Saudova A-rabija se ni udeležila glasovanja). Vzdržale so se Afganistan, Egipt, Indonezija, Pakistan, Švedska, Sirija, Jugoslavija in Jemen.
Politični odbor nato je zavrnil vse točke resolucije dvanajstih, Izid glasovanja o treh posameznih točkah je sledeči: 18 glasov proti 27 in 14 vzdržanih, 14 proti 32 in 14 vzdržanih ter 17 proti 28 in 13 vzdržanih.
Se pred glasovanjem resolucije dvanajstih je indijskih delegat Benegal Rau še poslednjič pozval odbor, naj glasuje za to resolucijo. «Svet mora vedeti«, je dejal, «da smo Azij-
ci, ko je svet šel pogu-bi nasproti, napravili vse, kar je bilo v naši moči, da to preprečimo.
Pri glasovanju o arabsko a-zijski resoluciji je Jugoslavija glasovala skupno z dvanajstimi državami za vse točke resolucije.
^ Resolucija ugotavlja v uvodu, da vlada LR Kitajske ni sprejela predlogov OZN za prenehanje sovražnosti na Koreji in da njene oborožene sile še nadaije vršijo obsežne napade proti silam OZN na Koreji. Zato vlada LR Kitajske, s tem da daje neposredno pomoč in podporo tistim, ki so že izvršili napad na Koreji in s tem, da_ nastopa proti silam OZN, vrši sama napad na Koreji.
Nato poziva vlado LR Kitajske, naj njene sile in državljani napravijo konec sovražnosti proti silam OZN in naj se umaknejo s Koreje.
Dalje zahteva, naj komisija, ki bi jo sestavljali člani odbora za kolektivne ukrepe, takoj prouči nadaljnje ukrepe proti
temu napadu in naj o tem poroča glavni skupščini.
Določa dalje, da je odbor pooblaščen prekiniti sestavljanje svojega poročila, če bo posredovalni odbor OZN poročal, da so njegovi napori dali zado-’ voljive uspehe.
Končno poudarja, da je politika OZN teži po prenehanju sovražnosti na Koreji in da hoče doseči z mirnimi sredstvi smoter OZN na Koreji ter zahteva od predsednika skupščine, naj takoj določi dve osebi, ki bosta skupna z njim v ta namen nudila svoje dobre usluge vsakikrat, ko se bo nudila ugodna prilika
Ameriška resolucija je dobila več kot dvotretjinsko večino. Potrebno pa je, da to-večino dobi tudi v glavni skupščini, da postane izvršljiva.
Medtem se j. danes sestal Varnostni svet na podlagi zahteve britanskega delegata naj se vprašanje Koreje zbriše z dnevnega reda. Ta formelnost je namreč potrebna, zato da
Sforza o tržaškem vprašanju
^i
Magnani in Lucchi sestavljata posebno brošuro o ideoloških vzrokih svojega izstopa iz kominformovske partije - Komentarji o posledicah njunega postopka
lt!i^&e T^y,a P°alagi Prl-t,. ‘Ji.# s as'kega ozemlja k
dodaia le’ da 5rij, 'l situacija zre--
hm avirn°, da medna-Cl}a Za dosego ta-kjer mora *i vse, druga ra "*Tn •	'	ni	nikakršen
takSen
^ *i*-'
"a *L&m2U7ria &se rtfca dati
SPo-
situacija
nibe ~ar°dna Ni ^ 2rela/
ne Sr?° za sporazum! irertsP°razum na *£***?»** Pohlepa v Propagatorjev • S- erai'kcga imae->2«s;« feč! Mi nismo tiva bran* m’ temveč tu-
{	'	Tp	oJ —	* i
1* *oL rat
h	med	prizade-
Do
%"M^e ntl J1? podlagi za-
en sporazum
Pa je mo-
,	.	— i--
stray,^>ičn!iektivno °oenje-
21^-lJ ih zahtev ’ -
So4lJn bTnt,le mo0°če spora-
Zy ZblV° doscči ^ na
p)-e^J« r,eTjr 0;e<5e dejanske.
^Ij^^njene in Be. h i obe^ narodnostne meje
narodoma, meje.
obeh
“t* Ytr%	I
htfa?’ niti ..poteka ob reki
k,.skih.
'h«
j? _
K reie na
n slovenskih
pol
istr-
ePent„7 Qro<iane. Gro.
- T' Medje va-
badŽ ^dnih ’ niveč poteka mn^h7*ftnikih
°6
t«e.
l'^i lih beneški na}za-
^hje^0 katerih sl°venskih S * razleže ^ Zenilje, nostn0 sloven-
C M°ra*nmetda’ ^ Za tak-
%0 ° **£ t y mzmerB
h Zrele, a0?i» tUdi ne Vlagi predi ^ SS'
Se vladni l?? ^ ne bodo ■ Po ,no'
vem n
j*?™
dokončn
'»ko
wote
tanku
RIM, 31. — Na seji zunanjepolitičnega parlamentarnega odbora, ki se je vršila pod predsedstvom poslanca Ambro-sinija, -je Nenni vprašal, zakaj ni vlada izvajala tistih svojih obljub, ki jih je dala s sprejetjem Giavjeve resolucije zlasti glede sestanka štirih o nemškem vprašanju. Grof Sforza je dejal, da -je vlada po diploma-tični poti dala vedeti, da je naklonjena vsaki možnosti direktnih stikov. Rekel je še, da Giavijeva resolucija vsebuje tudi samo pcbud.o.v okviru OZN in da ostaja zato zvesta spoštovanju mednarodnega za. kona.
Nato je odgovoril Sforza Nenr.iju in Ingraou na vprašanje glede Tržaškega ozemlja. Na-jprej je govoril o zgodovini tristranske note od marca 1948, pri čemer je poudaril, da bi zavezniki z naklonjenostjo sprejeli direktne razgovore med Italijo in Jugoslavijo za rešitev raznih vprašanj v dobrem sporazumu. Sforza je priznal težave položaja in dejal, da rimska vlada nadaljuje z vsem tistim, kar bi omogočilo okrepitev gospodarskih in trgovskih odnosov z Jugoslavijo, pri čemer Pa ne smatra za oportuno, da bi se razpravljanje preneslo na političen, t. j. teritorialni teren in na razpravljanje o mejah. To bi lahko imelo težke posledice na Tržaškem ozemlju za odnose med obema cor.ama Sforza je nato govoril o dobrih posledicah polit ke rimske vlade glede položaja in delavnosti prebivalstva na Goriškem.
Nato je Sforza odgovori) po. slancu Donattiju o st lišču vlade glede morebitnega pristran-ka ZSSR na tristransko noto in dejal, da vlada ne more raz.
pravljati o vprašanju, o katerem pišejo samo časopisi jr: o katerem vlada ni obveščena.
Poslanec Guadaluppi -je zahteval, naj bi Pacciardi minister za obrambo, prišel pred zunanje politično komisijo pojasnit, zakaj se je vojaška služba podaljšala od 12 na 15 mesecev. Predsednik komisije je dejal, da o tem poslanec lahko postavi vprašanje v parlamentu.
Končno je preds. odbora Ambrosinj dejal, da Se ne mo-.*£ in d3 se ne sme govoriti o fatalnosti vojne, temveč o fatalnosti težkega položaja, v katerem je danes svet ter da je treba zato iskati izhod za najboljšo mirno rešitev ob spošto-vanju mednarodnega zakona.
Glede ostavke poslancev Ma-gnanija in Cucchija smatrajo mnogi opazovalci, da gre za stališče, ki pomeni v naprej pripravljen program za postopno rušenje kominformističnih vrst. Drugi zopet menijo, da sta oba poslanca le zapustila partijo, nista pa se odrekla komunistični ideji, kar je razvidno iz njune izjave tovarišem, partizanom in delavcem, v kateri sta se izrekla nasprotna vladni politiki ,na vseh področjih in atlantskemu paktu. Oba poslanca, čeprav poudarjata, da je dolžnost vsakega komunista braniti svojo domovino, proti kateremu koli napadu, sta še vedno komunista, čeprav nista več v stranki, temveč sledita nauku, ki pravi, da je diktatura proletariata cilj, a razredna borba sredstvo.
Magnani in Cucchi sta sedaj gosta v neki vili svojih prijateljev v Reggio Emilia, kjer pišeta posebno publikacijo, ki bo v kratkem razširjena v Ita-
liji in kjer bodo povedani vsi ideološki vzroki, zakaj sta zapustila kominformosko partijo.
Francoski dopisnik agencije AFP poroča, da gre ponovno za primer «titoističnega» vpliva, ki lahko mnogo škoduje številčni moči ali Pa enotnosti komunističnih strank v ne-kominformističnih državah. Razen običajnih zmerjanj z besedami: izdajalci, renegati, sovražniki delavskega razreda, miru in nacionalne neodvisnosti, s čemer zmerja sedaj itali-jiinska partija oba svoja . poslanca, se dodaja še kvalifikacija «titovci».
To se seveda ne dogaja brez vzrokov: oba poslanca sta bivša Garibaldinca v partizanskem italijanskem gibanju. Magnani se je boril v Jugoslaviji s Titovimi partizani. Toda glavna obtožba uradne politike italijanske partije je odklanjanje te partije, da bj se izrekla glede obrambe nacionalnega ozemlja proti vsakemu napadu. Tako sta tudi oba poslanca prišla do kraja tistega razvoja, do katerega je prišel Tito, potem ko s§ je razšel s Kominform. To pomeni, da ni izključeno, kot uči pravoverni stalinski nauk, da ZSSR vodi napadalno politiko, direktno ali pa s pomočjo svojih satelitov.
Ni dvoma, da je dala korejska vojna, njeni vzroki in njen razvoj, gotovemu številu bivših prijateljev ZSSR lekcijo, tako da so prisiljeni razmišljati. Kakor Tito se tudi oba italijanska	poslanca energično
branita pred očitkom, da bi zdrknila v «zapadni tabor«. Oba obsojata atlantski pakt ter opozarjata svoje prijatelje, da niti buržoazni niti partijski
zaniou
<A©vor javnega tožilca na beograjskem procesa Tožilec zahteva strogo kazen za obtožence
BEOGRAD, 31. — Na razpravi proti skupini bivših jugoslovanskih monarhističnih izseljencev, ki so jih poslali v Jugoslavijo zaradi vohunstva in drugih diverzantskih akcij, ter skupini obtožencev, ki so obtoženi. da so delali proti sedanjemu redu v državi, je danes imel zaključni govor javni tožilec vojaškega sodišča. Poudaril je, da so se vsi obtoženci prostovoljno stavili na razpolago za vohunsko in di-verzansko dejavnost, oziroma da so hoteli izkoristiti resolucijo Kominforma v prevratne namene. Zahteval je strogo kazen. Na sami razpravi so bile z izjavami obtožencev in mnogih prič kakor tudi na podlagi zaplenjenih dokumentov potrjene vse navedbe obtožnice, da so obtoženci vohuni, vojni zločinci in sovražniki nove Jugoslavije.
Glede skupine prvih deset obtožencev je tožilec izjavil da predstavlja njihovo delo največjo izdajo, kaznivo po kazenskem zakonu za dejavnost proti državi m ljudstvu. Druga
r
KUMANUDI in POPOVIČ.
skupina šest obtožencev, ki je v Beogradu ustanovila nezakoniti odbor za pripravljanje prevzema oolasti, pa je izvršila dejanje prevratnega značaja. Tožilec je poudaril, da je treba pri odmeri kazni upoštevati, da so bili bivši kraljevski minister Kosta Kumanudi, bivši kraljevski brigadni general Milutin Stefanovič, dalje Žarko Stupaj in zločinec Stanojio Udovičič po drugi svetovni vojni že obsojeni po jugoslovanskih sodiščih za podobna dejanja.
Bivša ministra kraljevske vlade Kosta Kumanudi in Velja Popovič ata v Beogradu ustanovila odbor, ki ste ga pred sodiščem vedno imenovala »odbor za čakanje«, Ta odibor je imel tudi svoj «ožji odibor«. Nalogo je imel izbirati sovražr.e elemente, ki bj morali »v danem trenutku prevzeti oblast«. Velja Popovič in Kosta Kumanudi sta bila v tem odboru »predstavnika« Srbov, Prvislav Grizogono «predstavnik» Hrv a. tov. Franc Smolej pa «pred-stavnik« Slovencev. Naloga «ožjega odbora« je bila izdelati načrt bodoče državne ureditve.
Kosta Kumanudi je med izpraševanjem izjavil,:	«Nismo
imelj nobenih prevratnih namenov. Ustanovili smo odbor po resoluciji Informbiroja, ker ^mo mislili, da bo takrat prišlo do vojne. Toda prevarali srno se v predvidevanjih. Od-.bor je bil ustanovljen samo zato, da ibi, v kolikor bi se zgo-
dilo, da pride do brezvladja v Jugoslaviji, bil nekdo, da »prevzame vlado«. Toda, veste, mi dejansko nikogar r.e predstavljamo«.
Dullesove izjave
o pogodbi z Japonsko
TOKIO, 31. — John Foster Dulles je danes izjavil na tiskovni konferenci, da se posvetuje in da se ne pogaja. Pripomnil je:	«Zelim	pojasniti
dve stvari: 1. ne naša sedanja posvetovanja, kakor tudi ne naši bodoči sklepi ne bodo zopet povzročili diskusije o že sprejetih sklepih ob kapitulaciji Japonske; 2. naša misija ni pristojna za razpravljanje o vprašanjih okupacije. Ta ostajajo v pristojnosti Mac Arthurjevega vrhovnega poveljstva, komisije za Daljni vzhod in zavezniškega sveta za Japonsko«.
Dalje je Duiles izjavil, da je najbolj kočljiva točka mirovne pogodbe z Japonsko vprašanje varnosti: varnost proti napadu in gospodarska varnost Glede gospodarske varnosti je Dulles izjavil, da bi morala Japonska imeti primerne življenjske pogoje.
Nato je Dulles izjavil: «Ne mislimo podpisati ločeno mirovno pogodbo z Japonsko Delamo na tem, da pride do mirovne pogodbe med Japonsko in vsemi zavezniškimi državami«.
tisk nimata interesa povedati resnice o njenem delovanju.
Pri tem francoski dopisnik pravi, da se bosta morala sčasoma približati vsaj zapadr-im socialistom. Pri tem omenja dopisnik Djilasovo potovanje v London ter nadaljuje:
«Lahko smo gotovi, da nevarnost pred — če ne še «ti-toistično« internacionalo — penetracijo v zapadne komunistične partije z idejami, ki so blizu Titovim, kar mora skrbeti kominformc^re .^voditelje in spraviti v zadrego Palmira Togliattija, ki so ga brez dvoma v Moskvi vprašali, naj obrazloži postopek obeh poslancev. Italija in Francija sta edini demokratični «neljudski» državi, ki imata svoje predstavnike v Kominformu in zato je na teh dveh državah, da neu-tralizirata in ustvarita komunistične celice v organih državne obrambe, kar je ena izmed prvih nalog stalinskih partij. Pojav autentičnih zarodkov »titoizma« v italijanski in francoski partiji predstavlja element, ki se ga komin-formovska ortodoksna strategija najbolj boji, kajti ti zarodki lahko oslabijo delovanje Kominforma, ki gre za tem, da bi nagrizel odpor in obrambo buržoazno demokratičnih držav«.
Schumacherjevo pismo Adenauerju
BONN. 31	— Socialdemo-
kratski voditelj Schumacher je
glavna skupščina odobri priporočila političnega odbora.
Ekvadorski delegat, ki je predsedoval seji, je izrekel dobrodošlico brazilskemu, holan-skemu in turškemu delegatu, ki so novi člani Varnostnega sveta. Britanski delegat je u-radno predložil resolucijo, naj se briše z dnevnega reda korejsko vprašanje. Poudaril je, da ta formelnost ne onemogoča Varnostnemu svetu, da o tem vprašanju lahko znova razpravlja.
Sovjetski delegat je ponovno poudarjal, da je bil vpis korejskega vprašanja na dnevni red nezakonit in da so sklepi Varnostnega sveta o tem vprašanju nezakoniti. Kritiziral je nato vpisanje na dnevni red glavne skupščine vprašanja kitajske intervencije na Koreji in je dejal, da bo glasoval za britanski predlog Pri glasovanju je Varnostni svet soglasno sprejel britanski predlog in seja je bila zaključena.
■hrtri pa se bo sestala glavna skupščina, da začne razpravo o ameriški resoluciji, ki jo je sprejel politični odbor.
J£° končani seji političnega odbora je indijski delegat izjavil novinarjem: «Ce bi bila resolucija dvanajstih sprejeta, bi lahko dosegli prenehanje so-vraznosti v 24 urah, morda tu. di prej. Dejal je dalje, da se je večina izrekla za ameriško resolucijo šele potem, ko je Ve-, ka Britanija odločno zahtevala, da se V resolucijo vključi li. banonskj predlog, ki poudarja, da je odbor za kolektivne ukrepe pooblaščen, da odloži predložitev poročila, če bo odbor za dobre usluge sporočil, da pogajanja zadovoljivo napredujejo.
Iz Novega Delhija javljajo, da indijska vlada ne bo sprejela udeležbe v komisiji za dobre usluge, ki jo predvideva ameriška resolucija. V indij, skih krogih so zelo razočarani in poudarjajo, da včerajšnji sklep političnega odbora uničuje številne možnosti do pogajanj glede Koreje in Daljnega vziloda.	>-
F-redsednik glavne skupščine je danes zjutraj izjavil, da bi želel, da bi bila v komisiji za dobre usluge še nadalje indijski ir: kanadski delegat in bi se tako v novih okoliščinah ob novila komisi;a treh. Vendar Pa indijske uradne osebnosti niso še komentirale včerajšnjega glasovanja posebno še, ker je Nehru odsoten iz Novega Delhija. Vendar poudarjajo, da ravr.o v trenutku, ko je Kitajska pokazala dobro voljo in umaknila svoje čete iz Tibeta ter bila pripravljena pogajati se: prav v trenutku, ko se je zdelo, da je napetost popustila, je včerajšnje glasovanje znova poslabšalo položaj. V Novem Delhiju se bojijo, da so s tem onemogočena nadaljnja noga. janja. Poudarja se tudi, da je Indija znova dvignila svoj glas, da prepreči katastrofo, toda zaman.
Kakor smo že včerai na kratko javili, je jugoslovanski de-
Združeni narodi bodo pridobili na politični in moralni moči in miroljubni narodi bodo pridobili na svojem ugledu, če ne bodo opustili naporov za rešitev korejskega spora, kajti če r:e bi pristali na pogajanja, bi olajšal; delo silam, ki se upirajo utrditvi miru«
Bebler je tudi poudaril, da pojasnila, ki jih je vlada LR Kitajske daia indijskemu poslaniku in britanskemu odpravniku poslov v Pekingu, omogočajo pogajanja. Poudaril je tudi, da bj sprejem resolucije, ki izjavlja da je Kitajska kriva napada, omogočil nalogo tistih, ki želijo zakriti pravi značaj korejske vojne in svojo politiko ki je nasprotna interesom miru na splošno; to Pa tembolj, ker bj bila logična posledica tega uvedba sankcij proti LR Kitajski. Poudaril je še, da je Koreja opomin za vse tiste, ki se igrajo z vojno, in da danes ni izolirane vojne ter da se vsaka povzročitev vojne lahko spremeni v svetovno vojno.
Truman zahteva 16.5 milijard
novi It davkov
Eisenhower poročal predsedniku o svojem potovanju - Stavka železničarjev paralizirala velik del ameriške železniške mreže
WASHINGTON, 31. — General Eisenhower je dar.es z letalom prišel v Washington. Na letališču ga je sprejel, predsednik Truman, ki ga je pridržal na kosilu, da mu poda prvo poročilo o svojem potovanju.
Ko je odšel iz Bele hiše, je Eisenhower novinarjem izjavil, da še vedno upa, da bo njegova misija služila stvari miru ir: svetovne varnosti.
Poročilo Bele hiše pa javlja, da je Eisenhower podal «poro-
Maršal Tito sprejel
indijskega poslanika
BEOGRAD, 31. — Maršal Tito je danes sprejel indijskega poslanika v Beogradu. Navzoč je bil tudi namestnik zunanjega ministra Leo Mates.
Dorbe se vodijo 10 boi juioo od 3fl. j/zporedožha
Do 15. decembra 1950 je bilo 145.000 severnokorejskih in kitajskih ujetnikov • po poročilu gen. Mac Arthurja OZN
legat Bebler pred glasovanjem izjavil med drugim: «Ju«osR. vanska vlada je mnenja, da j? treba vprašanja, ki so nastala zaradi vojne na Koreji, proučevati predvsem s stališča ohranitve miru v Aziji in svetu. Dolžnost Združenih narodov je
?erpm	v	,k?"	j torei predvsem, da napravijo
’ ,pos.r.eAUJ,? vse, kar. je v njihovi moči. da
pri zaveznikih, da bi podprli na morebitni konferenci Hirih načrt za svobodne volitve v vsej Nemčiji. Schumacher je namreč mnenja, da morajo štiri okupacijske države določiti
Pogoje aa organiziranje teh volitev.
Nato poziva Schumacher vlado, naj s svoje strani napravi, kar je mogoče, da podpre željo za združitev nemškega ljudstva.
Vlada v Bonnu je nocoj sporočila, da «predlagani razgovori med vzhodnonemško jr: za-hodnonemško vlado za združitev Nemčije ne bodo imela nobene veljave, dokler ne bodo voditelji Vzhodne Nemčije sprejeli načela svobodnih in tajnih volitev v vsej Nemčiji za ustavodajno skupščino«.
Danes so objavili sklepe ameriške visoke komisije v Nemčiji in glavnega štaba ameriških sil v Evropi glede nemških vojnih zločincev, ki so v zaporu Landsberg. Za cet od petnajstih kaznjencev, ki so odvisni od civilne uprave, je bila smrtna kazen potrjena’ in ravr:0 tako za dva od trinajstih kaznjencev, ki so odvisni od vojaške uprave,
Štiri obsojeni na smrt od prve skupine so bivši voditelji SS, ki so odgovorni za pokoij okoli 2 milijonov nezavarovanih ljudi.
Deset obsojencev v omenjenem zaporu, ki so bili obsojeni na smrt, je amerišk; visoki komisar Mac Cloy pomilostil, devetim obsojenim na smrt, ki so pripadali skupinam SS, je bila kazen sPremen iena na dosmrtno ječo Enajstim obsojencem, kj so jih ameriška vojaška sodišča obsodila na smrt in glede katerih -je general Cloy sodbo potrdil, so kazen spremenili na dosmrtno ječo.
WASHINGTON, 31. — Predstavnik državnega cepartmana je danes sporočil, da je Sovjetska zveza zaprosila oa ZDA odložitev pogajanj za poravnavo računa, ki Se nanaša na pomoč v okviru zakona o zakupu in posojilu v Zadnji vojni.
se korejska vojna lokalizira.
KOREJSKA FRONTA, 31. — Enote OZN so se borile danes 16 km južno od mesta SEUL. Položaj na zapadnem delu fronte označujejo kot «popolnoma zadovoljiv«, kot je dejal poveljnik VIII. armade, ki je pohvalil kitajske vojake, ki se borijo proti enotam OZN severno od Suvona kot zelo borbene. «Oni ostajajo v svojih dobro zgrajenih okopih — je dejal — in jih ne vznemirja topniški ogenj ter letalski napadi, čeprav so zelo močni. Edini način s pomočjo katerega, jih je mogoče izgnati iz njihovih okopov je ta, La vderemo v te utrdbe in jih ubijemo. Dobro so oboroženi, disciplinirani, izvežbani v kritju svojih položajev in morajo trao delati, da bi si izkopali svoje ozke okope, ki so povezani med seboj s podzemnimi tuneli; toda morali smo priznati, da gre za plodno delo«.
Glavni štab severnokorejske vojske pa je izdal sledeče poročilo:
«Enote ljudske vojske in kitajski dobrovoljci so bile zapletene v borbi na posameznih odsekih fronte«.
Iz Lake Successa poročajo, da je general Mac Arthur podal poročilo OZN za razdobje od 1. do 15. decembra. To poročilo mora dajati kot vrhovni poveljnik sil OZN po nalogu Varnostnega sveta od 7. julija 1950, ki pravi, da morajo biti Združeni narodi r.a tekočem o poteku operacij na fronti.
General Mac Arthur pravi v svojem poročilu, da je bilo na Koreji do 15. decembra lani 145 severnokorejskih ir:	ki-
tajskih ujetnikov. V sklepih poudarja general, da Združeni narodi zaradi «okolnosti izven nadzorstva enotnega poveljstva« niso bili v star.ju izvršiti svojo poslanstvo. Poročilo
zatrjuje kljub temu, da so te sile sposobne zadati sovražniku ogromno izgubo in voditi uspešno borbo na škodo kitajskim komunističnim silam na Koreji.
V vladnih uradih v Wa-shingtonu se proučujejo možnosti glede konkretne pomoči «protikomunističnim gverilcem », na ozemlju Kitajske. Smatrajo namreč, da bi s tem vezali tiste sile, ki bi se sicer borile na Koreji. No, še prej pa bi morali imeti odgovore nr. sledeča vprašanje- j
1. Koliko je v resnici1 teh gverilcev?
2. Na kakšen način je mogoče dobavljati opremo tem silam, da ne bi padla v roke Maocetungu?
Medtem pa naj bi se postopalo takole: 1. nadaljevati s krepitvijo obrambe Formoze v pričakovanju dneva, ko bodo Kitajci hoteli uresničiti svojo grožnjo in zasesti otok; 2. uporabiti vsako sredstvo, da bi se kitajske sile zaposlile drugje.
Po poročilih iz Pusana, je po sedmih tednih p-rišlo v Fusan 700 belgijskih dobrovoljcev, 50 luksemburških s 70 oficirji, ki se bodo borili na korejski fronti v vrstah enot. Med dobrovoljci je tudi bivši belgijski obrambni minister de Moreau de Melen.
Na vzhodnj obali so sile OZN začele z močnim napadom proti Kangjungu. ki leži 15 km južno od 38. vzporednika. Toda Kitajci so jih zadržali in napad odbili.
Vojno brodovje, zlasti ameriško, med katerim je tudj največja križarka na svetu «Mis-souri«, je izvedlo več bombardiranj obalnih mest na obeh obalah Koreje južno in sevemo od 38. vzporednika.
Kitajske sile, ki so zapletene sedaj v borbo, cenijo na 120 do 150 tisoč mož. po večini fana-tični mladeniči od 18 let, ki so prišli nedavno iz Mandžurje.
čilo o napredku pri ustanavljanju enotne evropske o-brambr.e sile«. Jutri bo Eisen-hower govoril o svojem potovanju na seji članov predstavniškega doma in senata. O tem bo po radiu govoril tudi v petek zvečer.
Predsednik senatne komisije za zunanje zadeve senator Cor.nally je izrazil mnenje, da bo Eisenhovver zahteval, naj se ne postavljajo omejitve za število ameriških vojakov, ki bi jih poslali v Evropo.
Predsednik Truman je danes predložil članom komisije za proračun v predstavniškem do. mu zahtevo za 16.5 milijard dolarjev novih davkov. Sklical je v Belo hišo 15 članov demokratične večir.e in 10 članov republikanske manjšine. S tem se poudarja velika važnost, ki jo Truman pripisuje tem novim davčnim ukrepom, ker bi hotel, da nanje pristane čim večje število članov omenjene komisije. Truman bo svoje zahteve verjetno predložil Kongresu v petek.
Zaradi velike stavke železničarjev, ki je paralizirala velik del ameriške železniške mreže, je ameriška vlada zahtevala od zveznega sodišča v Cikagu, naj izda ukaz o prekinitvi stavke. Stavka je danes neposredno vplivala r.a 27 železniških prog, ki vežejo 12 velikih središč, neposredno pa so bile prizadete tudi številne druge proge.
Podtajnik za vojsko je izjavil, da vojska pripravlja ukrepe proti tej stavki, ker so zaradi nje resno ogrožane pošiljke vojaškega materiala.
Uradno poročilo o razgovorih med Trumanom in Plevenoin
Prvi komentarji v ZDA in Franciji - Pleven potuje še v Kanado
WASHINGTON, 31. — Francoski ministrski pj-edsednik Pleven se je danes poslovil od predsednika Trumana. Novinarjem je izjavil, da se je hotel zahvaliti predsedniku za njegovo vljudnost in za razgovore, ki so imeli uspeh. V četrtek bo Pleven odpotoval v New York, od tam pa v Kanado.
O razgovorih med obema državnikoma so izdali poročilo, ki pravi, da sta Truman in Pleven ugotovila ponovno e-notno stališče med obema državama ter da sta ponovno poudarila zaupanje v načelo kolektivne varnosti. Podrobno sta proučila sledeča vprašanja: 1. vprašanje Daljnega vzhoda in se sporazumela, da se je treba nadalje upirati napadu in skušati doseči častno rešitev korejskega vprašanja.
Glede Indokine je Pleven govoril o velikih človeških in denarnih žrtvah, ki jih zahteva vojna v Indokini, in je izjavil, da je Francija pripravljena napraviti vse kar more. da nadaljuje z vojnimi napori v tej deželi Truman je obljubil, da bodo ZDA še povečale pomoč v materialu in to v hitrejšem tempu.
2. Truman in Pleven 3ta priznala »življenjsko važnost Evrope za obrambo vsega svobodnega sveta«. Pleven je poročal Trumanu o pogajanjih za Schumanov načrt, Truman pa je izrazil upanje, da bo gpo-razum v sedanji obliki sklenjen y čimkrajšem času.
Pleven je tudi govoril o konferenci, ki se bo sestala 6. februarja v Parizu in razpravljala o ustanovitvi evropske vojske. Truman je izjavil da u-pa, da bo konferenca imela u-speh. Pleven je govoril o politični težnji francoske vlade, ki hoče ustanovitev velikega evropskega trga z odpravo kartelov in diskriminacijskih postopkov. Obaava sta se strinjala o potrebi postopne vključitve Nemčije v evropsko zahodno skupnost.
3. Nato sta se Trumar: in Pleven razgovarjaia 0 napred. kih v obeh državah pri izvajanju oborožitvenega programa in sta govorila o potrebi prispevanja Nemčije pri obrambi v obliki bruseljskih sklepov.
4. Nato sta Truman in Pleven govorila o vprašanjih, ki se nanašajo na ameriško pomoč Franciji na gospodarskem področju in sta določila način, kako naj ameriška pomoč najuspešneje prispevka k oborožitvenim naporom Franeiie Prišla sta tudi do zaključka, da je treba do rešitve vprašanja surovin priti z mednarodno akcijo. V ta namen predlagata obe vladi skupno z angleško vlado ustanovitev mednarodnih skupin proizvodnikov, ki bodo reševali nujna vprašanja, ki nastajajo zaradi pomanjkanja surovin. Priznal* st« tudi važnost rešitve vprašanja infl*el. je in zvišanje cen, ki ovir« obrambne napore.
. Na koncu pravi poročilo, da Je glavni namen zunanje poli-
tike ZDA in Francije »ohranitev trajnega miru, ki temelji na pravici in pravičnosti« in da sta obe vladi vedno pripravljeni rešiti mednarodna vprašanja s pogajanji.
Na komču piravi še poiočilo, da «nobena grožnja im nobena spletka ne b0 uspela omajati temeljne enotnosti, ki obstaja med ZDA in Francijo«.
V ameriških parlamentarnih in novinarskih krogih izjavljajo, da je Francija nerazdruž-ljivo povezana z ZDA.
Pariški tisk obširno piše o razgovorih. Seveda niso komentarji še podrobni, ker pa ni bilo še znano uradno poročilo. listi ne komentirajo še stališčh Washingtona in Pariza. Vendar pa temeljijo komentarji na govoru Plevena ameriškim novinarjem.
List «Combat» obsoja Plevena, da je pristal na »peklensko igro«, ki obstaja v križarski vojni, lci je Trumam razglaša proti azijskim narodom. Washimgtanski dopisnik lista »Pariz Presse intramsigeant« piše, da je Pleven »prepričal Trumana, da še bolj odpre vrata za obnovitev pogajanj z Moskvo«.
Isti dopisnik izjavlja, da eno vprašanje, o katerem so razpravljali v Beli htši, ni omenjeno v poročilu, Truman da je baja obljubil Plevenu, da bodo ŽDa uporabile »fom*ko bombo v prvih trenutkih vojne, da ustavijo glavnino sovjetske vojske, preden bi ta dosegla zahodno Evropo,
Churchillova resolucija preti politiki vlaue
LONDON, 31. — Ministrski predsednik Attlee je danes predsedoval v spodnji zbornici sestanku laburistične parla-ine.ntaine ■ skurine	Ppročllp a
tem sestanku javlja, da so razpravljali «o mednarodnem položaju in o cbrambni politiki vlade«. Poročilo dodaja, da je bila večina članov vlade navzoča na sestanku.
Vendar pa javljajo, da je skupina tako imenovanih upornikov poudarjala, da bi morala vlada še pred izvedbo oborožitvenih načrtov obnoviti napore za konferenco med velikimi silam vštevši Rusijo. Nekateri so izjavljali, da je bil načrt za angleško oborožitev pripravljen na pritisk Amerike. Člani skupine so tudi obsodili odobritev ameriške resolucije v političnem odboru OZN in so na koncu izjavili, da je oborožitev Nemčije izi-vanje proti Sovjetski zvezi.
Attlee je «upornike» posvaril, da bi odkriti razkol v vrstah laburistične stranke lahko nekega dne dovedel do padca vlade.
Voditelj opozicije Churchill je sinoči predložil tajništvu spodnje zbornice resolucijo, ki kritizira politiko vlade o vprašanju premoga. Nekateri politični krogi so mnenja, da pomeni ta resolucija pravzaprav kritiko vse vladne politike. Mnenja so tudi, da bo moral Attlee podati ostavko vlade, če bo glasovanje o tej resoluciji zanj neugodno. Britanska komunistična stranka pa je objavila svoj novi program v brošuri pod naslovom: «Pot k socializmu«. V brošuri je med drugim rečeno, da «se socialna sprememba lahko izvrši samo s spremembami v notranjosti, ki so različne in odvisne od pogojev posameznih dežel«.
Nato pravi brošura, da hoče komunistična stranka svobodno in močno Veliko Britanijo, ki naj bo neodvisna od vsake tuje države. .Nato navaja smotre stranke.
Kakor je znano, se je britanska komunistična stranka pridružila Kominformu v njegovi napadalni in obrehovalm politiki proti Jugoslaviji. Zato moramo pač zaključiti, da so vse besede v omenjenem programu le prazne fraze in v nasprotju z dejanji. In prav ta politika je povzročila, da je komunistična stranka v Angliji pri zadnji volitvah doživela popoln poraz.
Še vedno nerešena
holandska vladna kriza
HAAG, 81. — V obveščenih krogih izjavljajo, da holandska politična kriza ne bo še tako kmalu rešena. Danes so se pri ministrskem predsedniku sesta. li nekateri člani odstopivše vlade in navzoči so bili tudi voditelji socialistične in katoliške parlamentarne skupine.
Ne izključujejo možnosti zopetne sestave prejšnje vlade izvzemši kako manjšo spremembo.
LONDON, 31. — Zdravstveno stanje zunanjega ministra Bevln« s« j« nekoliko Izboljšalo.
DUNAJ 31. — Notranje ministr. stvo javlja, da je bilo zaradi »d-»a p^z°v y Avstriji	91
ljudi, 34 pa jih pogreto jo.
Dodeljena stanovanja
v hišah pri Sv. Savi
Tržaška občina obvešča vse prizadete, da je na vpogled na »Uradu za likvidacijo stanovanjskega urada« na Trgu Verdi 1 dokončna lestvica u-pravičencev do stanovanj v novih blokih pri Sv. Savt, potem ko je zgoraj imenovani urad pregledal vse poslane pri. tožbe. Lestvica bo na razpolago interesentom do nedelje 4. februarja. Eventualna pojasnila, vprašanja ter pritožbe bodo reševali za to določeni ■službenci urada.
OBČINSKI SEJI V TRSI V IN MILJAH I SLOVESMOST V ZGONIKU
M za IMfcjO ffliaiattp uraia prene&al
Z včerajšnjim dnem sta prenehala dokončno delovati oziroma obstajati stanovanjski urad kot tudi njegov nasled>-nik — Urad Za likvidacijo prejšnjega. S tem sp vračajo Po dolgih letih vprašanja nakazovanja stanovanj kot tudi druga vprašanja v zvezi s stanovanjskimi problemi V svoj Dormalni tir
Razume se. da z ukinitvijo omenjenih uradov ne bo dana možnost reševati posamezne stanovanjske prooieme popolnoma svobodno, kajti y veljavi ostanejo namreč še nadalje nekateri izredni ukrepi za za-Sčito interesov najemnikov.
Od danes naprej bodo lahlco torej najemniki med seboj svobodno zamenjavali stanovanja, (če se bo s tem seveda strinjal lastnik hiše), lastniki hiš pa bodo lahko razpolagali s stanovanji, ki bi bila prosta. Prav tako bodo lahko najemniki oddajali do 31. decembra 1951 sobe v podnajem; njih dolžnost bo samo obvestiti o tem lastnika hiše. Ce bi hotel najemnik oddati celo svoje stanovanje v podnajem, bi moral imeti Seveda najprej dovoljenje od lastnika hiše.
Ukinitev stanovanjskega urada kot tudi urada za njegovo likvidacijo seveda še zdaleka ne pomeni rešitev stanovanjske krize tla našem ozemlju; ta bo lahko rešena edinole tedaj, ko bo zgrajeno zadostno število stanovanjskih hiš, kjer bodo našli svoj dom vsi številni brezdomci m ki bodo predvsem dostopna vsem revnejšim slojem. Takih hiš pa je zaenkrat še mnogo premalo.
Nove davščine le odobril tržašhi občinski svet
DaVek na manjvredno meso se je znižal za 25 odstotkov 26 milijonov za ureditev sadnih in zelenjavnih trgoV
Gligoric na obisku
na sedežu OF v Trstu
Včeraj opoldne je bil jugoslovanski internacionalni mojster Svetozar Gligorič skupvo s svojo soprogo gost na sedežu OF, kjer se je nekaj časa zadržal v prijaznem pogovoru z vidnejšimi funkcionarji ter izrazil svoje zadovoljstvo nad sprejemom v Trstu. Gligorič, ki je v torek igral v našem mestu, je bil že naslednji dan prisiljen zapustiti Trst, ker je moral biti zvečer v Ljubljani, kjer je odigral simultanko proti tridesetim najboljšim amaterjem Ljubljane. Želimo simpatičnemu Gligoriču mnogo u-spehov in skorajšnje svidenje V Trstu.
w
Se o Pandullu
Pred precej prazno sejno dvorano se je predvčerajšnjim začela seja tržaškega občinskega sveta. Občinskih svetnikov je komaj zadostovalo za sklepčnost. Tudi pozneje se dvorana ni posebno napolnila.
Po čitdnju zapisnika je občinski odbornik Geppi bral celo razpravo v zvezi z vprašanjem, ki ga je že pred časom postavil občinski svetnik Mo-relli, ki je trdil, da se trguje z licencami za taksije. Odbornik Geppi je v svoji dolgi razpravi podal celo zgodovino vprašanja tam od leta 1934. Na kratko pa je stvar taka, da je sedaj uporabljenih 153 licenc za avtoizvoščke in sicer 18 jih je v rokah posameznih oseb. ki so s tem nekaki obrtniki, 135 licenc Pa ima v rokah 5 družb, ki bodo morale objaviti višino kapitala. Končno je po dolgotrajnem čitanju Morelli izjavil, da obstajajo razne nepravilnosti. za kar lahko on stavi Geppiju na razpolago material, in da gre končno za to, da se ustvari nek red, tako da človeku ne bo treba za isti del potj plačevati različne vsote, če se pelje sedaj ali pol ure pozneje.
Nadalje je odbornik Geppi povedal, da je občinski odbor že odobril izdatek 26 milijonov za ureditev trgov s tehničnega, kakor tudi higienskega vidika. Tako je določeno za Trg Peru-gino 6 milijonov, Ponterosso 6 milijonov, Giuliani 3.6 milijonov, Tra i Rivi 2.4 milijonov.
1 milijon za Belvedere in še različni izdatki za manjše trge, od katerih se nekateri že urejajo, oziroma že poslujejo, kot n. pr. na Ul. Zorutti.
Odbornik Benussi je na dolgo odgovoril na neko prejšnjo interpelacijo dr. VVeissote v zvezi z vprašanjem bivših tuberkuloznih bolnikov. Navedel je, kam vse se je občina obrnila, da W za te ljudi preskrbela primerne zaposlitve In kaj je tudi sama zanje naredila. Zupan pa je na koncu dostavil Weissovi y pouk. da je eno intervencija in drugo pa kompetenca, s čimer je hotel reči, da občina pač večinoma lahko samo intervenira, malokaj pa lahko tudi sama ukrene.
Glede napeljave novih filo-busnih prog. n. pr. za zvezo med Ponziano in centrom mesta, je občinski odbornik Bo-netti dejal, da ima ACEGAT že v načrtu zvezo Ponziane z ladjedelnicami in mestom s podaljšanjem proge «N» In z u-stanovitvijo še neke nove proge. Toda treba je prej zgraditi most čez železnico. Glede podaljšanja tramvaja št. 8 pa je dejal, da predstavlja prevelik izdatek, ki bi znašal dnevno 37 tisoč lir.
V odgovor obč. svetnici Ca-sali je župan zagotovil, da bo zopet pričel poslovati odbor za kontrolo cen in da bo stavljeno na tržišče še novo blago, da se na ta način zavre blazno dviganje cen.
Med sklepi občinskega odbora, ki jih je občinski svet odobril, je tudi sklep, da občina še nadalje vodi pravdo s tvrdko
Kardex glede znane afere za nabavo potrebnih kartotek za anagrafski urad.
Glavni predmet seje pa je bilo razpravljanje o 25-odstot-nem znižanju davka za konjsko, zmrznjeno in drugovrstno meso. Kot je znano, je prav ob tem vprašanju na zadnji seji prišlo do odhoda kominformi-stičnih in indipendentističnih svetnikov, si čimer je bilo onemogočeno nadaljevati sejo. Predvčerajšnjim je odbornik Forti ponovno načel vprašanje. Kominformisti se namreč niso upirali 25 odst. znižanju davka, temveč so bili za še večje znižanje, pač pa bi se naj obdavčili nekateri drugi predmeti. Pri tem pa je Forti oporekal, da gre tu za predmete, ki ne morejo biti več obdavčeni kot proizvodi, ker so bile že obdavčene njihove surovine. Pri tem je navajal primer občine Bologne, ki je v rokah komunistov; ta občina je hotela obdavčiti tekstilno blago, pa je v tožbi propadla tudi na apela-cijskem sodišču in sedaj čaka
odgovor kasacije. Končno je bil sklep občinskega odbora odobren z večino, proti so glasovali kominformisti, vzdržali so se indipendentisti.
Seja občinskega sveta v Miljah
Sinoči je bila v Miljah redna seja občinskega sveta, odsotnih je bilo kar 14 občinskih svetovalcev in se je skraja zdelo, da ne bo občinski svet mogel niti zasedeti zaradi premajhne udeležbe občinskih svetovalcev. Po čitanju zapisnika zadnje seje, ki so ga navzoči svetovalci odobrili, so prečrtali podrobno nov0 pogodbo med občinsko upravo in podjetjem Selveg za javno razsvetljavo in so jo po krajši diskusiji soglasno odobrili.
Sledila je tajna seja, na kateri so imenovali dva občinska uradnika.
Prihodnja seja, ki bo verjetno zadbja seja tega jesenskega zasedanja, bo 14. t. m. ob 20 uri.
OD'.JU.IN TAM
Tov. urednik
^Primorskega dnevnika«!
Vaše kratko poročilo, da je g. Pandullo sel kamor spaua, me ni presenetilo in drugi odstavek z nasvetom ostalim acvetkam« pa se mi je zdel brez komentarja nezadosten. Ne m slim s tem, da bi bila potrebna reka črnila, vendar vprašanje samo, ako so se končno zaslepljeni tovariši zavedli, kakšni ljudje jih vodijo v njihovi - takozvani - ubor-bi», je vredno par besed. Vprašanje je, koliko česa to treba, da odpade drugi »cvet», tretji, četrti, itd., kajti gotovo je, da vsi ti ecvetovis ne bodo rodili sadja, nasprotno, to cvetje je škodljivo, ker okužu-je okoli sebe, ne samo okužu-je - un čuje; pravcata atemska bombo. Toda nališpano z vsakovrstnimi parohmi tako, da lah':o ut meljeno briše til ver-gognoso passato« in kar se njega drži. da se najbližji poslušalci ne zaveda jo še m nj sumijo. Primer: na prav Ir p način njihov tednik «D los ni več glasilo Osvobodilne fronte - ker so jo zbrisali radi «T verg... ampak kar na lepem, na pobudo tovarišev vSlovn-cevs, ti postane nič man- »plašilo njihove par*ije» AU se Vam ne zdi. da je vse ski paj posuto z rož’ cami??
Ako se je junak Pandullo -ker si je upal v cono B. b i poveličan itd. . izneveril zgoraj omenjenim «cve*kam» rli ne postavimo lahko vpr-š nji vsem za l P' enim; Kdaj se misl te zadnjič vprašati - ukan. gre ta barka«?
Ali se Vam bi ne zdelo po-tre'no, da bi »cvetke« vendar izdale knjižico o zgodovini podrtega na račun «il verg., « in prognmom, kaj ie treba še uničiti (z navedbo dneva in ure), ker skrivati res ni vred-no.
Zato Pa tistim, ki še oklevajo, kličemo: le peg m, rrf-znajte sam m sebi, da ste bili prevarani in pot do nas vam ne bo dolga.
Pozdravljen I
MIHEC
S Proseka
Sestanek Kmečke zveze
Na pobudo naprednih kmetov s Proseka je bil tukaj v petek 26. t m. posvetovalni sestanek Kmečke zveze, na katerem so bili prisotni vsi napredni kmetje s Proseka in na katerem se je razpravljalo o vseh perečih problemih tega kraja.
Po poročilu, ki ga je podal predstavnik Kmečke zveze in v katerem je bila zajeta celotna problematika kmečkega gospodarstva, ki zaradi nerazumevanja merodajnih oblasti do te panoge gospodarstva postaja vedno bolj pereča, se je razvila živahna diskusija.
Kmetovalci se pritožujejo zaradi brezbrižnosti občinske uprave, ki zanemarja reševanje raznih problemov, ki se pojavljajo v tem kraju. Posebno so proseški kmeti prizadeti zaradi popolne opustitve vzdrževanja občinskih cest Postra-ne, Brajda, Stara gora, Žlahtni boršt in drugih, ki so popolnoma zapuščene, tako da kmetovalci ne bodo mogli po teh poteh na svoja polja.
Občinska uprava, ki je dolžna reševati vse občinske zadeve v korist vseh občanov, naj se zaveda, da je tudi Prosek del teritorija, ki spada pod upravo občine Trst, ter da kmetovalci iz naše vasi plačujejo ravno tako občinske davke kot vsi drugi in zato imajo tudi pravico zahtevati vse tiste pravice, ki jim kot davkoplačevalcem pripadajo.
Ravno tako se kmetovalci pritožujejo, da nekaterim posestnikom, ki so jim pri graditvi nove ceste razlastili ali poškodovali njihova zemljišča, še ni bila povrnjena povzro-
čena škoda, ter zahtevajo, da odgovorne oblasti posredujejo zri gradbenem podjetju «Ital-sferade«, da se to vprašanje čimprej reši.
Zaradi semenskih potrebščin, ki jih potrebujejo, pa Sg pritožujejo, da merodajne oblasti niso do sedaj še nič ukrenile, da bi se te potrebščine uvažale iz Jugoslavije, ker tamkajšnja semena najboi; odgovarjajo tukajšnjemu podnebju.
S Peska
Še ni elektrike!
Zopet se oglašamo zaradi elektrike, ki jo s tako težavo napeljujejo v naš kraj, kot da bi bi h zares na koncu sveta.
Novo šolsko poslopje bodo kmalu dokončali, saj niso imeli mnogo dela. ker je poslopje majhno, pa ho vendar zadostovalo našim potrebam, namreč samo za učilnice. Potrebno pa bi bilo, da bi bilo v šoli tud’ stanovanje za učitelja.
Za električno napeljavo pa sc take težave, da smo se že zdavnaj naveličali čakanja. Za. čeli so s pripravami, postavili so nekaj drogov, toda včasih delajo, nato vse zopet zaspi, pa se zopet vrnejo in nekaj naredijo pa jih zopet nd nazaj, tako da se nam vse zdi že nekam smešno.
Zdaj je zapihala ostra burja, da te kar nese in ni primemo za postavljanje žice. Toda ko bo ponehalo, bi radi videli, da bi se podjetje, ki ima ta dela, zganilo in jih dokončalo, da bi nam vsaj za velikonočne praznike zasvetila električna luč na j Pesku in v Gročani.
Ne preveč razveseljive vesti s konference v Regensburgu
Temeljni kamen za novo poslopje nkčinske oprave
Kdaj bo gosp. predsednik Palutan na podobnih slovesnostih izpregovoril tudi po slovensko?
Pred nekaj tedni so začeli zidati nov sedež repentabor-ske občinske uprave, včeraj popoldne ob 16 pa so položili temeljni kamen novemu poslopju zgoniške občinske uprave, ki se bo dvigalo na najlepšem mestu ob vhodu v vas ob cesti iz Gabrovca. Slovesnosti So prisostvovali general Airev, polkovnik MarshAll, predsednik cone dr. Gino Palutan, mnogo drugih zastopnikov ZVU in civilne uprave, repentaborski in nabrežinski župan iji skoraj vsj občinski svetovalci zgoniške občine.
Zgoniški župan Alojz Pirc je pozdravil navzoče oblasti najprej v slovenščini na‘o v italijanščini ter se zahvalil ZVU za izkazano pomoč. (Čudno, da se mu je večkrat jezik zapletal, zlasti ko je govoril slovenski). Zgoniški župnik je blagoslovil temeljni kamen, general Airey pa ga je položil na mesto in slovesnost i je bilo konec. Nato je župan povabil številne goste na zakusko v miško gostilno, kjer se je ob dobrem teranu razvil med povabljenci prijeten razgovor.
Pri zakuski je gospod conski predsednik gospod Palutan pozdravil zgoniške občane in jim želel, da bi bilo v njihovi občini še več takih slovesnosti. Gospod Palutan je lepo govoril, želen bi. da bi se njegova voščila tudi uresničila in da bj ob prihodnjih prilikah v naših vaseh spregovoril PO SLOVENSKO, saj je vendar njegova dolžnost, da kot vzoren kristjan in demokrat pozna in govori jezik svojih podrejenih, ki niso vsi samo italijanske narodnosti.
Novo poslopje, ki bo stalo 10 milijonov lir, gradi tržaško podjetje Urban Pahor. Imelo bo skupno 14 prostorov, sejno dvorano, razne urade in stanovanje za čuvarja. Podlaga je zidana iz domačega kareji. vse ostalo
pa iz opeke. Pri delu bodo zaposleni samo domači delavci in pravijo, da bo poslopje dozidano do julija.
Tudj ob tej priliki moramo kritizirati dejstvo, da se za take zgradbe ne uporablja simo domači kamen, ker bi se na ta način dal zaslužek domači kamnoseški industriji.
KOLEDAR
(^iedaiidče - - 'Kadib
Četrtek 1. februarja
Ignacij, Budmil
Sonce vziae ob 7.28, zatone ob 17,9. Dolžina dneva 9.41 Luna vzide ob 3.07. zatone ob n.«*
Jutri, petek 2. tebruarja
Svečnica, Ljubomira
Sonce čez
hribček gre
Sonce čez hribček gre, luna pa za gore, zvezdice presvetle se potope.
Sonce čez hribček gre, rožice se bude, v rosi pa njih glave krasno blešče.
Sonce čez hribček gre, ptičice žvrgole, žarkov se vesele, k nebu lete.
Sonce čez hribček gre, pesmi v nebo done, rajati tudi sme moje srce.
SINDIKALNE VESTI
Obratovanje pri IRCO
začasno prekinjeno
Včeraj zjutraj je vodstvo podjetja IRCO sporočilo svojim uslužbencem, da je primorano zaradi pomanjkanja dovoljenja za izvedbo novih naročil začasno prenehati z obratovanjem Nov ukrep, ki je prišel popolnoma nepričakovano, je zelo prizadel vseh 70 tamkaj zaposlenih delavcev, ki ostajajo na ta način brez dela.
Omenjena tvrdka, katere delavci so zaposleni pri čiščenju olja, bi morala že v teh dneh prejeti od odgovornih oblasti dovoljenje, s katerim bi lahko izvršila zaupana ji naročila. Kljub temu, da se to vprašanje rešuje že več mesecev, in da je vodstvo že neštetokrat zaprosilo odgovorne činitelje, da bi bilo končno izdano dovoljenje, ni prejelo od včeraj omenjenega dovoljenja ter je zato prenehalo z obratovanjem.
Prizadeti delavci so ®e P° svojih simd. zastopnikih obrnili do vodstva podjetja, ki je obljubilo, da bo ponovno sprejelo na delo vse tako nenadoma odpuščene delavce, čim bi seveda prejelo omenjeno dovoljenje.
Kot smo izvedeli, bi se morala včeraj popoldne vršiti pogajanja za rešitev perečega problema; ta pogajanja so bila pa v zadnjem trenutku prelo- | žena in sporazumno je
Zveza prosvetnih delavcev
Enotnih razrednih sindikatov priredi v nedeljo 4. februarja ob 9. uri v Ul. Ruggero Man-p.-> 29 širši sind:k~lni sestanek. Na dnevnem redu je pedagoško predavanje in razprava o zelo važnih sindikalnih zadevah. Vabimo člane na polnoštevilno udeležbo.
Pionirji iz centra
Pridite poslušat
PRAVLJICO S SKIOPTICN1M1 SLIKAMI
v četrtek 1. februarja ob 16 v Ul. R. Manna 29. Ne pozabite že v četrtek zjutraj opozoriti mamico ali očka, da vas popelje ali vam dovoli iti poslušat prelepo pravljico.
Pionirji od Sv. Ivana
Zveza pionirjev vabi vse otroke od Sv. Ivana na poslušanje pravljice s prikazovanjem barvanih skioptičnih slik, ki bo 3. februarja ob 18. uri na stadionu «Prvj maj«.
DRAMSKA SKOPUHA IZ OPtl®
bo vprizorila v petek 2. februarja D51 ob 1930 na KONTOVELU
Golievo štiridejanko
PeterOKove pos'ednj& saniB
Vabimo k številni udeležbi Cisti izkupiček bo v kori*1 Dijaške Matice. j
Izlet na Koroško
Zveza prosvetnih delavcev
ERS STO pripravlja za veliko noč dvodnevni poučni izlet slovenskih šolnikov po Koroški. Prijave se sprejemajo na sedežu in na Corso Garibaldi 4-III in sicer do 4. februarja.
Gledališče Verdi
Danes se prične pri blsj prodaja vstopnic za četrto poslednjo predstavo «Tosce»* abonente reda «C» (parter^ lože) in abonente reda »A« f
Seja glavnega odbora za NOVOLETNO JELKO bo danes 1. februarja ob 17. uri v Ulici R- Manna 29.
DAROVI IN PRISPEVKI
Ob praznovanju 25. obletnice poroke tov. Pertota Slavka in Amalije iz Nabrežine, so nabrali sorodniki in prijatelji 4875 lir za Dijaško Matico.
SHPZ
4. redna seja Glavnega odbora SHPZ bo v četrtek 1. februarja 1951 ob 16 na Corso Garibaldi 4-III. Bodite točni!
PROSVETNA DRUŠTVA
P. D. »Ivan Cankar« ima da-
bilo ! r.es v četrtek 1. februarja ob
sklenjeno, da se bodo vršila danes zjutraj. Tako obstaja položaj 70 prizadetih delavcev še vedno nejasen, prav tako pa seveda tudi usoda samega podjetja.
20.30 pevsko vajo moškega in mešanega zbora. Zbor bo nastopil v soboto, zato je nujno, da se vaje vsi pevci in pevke udeleže.
ZDTV
REGENSBURG, 31. (ATI) —
Niso sicer še znani dokončni rezultati konference v Regensburgu, ki je bila med 24. in 26. januarjem. Dopisnik agencije ATI je od nekega delegata dobil sledeče podatke o poteku konference:
V Regensburgu so razpravljali > sledečih vprašanjih: 1. Ureditev konkurence n.cd severnimi nemškimi pristanišči, predvsem Hamburgom 'n Trstom, v kolikor se tiče železniške P^og«; 2- ustanovitev posebne ustanove za ureditev konkurence med rečnim in železniškim prometom. Predvideva se, da bi se izkrcavalo in vkrcavalo na vagone in ladje, oziroma obratno s Regensburgu ob normalnem vodnem stanju
Razpravljali so v prijateljskem ozračju. Predstavniki federalnih nemških železnic (direkcije iz Muenchena, Hamburga in Hamoverja), italijanskih državnih železnic, železnic Svobodnega tržaškega o-zemlja, avstrijskih železnic in jugoslovanskih železnic niso prinesli	dokončne odločitve.
Prišli so do začasne rešitve, ki bo v kratkem objavljena, to se pravi takrat, ko bodo sporazum sprejele	zainteresirane stran-
ke. Sporazum b0 stopi) v veljavo 6, februarja jm bo veljal do konca tekočega leta.
Pri razpravah o rečnem, oziroma	železniškem prometu
in njunih odnosov so sodelovali tudi predstavniki bavarskega Lloyda in DDSG. Nova pristaniška avstrijško-nemška tarifa, ki je napravljena na osnovi tega začasnega sporazu. ma, bo v kratkem dana v potrditev zainteresiranim 'Brankam. Kombinirano tarifo DOS-I Donava	še vedno proučujejo,
Iker se pojavljajo novi načrti
Osnovna nova odločitev začasnega sporazuma določa, da bodo železniške tarife proti se-vamlm pristaniščem najmanj 17 odlst. višje kot one proti Trstu. Ta odstotek odgovarja nemškim in avstrijskim interesom: in ni zadovoljil tržaških želja. Vendar se smatra za minimum in se za mnoge vrste blaga dvigne tako, da doseže maksimum 200 odst. Za rezan les, za katerega se Trst predvsem zanima, je ta odstotek mnogo nad minimumom, posebno zato, ker ima za blago večjega obsega razdalja večjo veljavo in zato, ker nemške tarife skoraj nP poznajo olajšav za količine.
Tarife se gibljejo med 2.5 ir: 2.8 švicarskih rappen (rappen.
1 /100 švicarskega franka) za km-tono, medtem ko so za masovne prevoze bolj ugodne avstrijske in italijanske tarife. Tudi Nemčija je uveljavila svojo željo, da se določijo minimalne 'arife, ki zr.ašajo za km-tono 2.6 švicarskih rappen za blago po avstrijski klasifikaciji A-C in 2.5 za D-G.
Poudariti moramo, da so se avstrijske želje že v začetku zdele utopistične. Vrsta avstrijskih ekonomskih krogov je hotela realizirati samo 15 odst. zvišane tarife za vse dostavne kraje. Na primer razdalja od Amoldsteina do Trsta znaša samo 180 km, a razdalja od Arnoldsteina do nemške meje pri Salzburgu znaša 218 km. Ce bi v takih pogojih razlika v tarifi med Arnoldsteir.om in Trstom in Arnoldsteinom in Hamburgom ne smela presegati 15 odst., bi nemške železnice prevažale blago praktično zastonj. Razume se, da ne bo šel avstrijski izvoz iz Arnold-steiba. oziroma iz vseh krajev
Štajerske in Koroške preko nemških pristanišč ker pač za vse te kraje predstavlja Trst naravno okno v svet in da se tukaj položaj ne bi spremenil, tudi če bi narastla nemška konkurenca.
Ti pogoji veljajo za rezan les, ki je usmerjen v Levant in na Bližnji vzhod, pa tudi za les, ki je usmerjen v angleška pristanišča, ker je pač daljši prevoz po morju še vedno cenejši kot relativno krajši prevoz po železnici. Trst bo zelo prizadet posebno, ko se bo realizirala tarifa železnica-Do-nava. Ta nova tarifa se bo poznala pri prevozu surovega železa in jekla iz Avstrije preko morja, Ta pot lahko prevzame večji del avstrijskega eks-porta iz okraja Linz, posebno zato ker lahko rečni prevozniki ponudijo minimalne tarife, ker si morajo zagotoviti blago za ladje, ki vozijo premog iz področja Ruhra v Linz in se vračajo običajno prazne.
Nimamo še točnih podatkov o rezultatih konference v Regensburgu. Vendar lahko sodimo jm poročilu, ki nam ga je dala agencija ATI, kakor tudi po raznih izjavah nemškega o. ziroma avstrijskega časopisja da se je konferenca končala precej v škodo Trstu. Kot je znano je Trst zahteval mnogo višji procent ir-1 sta to zahtevo podpirali Jugosalvija in Italija. Kaže, da je bilo odločilno stališče Avstrije, ki smatra, da je zanjo najboljše, da ima proste roke na obeh straneh. Avstrijci so še pri pogajanjih s tržaškimi predstavniki v preteklem tednu poudarili, da mora Trst predvsem urediti domače zadeve, če hoče uspešno konkurirati t! emškim pristani ščem.
SINDIKALNE BEL E ZKJ
Določbe not/ega sporazuma za tiskarske deBav
Vprašanje uslužbencev javnih ustanov še vedno nerešeno - Solidarnost delavcev v podjetju DILFI
Sindikalne organizacije so prejele pred dvema dnevoma besedilo sporazuma, ki je bil sklenjen v Italiji med predstavniki tamkajšnjih sindikalnih organizacij ter delodajalci v zvezi z vprašanjem tiskarskih' delavcev. Vsebino sporazuma bodo v prihodnjih dneh natančno proučili. nakar bodo pozvali Združenje industrijcev, da uveljavi določbe novega sporazuma tudi na Tržaškem ozemlju. Prilagoditev plač, današnjim življenjskim potrebščinam, ki so je dosegli italijanski tiskarski delavci znaša: za I. kategorijo delavcev 14; za drugo kategorijo 8, za tretjo kategorijo pa 6 odstotkov; povišek plač za žene je precej nižji in znaša za I. kategorijo 8, za drugo 5 in za tretjo 3 odstotke.
* * #
Čeprav je bilo	vpraša-
nja uslužbencev javnih ustanov že nešteto pogajanj, je ostalo to vprašanje do sedaj *e vedno nerešeno. V torek dopoldne so se ponovno sestali na predsedstvu cone predstavniki sindikalnih organizacij, ki so razpravljali s prof. Palutanom o položaju, ki ie nastal po zaostritvi stališča uslužbencev javnih ustanov. Kljub temu, da zavzema vprašanje uslužbencev javnih ustanov eno važnih mest v vsakodnevni borbi tržaškega delavskega razreda, ni bilo na tem sestanku doseženega nič konkretnega,
* * *
Tvrdka DILFI je že pred časom javila, da bo odpustila zaradi pomanjkanja novih naročil
5 svojih uslužbencev, dva delavca pa bosta le začasno odpuščena. Proti temu ukrepu, ki bi prizadel sedem družin, so se združeno uprli vsi tamkaj zaposleni delavci, ki so izjavili, da so pripravljeni prispevati sami žrtve, če bi lahko na ta način preprečili izvršitev omenjenih odpustov. Tako so tudi izrazili, da bodo sprejeli tudi znižan delovni urnik, samo če vodstvo prekliče svoj sedanji ukrep. Ker delajo delavci te tvrdke že z znižanim delovnim umikom, kj znaša komaj 40 delovnih ur tedensko, dokazuje ta njihova izjava vso njihovo solidarnost s prizadetimi delovnimi tovariši, ki bodo morda za ceno take žrtve ostali na svojem delovnem mestu.
ZDTV . lovska sekcija .priredi 11. februarja v okolici Razdrtega lov na divje svinje. Vpisovanje v Ul. Machiavelli 13, do vključno 2. februarja do 12. ure.
Izleti PI>T
Udeležence smučarskih izletov v Crr.i vrh, ki bodo 3. in 4. februarja, opozarjamo, v kolikor nfao še poravnali voznine naj to storijo do petka 2. februarja, ker drugače ne bodo mogli potovati.
Odhod prvega vozila bo v so. boto 3, februarja oh 15., v nedeljo 4. februarja Pa ob 5. zjutraj od začetka Ul. Fabio Se-vero.
Začetek tekem ob 11. uri v nedeljo.
Dne 18. februarja bodo v Lokvah smučarske tekme v teku za prehodni pokai <«Mirko Pavlovič«), ki jih priredi PDT, Ob tej priliki bo tudi izlet. Vpisovanje za tekme in izlet do 7. februarja. Vpisuje in sprejema se voznin« in društvena članarina v uradih ZDTV, Ul. Machiavelli 13, II., od 17. db 19.
Pustno rajanje za pionirje
Zveza pionirjev vabi vse pionirje iz mesta in okolice r.a pustno rajanje, ki ga bo zanje priredilo prosvetno društvo «Vojka Smuc«, v nedeljo 4. februarja od 15. ure dalje na stadionu »Prvi maj«. Pridite vsi, prinesite s seboj koš dobre volje in smeha, da nam bo čim lepše in vesele je! S seboj pa pripeljite tudi svoje mamice in očke, da se bodo še oni pozabavali z vami.
Plan nski ples PD Koper
PD Trst vabi svoj,e člane m prijatelje, da se udeležijo planinskega plesa, ki ga priredi koprska podružnica v soboto 3. februarja od 20. ure dalje v Sv. Nikolaju.
Vpisovanje za prevoz z avtobusom pri Adria-Express v Ul. F. Severo 5 do petka 2. februarja.
TRŽAŠKA BORZA
Zlati šterling 9500-9700, papirnati šterling 1800-1820, dolar 745-750, telegrafski dolar 7 50-755, švicarski frank 175-176, francoski frank 185-190, avstrijski šiling 24 24.50,
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Davanzo Ul. Bernini 4, Milio Ul. Buonarroti 11, Mizzan Trg Ver.ezia 2, Tamaro-Negri Ul. Dante 7, Harabaclia v Barkov-ljah in Nikoli v Skednju imajo stalno nočno službo.
lerija ir: balkon). Ta pre bo jutri ob 20.30 z istimi V*
jalci, kot pri prejšnjih.
Dirf’
gent M. Antonino Votto.
Pripravlja se «Boris nov« Musorgskega.
ESI RADIOII
JU60SL.C0HE TRSI*
(Oddaja na srednjih valoV 212.4 m ali 1412 kc) CElRrEK X. II. l»h
6.30: Jutranja glasba. 6-45L^ ročila v ital. 7.00: Napoved « a poročila v slov. 7.15: Jutr glasba.
11.00: Oddaja za istrske P'fn'ii (ital.). 12.UO: Zabavni opolda% Skiacfbe za C«‘ 13.00; i?
RAZPRODAJA JEČMENOVEGA DROZJA SE NADALJUJE:
V četrtek se razvaža na dom odjemalcem, ki nimajo vprežne živine.
V petek od številke 66 - 100.
V soboto od štev. 101 - 140.
Prihodnji torek se razprodaja nadaljuje.
spored. 12.30:
12.45: Poročila v ital. tJ-uv'l3i5: poved časa - poročila v slov. Poje sopranistka Pavla Polr.,-, nato lahka glasba. 13.45: ženam (ital.). 14.00: Komorna
-2
del skladatelja Gojmirja Kfr}), Sodelujejo Miro Brajnik K®}«* pri klavirju Marijan Vodopi -j. Dermelj Albert (violinist), tjj: klavirju Marijan Lipovšek- l„.e Pregled tiska v ital. 14.45: glea tiska v slov.	*
17.30:	Politične	aktuaM®*
(ital.). 17.40: Poje Aureliano r ), tile. 18.00: Zdravniška posve«"., nica (ital.). 18.15: Komorna “pj, slovenskih skladateljev. I“,4:hfn3 ročila v hrvaščini. 19.00: Gla jtat medigra. 19.15:	Poročila	v	v
19.30: Napoved časa - Por Slov. 19.45: Glasba po željah ('tj.), 20,10: Pogovori o jeziku , (sLstl 20.30: Poje komorni zbor p.v. Ubaida Vrabca. 21.00: 0® jj ja 1951 (Slov.). 21.15: FilrtPkLjt oneretne melodije. 22.00: Zivu |> jugoslovanskih narodov	("fe(t,
22.15:	Pester večerni k^ja
22.45: Plesna glasba. 23.00: Z* poročila v ital. 23.05: Zadnja ec ročila v slov. 23.10: Objava nega sporeda za naslednji rlti, v ital. in slov. 23.15:	NoR
23.30: Zaključek oddaje.
Obvestilo Kmečke zveze
Obveščamo .zciinteras rane kmetovalce, da bo Kmetijsko nadzorn štvo z vsoto, kj jo je stavila na razpolago ZVU. v polletju od 1. januarja do 30. junija 1951. nudilo naslednje prispevke:
1. za zidavo govejih hlevov;
2. za nakup poljedelskih strojev;
3. za nakup semen krmilnih rastlin.
Kmetovalci, ki Se nameravajo poslužiti gornjih prispevkov, morajo predložiti prošnjo do 15. februarja t. L
Za tozadevne informacije in pojasnila naj se kmetovalci obrnejo na Kmečko zvezo v Trstu, Ul. Filzi 10,
Rana ura,zlata nra
velja tildi za vlomilce
Malone za 400.000 lir so odnesli iz tobakarne v Ul. Solitario
KINO
RADIO TRST I1 ČETRTEK t. II. ISSl-
7.15: Napoved časa in P®r ir 7.30: Jutranja glasba. 8.30: ključek jutranje oddaje. ,50:
11.30: Za vsakega nekaj. ‘Ip Novi svet. 12.10: Orkester Mfpo-vani. 12.45: Napoved časa ročila. 13.00: Glasbena ntč“Lji 13.10: Slovenske narodne 1 p pevski duet. 13.30: Glasba^*, poldanski počitek. 14.00: P°‘,Aj 14.15: Dnevni pregled tiska, jj) Citanje večernega sporeda. Zaključek opolaanske odoa; • ^
17.30: plesna glasba. X8.Od.-ed3' Amerike. 18.15: Glasbeno V ^ vanje. 18.45:	Podeželska	»	.(id'
19.00: Slovenščina za »10, V 19.20: Iz revij. 19.45: NapOV6,«/ sa in poročila. 20.00: Pestu* ji/ ba 20.30: Okno v svet. 20.4«:) f lipiero: Vsemirie za glas idJvf štrumentov. 20.56: Rimski- f kov: Poročna povorka iz -J'. R oDere «ZIati petelin«. Zl.ojjj« dijski oder - Nestrov: «LU'V,, vagabund«, burka v 6 sUkajLP Lahka glasba. 23.15: NapoV(vrf? sa in poročila. 23.30: KaJ, nudi jutrišnji spored? 2'j^i-ic' nočna gasba. 24.00: Žaklju” Černe oddaje.
RADIO
ČETRTEK
TRST
I. II.
1951-
v zvezi
z vlomom v skladišče kave
Predvčerajšnjim je leteči oddelek tukajšnje policije aretiral 36-letnega Guerrina Ber-nardinija, stanujočega v Ske-denjski ul. št. 508. Na njegovo ime je bil od tukajšnjega sodišča že pred časom izdan zaporni nalog, ker je Bernardini zapleten v tatvino kaye na škodo tvrdka »Interscambi« v Ul. Crispi.
Kakor kaže, pa bo končno zbrana v zaporih vsa podjetna druščina vlomilcev v omenjeno skladišče kave, ker so prav te dni aretirali v Gorici Gio-vannija Indriga, ki se je rešil pred zapornim nalogom na ta način, da je pobegnil v Jugoslavijo. Pred dnevi pa so ga jugoslovanske oblasti izročile italijanskim obmejnim stražarjem x Gorici,
Tobakama v Ul. Solitario št. 6 je last 52-letnega Luigija Ri-tosse, ki je običajno odpira že zelo zgodaj zjutraj. Ko se je včeraj pred sedmo uro za kratek čas odstranil iz prostora in se vrnil okrog pol osmih, je našel vrata odprta in takoj u-gotovil, da so mu zmikavti odnesli usnjeno torbo, v kateri je hranil 283.400 lir gotovine in za 110.000 lir poštnih vrednotnic.
Tatovi so prišli v tobakarno s ponarejenimi ključi. Gospodar je seveda takoj prijavil tatvino ppliciji, ki je uvedla preiskavo.
Železne zaklopke, vijaki
in plošče pod suknjo
Devetintridesetletni težak Antonio Busan je bi) brez dela in se je zato kakor je pravil pred sodiščem, zatekel pred petnajstimi dnevi v prosto luko v r.adi, da ujame vsaj priložnosten zaslužek. Dela v luki sicer ne manjka, toda nikogar ni mogel najti ta dan, ki bi ga hotel za trud pošteno plačati, Izposodil si je torej nekje samokolnico ter se odpravil z njo vzdolž proge z namenom, da nabere nekaj starega Selezu in ga proda starinarju.
Toda ovadba, ki je piišla na policijo od Splošnih skladišč
pravi, da je 16. januarja letos izginilo iz neke zaloge vec železnih nadomestnih delov, namenjenih za popravila železniškega omrežja v luki, v teži 100 kg in da je dan kasneje uslužbenec tvrdke Parmeggia-ni našel te železne kose v Bu-sor.ovi samokolnici. Kakor je pripovedoval uslužbenec, mu obtoženec ni hotel povedati, kaj vozi v samokolnici, ki je bila pokritg s suknjo. Sele ko je sam odgrnil suknjo, je spoznal, da gre za ukradeno že-lezje in izročili Busana policiji.
Busan je bil obsojen zaradi kraje na 7 mesecev In 3 dni zapora ter na 7.400 lir globe. Kljub upoštetim olajševalnim okolnostim se ni mogel ogniti strogi kazni, ker je bil že predkazr.ovan.
Predsednik Vittica, tožilec De Franco, zapisnikar De Vec-chi, branilec Camber.
Rossetti. 16.30: »Kapetan Cina«, John Payne, Gail Russel.
Excelsior. 16.30:	«Zadnji dnevi
fantovstva«.
Nazionale. 16.30: »Kako se je rodila najina ljubezen«, Betty Grable, Tehnikolor.
Arcobaleuo. 15.30:	«47. mrtvec
govori«.
Fenice. 16.00: «Drama Sangaja«, Chang-VVeg, Louis Touvet,
Filodrammatico. 16.00:	«Bledi
obraz«, Bob Hope, Jane Russel. Tehnikolor.
a
Alabarda. 16,00: «Na dnu srca«, Jutie Alyson.
Armonia. 15.30: «Iz mene so napravili zločinca«.
Garibaldi. 14.30: «Londonski jastreb«, Boris Karloff.
Ideale. 15.30: «Gospodična».
Impero. 15.00:	«Gnezdo v Fa-
lascu«.
Kino ob morju. 16.00:	»Vesela
vdova«.
Italia. 16.00: «Sanjal sem paradiž«.
Savona. 15.00: »Pomlad«.
Vlale. 16.00: »Roman žene«, Maria Fe!ix.
Vittorio Veneto. 16.00: «Vojak iz čokolade«, Nelson Eddy.
Azzurro. 16.00: «Kroglo Royu», I. Lupino.
Belvedere. 16.00: «Ne reci mi: zbo. gom«.
Marconi. 15.30: «Mestne ulice«.
Massimo. 16.00: «Se plapola zasta-
OiaOena proga Trsl-Casablanca
Prevozna družba bratje Co-sulich iz Trsta je sklenila, da bo zamenjala na progi Trst-Severna Afrika-Casablanca dosedanjo motorno ladjo «Luisa Blessi«, ki je imela 1500 tor. s parnikom «Carluccia Viola«, ki ima 2350 ton in ekonomično brzino 11 milj. «Luisa Blessi« bo verjetno določena za tvrd. Antonio Blessi za druge proge.
7.15: Koledar, vremensko poj/ čilo. 7.18: Telovadba. 7.3«. 5. F čila, vremensko poročilo-..Vek , tranja glasba. 8.30: ZaklJ«« i#!
13.00: Poročila. 13.27:
Salon, dirigira Carlo P. »jft, 14.00: Tretja stran, 14-2JL glasba. 14.30: Program Borzna poročila.	M	fV
17.30: Glas Amerike. lF°W, ki sveta - Danska. I9-0”', |ri jj glasba, 19.30: Trst - včeraj*«i nes. 19.40: Jazz. 20.00: p?, čitanje večernega sp°r*? Simfonična glasba. 2«--”'5tef & in črno«, variete’ - orke . „-,10, vodstvom Curt Kre Orkester pod vodstvom ptka. Donadia - Orkester ritma m ‘v pod vodstvom Enza ce* V J 22.00: Ples na gradu - u* pcjJJjo: 22.40: Zastor se dvigne ,, »j-j; Broadwaya in Hollvvvoo®* V' Poročila. 23.20:	Variete
Plesna glasba.
Spalne sobe,.
ler drugo
PO UGODNIH CE
(na oglu Ul. T.
va», Errol Flynn. Jovo Cine. ~
scogne«.
lynn.
Novo Cine. 16.00: «Kadeti iz Gua-
Odeon. 16.00: «Mestne ulice«, Burt Lancaster.
Radio. 16.30: »Demonska strast«. Vittoria. 16.00: «Moraš biti srečna«.
Venezia. «Znamenje križa«.
Sv. Vid. 16.30: »Zvezda Midleto-na», R. Hayworth, T. Povver.
Po kratki in
lezni nas je za pustil naš dratgl
soprog
Franc KošU;3
v starosti 71 ie n
k {ji
Pogreb bo danes losti na domačp
Žalujoča ZENA-^vici. in ostali sot**« ]95(. Sv Križ 1. februar.1« V
DANES PRIČNE DELOV ah d
NOVA MODERNA PEKABNJ
MARC RUDOLF po domače pri TONn«
BAZOVICA
Priporoča se tudi cenjenim odjemalcem iz
bi
—1 s —
v
Zene pripravljajo proslavo 8. marca
Podružnica	uredništva	in	uprave	Primorskega	dnevnika - Ul.	-
Tr&ctediia FJoIn" v hlevu s‘iri,° orožie
■ J %•	|	Orožniki	so	preteklega de
»Belo“ mami »demokratične** esule
goriške rubrike
Pisunom
^ela je zmanjkalo municije.
c več «klenih» argumentov, ]až-nai b* ovrgli »titofašistične ns'\-Sam° sentimentalnost, ki J bi v ljudeh vzbudila odpor
rijo za iste cilje. In zaključujejo da je naša dolžnost (Slovencev in kominformistov op. ur.) da to borbo vsestransko podpremo.
Kakšna bi bila ta borba in
vila P.roti <<titistom» jn r.apra- j kako naj bi jo mi Slovenci
veri«« .• 5udje le še maln podprli, je razvidno verjeli tistemu, v kar oni sa »- ne verjamejo, ato naslov »Tragedija be-” v zadnji številki «De-Vzhna- beseda tragedija I , v človeku usmiljenje, ha i S° naPisali sentimentalni naslov, prepričani, da bo naj-
oili iJZStrelek zadel sv°i da izstrelek ni bil ^en», municija je bila slabo ».j ,na' "Delo« je streljalo in
sadelo
ali i-.3 Prazno- da res ne vemo
mu i?! dali naslov naše-
teriri-f' »Tragikomika v u-»nrastvu Dela«.
fraro^? Preidimo k najnovejši azeoiogijj goriškega «Dela». V ^ em članku se «Delo« naj-mr« ,,°^ere' eeš mi ne brani-SanJSek esulov, mi branimo kmn- -tlSte’. ki so demo-stil; ? *° ie dsle ki so zapu-Brefei; gOSlavijo in ki danes r.'iei?r„n:,a:10	Gasperija in
Wili ° Vlado' da so jih ope-
kdo so ti «demo-(iL'0r ni? esub; zadnja številka ftiih 3 ■ Lavoratori« prinaša pP'^0- v katerem se sami "Jed a71:10 in praviio o sebi Vedo HU°im *udi tole: »Esuli Voinl j ie rPosoče samo z Povr .. 2družiti vse italijanske t0 alme v en°tno narodnost-njem avo”' bi z navduše-
J,m a^ vili vojno, ki bi možn°st, da tudi oni
»je-v!J° V borbi proti Titu in Velit„ m Pesramnem režimu...
Pravi ien	esulov je pri-
^merW- n,ast°Piti skupno s Ho Jl)a ’ ki bi napovedal voj.
v'čeli a u- — —	—
8°slavj' a Rusiia napadla Ju.
uviji... Z veseljem bi
In
UJO...;
je reiar lokalne federaci-Cj sl Prepričan, da Sloven-odo0va1]0 samo »Delu«, takole torej nla. na niib pismo: «...Mi
Je usod°217am° vse one’ ki pm Pri sr(;a In ugled naše države 8tvar J,-k* i™ ie pri srcu ak^^ru (1), da najdemo
Jo
^ <j
. -fc, J« ,	-	--	—-------------
Jlt pfav, ° zaščitila življenje
ho k Hte asnnn	_________
Pa jn° z Pjimi enotnost name-hdštort ije- dokler ne bo
cije^-do *-
častne in odločne ak-
®e B jlce 35.000 Italijanov co-..n Istre...»
u 8 Vsa«. '"1" kretaru * načip je izpoved se-'Pent, w; * dragocen doku-*!?dpje-1 j aiB daje vedeti na-
tz prejšnjih citatov pisma esulov in odgovora sekretarja goriške federacije KPI. Ne moremo razumeti ali so goriški pisuni poblazneli, ali se slovenska sekcija KPI ne zaveda, kaj dela italijanska ali pa so tako nesramni, da za nekaj lir mesečne plače zavestno izdajajo interese slovenskega življa v Italiji. Kajti nagovarjati Slovence, da se pridružijo naj-ogabnejšim sovražnikom slovenskega življa v borbi proti Jugoslaviji pomeni biti ne samo nesramen, temveč plačan izdajalec, ki se skriva pod plaščem namišljenega interna-cionalizma.
Naš odgovor na članek »Delaš je skorajda predolg in ne bi zaslužil tolike pozornosti, posebno še z ozirom na neznatno število somišljenikov, ki jih imajo kominformisti na Goril škem. Toda prav je, da enkrat za vselej prikažemo te nezdrave ljudi v taki luči, kakršni pač so: zatorej ne «Tragedija beguncevs, temveč ((tragedija Delaš, tragedija vseh tistih Slovencev, ki se zavestno ali podzavestno vdinjajo komin-formističnim izdajalcem.
cembra izvršili preiskavo v hlevu Karla Marušiča iz Tur. jaika. Kakšno je bilo njih začudenje, ko so pQ kratkem pregledu našli pod senom neikaj orožja, in sicer 2 samokresa, 2 puški in 2 ročni bombi. Ugotovili so, da je orožje las* 25-letnega hišnega pomočnika Ju. sta Buttiniona iz Turjaka, Ul. Oberdan 34. Seveda so ga takoj aretirali.
Zaman se je Buttinion na sodišču zagovarjal, da nj vedel nič o .orožju, Ici so ga orožniki tam našli. Sodnik ga je obsodil na S mesecev zapora in na plačilo 8000 lir globe pogojno.
Dva priziva
Sodišče je nato pregledalo priziv Anite Paoli iz Massare, ki je bila obsojena na tri mesece zapora in na plačilo 16.000 lir globe zaradi nedovoljenega prestopa državne meje in priziv Venturinija Gina, obsojenega na 3 mesece zapora zaradi pijančevanja. Paoli niso priziva sprejeli in so potrdili obsodbo, drugemu Pa so znižali kazen na 2 meseca zapora.
KDAJ BO POPRAVLJENA CESTA IN NAPELJANA ELEKTRIKA NA VRH? j Zaradi kokoši
ii w a	ig.	a|	  je	božične	praznih	preživel	v	zaporu
Vascam so siti samih obljub!
Ljudje z Vrha se vsak dan bolj pritožujejo. Siti so obljub, katere jim ponavljajo z dneva v dan, posebno pa tisti, ki morajo vsak dan na delo v Tržič in drugam. Dva problema sta, katera je treba nujno rešiti in to je vprašanje popravila ceste, ki vodi na Vrh in vprašanje napeljave elektrike.
Mnogo se je že govorilo o popravilu ceste. Nič koliko prošenj je bilo napisanih in izrečenih. prav toliko ali še več obljub je bilo danih prebivalstvu, da bo cesta popravljena. Toda čas mineva, cesta oa je v slabšem stanju kot kdajkoli poprej. Res je, da sta pred časom delala dva delavca na cesti, ki
vzbuja najboljšega razpoloženja, je vsakomur razumljivo.
Skoraj vse vasi na Goriškem imajo napeljano elektriko v svoje domove. Ena izmed redkih vasi, kjer elektrike ne poznajo, je ravno Vrh. Elektriko so napeljali do bližnje vasi Martinščina, ki je komaj dvajset minut hoda oddaljena od Vrha. Zanimivo je. da so žice in drogovi napeljani po poljih Vrhovčanov, kakor da bi se hoteli iz njih, poleg vsega, še norca delati.
Toda vsaka stvar ima svoje meje. Cas bi bil, da bi oblasti že vendar enkrat ugodile nad vse upravičenim zahtevam prebivalstva in pričele takoj s po-
sta dobila plačanih 80 delovni V ! pravilom ceste in napeljavo
ur. Toda sad dela je razviden dobro šele danes in ga kot že rečeno najbolj občutijo tisti, ki morajo vsak dan prehoditi z debelim kamenjem posuto pot.
I Da hoja Po takem terenu ne
električnega toka. Sicer bomo prisiljeni misliti, da je to izpad | proti slovenski vasi, ki se pač, odraža tudi na ekonomskem1 polju in favorizacija vasi z ita- i lijanskim prebivalstvom. Cas bi |
bil tudi da se izpolni prefektova obljuba in se v občini razpišejo volitve!
Izlet SPD in ZSM v Trbiž
4. februarja priredi Slovensko planinsko društvo v Gorici izlet v Trbiž na mednarodne skakalne tekme. Odhod v nedeljo zjutraj ob 6. uri s Travnika. Vpisnina kot običajno pri urarju Dar. ku Šuligoju. Cena prevoza za člane 650 lir, za nečlane 750 lir.
Istega dne priredi izlet v Trbiž tudi Zveza slovenske mladine v Gorici s svojim posebnim kamionom. Vpisnina v Ulici Ascoli štev. 1. Cena prevoza 700 lir. Odhod iz Gorice v nedeljo ob 5. zjutraj, povratek ob 22.
Tretji obtoženec je bil 25-letni Zorzin Henrik iz Tržiča, brezposeln, ki je moral odgovarjati zairadi večje tatvine na š-kod-o Antona Vižina.
Bilo je okrog božiča, čas ob katerem si vs.-k človek želi miru in vsaj malo izobilja. Taka želja se je polastila tudi Zorzina, k0 je n-a bližnjem dvorišču videl gospodinjo, ki je pripravljala najboljše stvari za praznike. Zlezel je na dvorišče in šel naravnost v kuroik ter v nekaj trenutkih pobral 10 kokoši in purana, ki bi mu omogočili božično praznovanje.
Sodniki so upoštevali njegov kritični položaj in ga obsodili na 9 mesecev zapora in na plačilo 7500 lir globe.
Pred dnevi je bil sestanek glavnega odbora Zveze slovenskih žena v Italiji, na katerem so razpravljali predvsem o aktivnosti žena na terenu in o pripravah za praznovanje 8. marca.
Kljub temu, da manjka že dober mesec do ženskega praznika, eq požrtvovalne tovarišice že sedaj pričele z delom, tako da bo praznik čim lepše in dostojneje proslavljen. Napravile so od” ničle, že načrt praznovanja, ki bo nekako takole potekalo: dopoldne bodo govori o pomenu 8. marca in svečani del proslave, popoldne pa se bo na kulturni prireditvi predstavila mladina iz St. Mavra, ki bo gostom prikazala uspeh svojega dela - »Zupanovo Micko«. Tako bo tudi ob tej priliki Zveza slovenskih žena pokazala, da je še vedno v prvih vrstah aktivnih množičnih organizacij.
na križišču Ul. Montesanto in na vogalu Ul. UgQ Foscolo in dalje do Trga Montesanto.
Vedno v zvezi z razsvetljavo je nadalje odbor določil, nuj bi električno podjetje v Gorici napeljalo razsvetljavo V goriškem parku, dokler ne bi državna industrija poskrbela /a postavitev posebnih svetilk, ki so posebno odporne in vztra. jajo tudi pri temperaturi nižji
Motil ie nočni mir
Včeraj zvečer so agenti javne varnosti aretirali 52-letne-ga Andreja Rcdigna z Raštela št. 5, ko je precej pijan motil nočni mir. Prepeljali so ga v mestne zapore in ga prijavili oblastem.
Seja
občinskega upravnega odbora
V ponedeljek zvečer so se člani občinskega sveta sestali k običajni tedenski seji pod predsedstvom goriškega župana. da bi najprej pregledali vprašanjg razsvetljave. Odobrili so napeljavo razsvetljave v Tržaški ulici, drugo na vogalu Ul. Palladio in Ul. Antonind in končno okrepitev razsvetljave
Nadalje so določili kredit za popravilo javnega kopališča! Določili so tudi vsoto 50.000 lir v prid pokrajinskega zgodovin-skega muzeja za leto 1951. Nato so razpravljali še o prodaji zemljišč za INA-CASA.
Goriški župan je nato predložil načrte, po katerih je predvidena zgraditev 11 stanovanj na občinskem zemljišču.
Pred zaključkom seje so raz-pravljali še o vprašanju proste cone.
KINO
VERDI, 17: «Hotel Berlin«, Ki
Massey.
VITTORIA, 17: «To moje ra*) burjeno srce«, S. Hay ard. CENTRALE, 17: «Stevilka 1 božanske vrste«.
MODERNO, 17: «Ljubi me, Alj fred!« M. Cabotari.
EDEN, 17: «Na ozemlju BufaU Billa«.
IZPRED SODIŠČA
H »7.
_estho j«* , 1anska partija
izmikanju
- -ho i«	u - dartj3a za'
Sabne;,j te Paktira z naj-^aWi	‘ reakcior.arji in so.
‘Htere	delovnega ljudstva,
jjšti jj0,	.hoče «Delo» prika-
, hftio "demokratične« esule. 8t'fnr’ 1	■“
eitir
iost
le njihova demo-
. '«nih Zad°sti razvidna iz blstna, 2 °dlomkov navednega J8*11* n«w-eakcionarnirni strarj. Izidejo a ‘rai° zato, ker ne kj f^ega načina, s ka-yžali in , tem strankam pri-
ln izvršui.er lahk° na 13 na'
A* vodshJ direktive višje-> • Sate ° blatenju Jugosla-s! in namS*?elo,> zaman pesi 'udi mi	očita,	da	smo
iztl^kih P°tegni*i za otroke 0-i^eni ^‘^tov, ki so bili to dci:	sIovenskih	šol v
at®511*. kajt;m° Se zanje p°-
niso
8>i	živeli”7 Gori-
večina njihovih ®sul>, temveč ljud-
so
tn°raH^1*Z!^ okolici in
to,
m, „	—	— ki
m— ha .? !ra‘i. če so hoteli n. i nič	domovih.	Za-
br!V* "Lelr, P°dtikanja, kakor -,s°ia re temveč stvarna e?a stanja-škim Sv°iem - Uredniki pravi->	da gori-
iji r,110 Zave, m ni po v°lji ne-
š°* •Ss** —
iirt Je» da Jem' kajti jasno Su Jo «arori- pomer>i ponovno t^jhcev. Nat051"'11 int!i‘esov
da° Pa v isli sapl tiSejT borijo „	. se skupine
6rič,. vladi o De GasPe-Hi boPOmpni' da so se
‘ Sll> ki se bo-
Obsojen pretepač
V torek je prišel pred sodišče 20-letni Papia Jurij iz Go rice, Ul. Morelli 27, ki je star znanec na sodišču. Moral je od. govarjatj zaradi poizkusa tatvine in pretepa trgovca Friderika Beltrama iz Ul. Bellinzo-na, lastnika neke trgovine ( Ul. Morelli
Zgodilo se je v noči 1. decembra preteklega leta: trgovec Beltram se je vračal ravnokar domov, ko ga je nekdo v veži njegovega stanovanja nenadoma udaril po glavi z železnim drogom.
Ko si je malo opomogel od hudega udarca, je Beltram takoj začel klicati bližnje sta-novalce na pomoč, toda napadalec je poskrbel, da je starec takoj utihnil. Vendar je Bel tramovo kričanje zbudilo sostanovalca Paskala Melanija in Hadrijana Petranija, ki sta mu takoj pritekla na pomoč in poskrbela, da j,e rešilni avto Zelenega križa revčka pripeljal v bolnico. Po kratkem pregledu se je Beltram lahko vrnil na svoj dom. in drugi dan je šel rta policijo in povedal dogodivščino prejšnjega večera. Med napadom je k sreči spoznal svojega napadalca, ki ga je javil kot Papisa Jurija.
Med zasliševanjem je Papis vse obtožbe potrdil, zagovarjal Pa se je s tem, da je nameraval pretepsti nekega Cu-mina, ki ga je leta 1947 pred sodiščem obtožil dejanj, ki jih ni izvršil in katerega je zamenjal g trgovcem Beltramom.
Toda sodišče je vso zadevo jasneje pregledalo in ni verjelo izgovoru Papisa ter ga ob. sodilo na tri leta, šest mesecev in 20 dni zapora ter na plačilo 45.000 ]ij- globe.
Začela se je vdajati pijači
Rešilni avto Zelenega križa jc prepeljal včeraj >poldne v mestno bolnico Brigata Pavia 51-letno Morondi Rozalijo iz Gorice, Ul. Baiamonti 14, ki se je ponesrečila. Družinske raz mere niso bile preveč dobre ir. in so dovedle Morondijevo, da se je začela vdajati vinu. Tako se je včeraj zaradi prevelike količine zaužite pijače ponesrečila in padla. Pri padcu pa se je ranila nad desnim očesom. V bolnici so jo zdravni ki obvezali in je lahko sama odšla domov
Hje. pozor pred slinavko!
Ker se je v anglo-ameriški coni STO pojavila slinavka ali parkljevka (afta epizootica) in je nevarnost, da bi se razširila tudi v naše okrožje, in to preko prehodnih blokov med obema conama, je Poverjeništvo za kmetijstvo pri Istrskem Okrožnem LO na podlagi členov 3, 9 in 31 odredbe o obrambi nalezljivih bolezni živine z dnem 6, julija 1949 objavljenem v Uradnem listu 5-49 izdalo naslednjo:
ODLOČBO:
1. Prepovedan je. vsak prevoz goveda, prašičev, bivolov, svežih živinskih proizvodov in odpadkov katerokoli vrste med Istrskim okrožnjem in anglo-ameriško cono STO.
2 Vse pse je treba privezati, da se r.e morejo oddaljiti od hiše. Organi naredne zaščite in člani lovskih društev so pooblaščeni, da lahko ustrelijo vsakega psa, kj bi se klatil okoli in to od dne 1. februarja da lje. Lastniki takih psov bodo naznanjeni in kaznovani v smislu odredbe o obrambi proti nalezljivim živalskim bole; nim.
3. Vse osebe, živali in prevozna sredstva, ki potuje o skozi obmejne bloke iz angloame. riške cone v Istrsko okrožje, se morajo razkužiti po navodilih, ki jih daje za to določeni organ na obmejnem prehodu.
4. Okrajni poverjeništvi za kmetijstvo naj takoj podvza-meta potrebne ukrepe za točno izvajanje te odločbe.
5 Ta odločba stopi v veljavo takoj in velja do preklica.
Koper, 31. 1. 1951
Poverjenik za kmetijstvo pri IOLO, Biloslav Narciz
Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - DL Cesare Ballisti 2 - Telefon 70
I. ZASEDANJE ZAH ZA MESTO KOPE«
Mladina bo podvojila svoje sile
in doprinesla vse za uresničitev sklepov Partije in ljudske oblasti
V petek, 27. januarja je bila v Kopru I. konferenca Zveze antifašistične mladine za mesto Koper, na kateri so se brali delegati, izvoljeni na zadnjih volitvah v osnovne odbore ZAM.
Tov. Steffe je otvorii konferenco, pozdravil navzoče delegate in vabljence, med njimi tov. Marijana Vuka, predsednika okrožnega odbora ZAM in tov. Benuss-ia, sekretarja mestnega komiteta KP. Po izvolitvi predsedstva in posameznih komisij je lov. Steffe podal poročilo, v katerem je med drugim podčrtal veliko aktivnost mladine v preteklem letu pri grad. nji krajevnih in okrajnih objektov, pa tudi v brigadah, ki so bile na prostovoljnem delu v Jugoslaviji.
Tov. Benussi Pa je opozoril navzoče, da nas dosedanje delo nikakor ne more zadovoljiti in da ga moramo izboljšati, zlasti gledati na to, da bo mladina sodelovala z vsemi množičnimi organizacijami in z ljudsko oblastjo. Poudaril je nadalje, da je treba razviti med mladino
kulturno prosvetno delo, to je: bi mladina ne bila povezana
ustanoviti pevske zbore, godbene krožke, dramske in šahovske skupine ter razviti telovadno m športno delovanje. Mladini je treba na sestankih pojasniti politični in gospodarski položaj, da bo sama uvidela pravilnost naše borbe.
Halje je tov. Benussi nakazal, naj mladina vse škodljivce, ki zavirajo naš razvoj, izloči iz svoje organizacije. Zategadelj je potrebno, da je mladina budna Aktivi mlad j ne morajo vsestransko skrbeti za svoje člane, zlasti za vajence, da se bodo dobro izučili v svoji stroki in postali strokovnjaki v svojem poklicu, ne pa da bodo kakor do sedaj prepuščeni samim sebi, ko ni skrbela zg nje ne mladinska in ne sindikalna organizacija.
S tem v zvezi je poročevalec priporočal, naj bi mladinci, ki delajo y mestih po tovarnah, podjetjih in delavnicah, pa stanujejo na vasi, postali zgled kmečki mladini in ji pomagali pri prosvetnem in prostovoljnem delu. Napačno bi bilo, da
Sodelovanje
in kmetijskimi zadrugami
bo omogočilo uresničiti odkupni plan in vse ostale planske naloge
Zaključni obračun odkupa kmečkih proizvodov v našem okraju je končan. Nastane pa •vprašanje; ali smo z odkupi v preteklem letu lahko zadovoljni? Res d'a je ena najtežjih nalog odkup in da je bila v našem okraju močna suša, ki je zelo prizadela naše gospodarstvo, vendar pa se vprašamo ali so bili le-ti vzroki krivi, da je bila realizacija v odstotkih nezadovoljiva. Ne, ni bila samo suša vzrok, krivi so tudi posamezni KLO, ki niso polagali prave važr.osti na odkup.
Prav v zvezi s tem lahko ugotovimo, da bi bile odkupne naloge lahko boljše izvedene in doseženi večji uspehi, ako bi KLO bolj odločno pristopili k izvrševanju nalog r.‘a osnovi krajevnega plana odkupa polj-
skih pridelkov. Evidenca nam v tem oziru pokaže, da kjer je bilo sodelovanje med KLO in kmetijsko zadrugo, so tudi odkupi potekali boljše kakor tam. kjer ni bilo povezave. Z nekaj primeri bomo dokazali, kateri KLO so bili najboljši v našem okraju:
KLO DEKANI je plan odkupa poljskih pridelkov zadovoljivo zaključil in krajevni plat: celo presegel. Temu sledijo KLO SV. ANTON, VANGANEL, BERTOKI, ŠKOFIJE in STRUNJAN. Vsi ostali KLO pa so imeli slabe realizacije in so zato ostali procentno daleč za prejšnjimi.
Ni dvoma, da bi tudi ti KLO lahko boljše izvedli plan ske odkupne naloge, ako bi bili bolj dosledni in, ne bi bili
popustljivi do kmetov — špekulantov, kakor se je to zgodilo v preteklem gospodarskem letu pri odkupu maščobe (slanine), da niso ukrenili ničesar proti onim kmetom, ki svoje obveze niso izpolnili. Zato ne drži izgovor, da odgovorni na KLO niso sposobnj ali pa da nimajo časa.
Odkup rib, mleka in sadja je zadovoljiv in je bil tudi presežen. Pri odkupu sadja pa se je delalo precej napak, kar bo nujno, da bomo ob začetku sezone gledali, da jih odstranimo. Kmetijske zadruge, odnosno od-kupovalci bodo morali prj odkupu sadja Polagati več pažnje na kvaliteto sadja, tako da ne bo trpel naš izvoz kot preteklo leto, ko se je odkupovalo sadje, ki kvalitetno ni odgovarjalo izvozu.
Le s kontrolo in medsebojnim sodelovanjem med KLO ir: kmetijsko zadrugo bomo prihodnji odkupni pian in planske nalog« lahko izpolnili Tako bomo zadovoljili z dobrim blagom domači kakor tudi izvozni trg.
med seboj.
Ob zaključku svojih izvajanj je tov. Benussi poudaril, da tudi letos mladi rod ne sme mimo praznika prvega maja, ne da bi ga praznoval slovesno. V ta namen je naloga vseh mladinskih aktivov, da poskrbijo, da bodo mladinci in mladinke obiskovali telovadne tečaje in podobno. Zato bi bilo dobro, da bi si aktivi napovedali med. sebojna tekmovanja, ker bo le tako mogoče pokazati uspešno delo.
Po referatu se je med delegati razvila diskusija; prvi se je oglasil k besedi dijak Siško-vič in med drugim podčrtal sodelovanje dijakov pri tekmovanju ter zagotovil, da bodo dijaki kakor vedno, tudi pri letošnjem nastopu v kolikor mogoče velikem številu sodelovali. Dolžnost vsakega dijaka je pač ta, da se uči in zaveda, da bo v kratkem sam opravljal naloge ljudske oblasti, zaradi česar mora biti vzgojen v socialističnem duhu.
Tov. Rupena je diskutiral o delavski mladini, ki ima glavno vlogo v gospodarski dejavnosti, zavedajoč se, da vse kar naredi, naredi za svoje ljudstvo in hkrati zase, ker bo prav ona največ uživala uspehe svojega dela. Oglasil se je tudi dijak Pielec in kritiziral vodstvo mladine, češ da sodeluje premalo a organizacijo pionirsko, iz katere izhajajo vendar vsako leto novi člani mladinske organizacije. Priporočal je, naj bi okrajni in mestni odbori ter aktivi mladine imeli svojega tefe. renta, ki bi skrbel za sodelovanje s pionirji.
Po diskusiji je bil soglasno izvoljen 17 članski odbor iz vrst vajencev, dijakov in delavcev. Za tem je konferenca sprejela sklepe, ki jih bomo še objavili.
Ob zaključku je poslala mladina s te konference pozdiavno pismo glavnemu odboru ljudske mladine Jugoslavije, v katerem obljublja, da bo podvojila svoje sile in tudi v bodoče doprinesla vse za uresničitev sklepov naše Partije in ljudske oblasti.
Brzopoteini turnir
jna čast otvoritve novih prostorov Šahovskega društva v Kopru
Danes ob 16. urj bo v novih prostorih, ki jih je VUJA odstopila Zvezi kulturnih delavcev za Dom kulture, brzopo-tezni turnih šahovskega di uštva v Kopru na čast otvoritve novih prostorov
Prijave se sprejemajo v istih prostorih do 15. ure in tri četrt.
Prostori društva bodo odfr-ti nadalje vsak dan od 16. do 22. ure zvečer.
Vfebruarju se bo pričela kate. gorizacij0 članov. Dne 25. februarja pa bo veliki okrajni šahovski turnir osnovnih in srednjih šol.
V soboto 27. januarja je bila v dijaškem, domu v Kopru šahovska simultanka, ki jo je odigral tov.. Marijan Žerjal proti 20 dijakom. Izid simultanke je bil: tov. 2erjal je 15 partij debil, eno remiziral 4 pa izgubo
To je bila prva večja šahovska prireditev dijakov iz dijaškega doma. Dijaki so pokazali velik napredek in veliko zanimanje za šah. S to prireditvijo so si odprli pot do nadaljnjih in še večjih uspehov, ki jih bodo z vztrajnostjo prav gotovo dosegli.
Obvestilo
Izdajanje industrijskih Nakaznic za I. tr meseč-je 1951. bo pri Ltrski banki d. d. Koper od 1. II. do 8. ii. t. 1. po naslednjem vrstnem redu:
1. dne 1. II in 2. II. za predlagatelje, ki so vložili zahtev-nice pri Mestnem ljudskem odboru Koper:
2. dne 3, II. za predlagatelje, ki so vložili zahtevnice pri Mestnem ljudskem odboru Izo-la:
3. dne 5 II. za predlagatelje, kj so vložil; zahtevrdce pri Mestnih cdborih Piran in Portorož:
4. dne 6., 7. jn 8. II za predlagatelje, ki so vložil; zahtevnice pri Okrajnem ljudskem odboru Koper.
Rok; in vrstni red so brezpogojno obvezni, proti nediscipli-niranhn se bo postopalo.
Vsi predlagatelji zahtevne morajo dostaviti pooblastila upravičencev za dviganje potrošniških nakaznic.
Opozarjamo, da ob dvigu potrošniških nakaznic predlož tp vse nedostavl-jene sezname nam v potrditev, sicer ne bom0 izdali nakaznic.
Tajništvo Istrske banke d.d Koper
H
in ostalimi vzgoinimi kolektivi bo omogočilo pravo vzgojo naše mladae - Roditeljski sestanete na koprski slovenski gimnaziji pred zaključkom 1. polletja
Pred zaključkom I. polletja je bil na slovenski gimnaziji v Kopru roditeljski sestanek, ki se ga je udeležilo lepo število staršev. Pofočal je tov. ravnatelj o vzgoji v družini, šoli in drugih vzgojnih kolektivih, kot so dijaški domovi, pionirska in mladinska organizacija.
V svojih izvajanjih je podčrtal, da mora biti težišče vsega vzgojnega postopka v tesnem sodelovanju med domom in šolo ter z ostalimi vzgojnimi kolektivi. Brez tega sodelovanja ni mogoča pravilna vzgoja, ne moramo vzgojiti delovnega dr-
V soboto 3. februarja bo ob 8 uri v prostorih gledališča v Kopru II redno zasedanje Istrskega okrožnega .judskega odb„ra.
žavljana socialistične domovine in koristnega člana nove družbe. Čeprav je šola vodilna vzgojna ustanova, je potrebno vzporedno in skladno delo ter pomoč družine, ki je poleg ŠO' le najvažnejši vzgojni kolektiv. Le tako bo mogoče doseči tiste uspene, ki so potrebni za vzgojo delovnega človeka, da bo v novi stvarnosti našel mesto, ki bo najbolj odgovarjalo njegovim prirojenim sposobnostim m kjer bo lahko največ koristil skupnosti m sebi.
Važno vprašanje, ki mu morda posvečamo premalo pažnje je vprašanje materinega jezika v našem okraju. Slovenski dijaki, ki prihajajo v gimnazijo prinesejo s seboj tu in tam zelo skromno znanje materinščine. V zrok ni v delu naših pedagoških delavcev v osnovnih šolah.
Jedro tega problema je v slovenski družini, v naših istrskih ljudeh, ki so morali poizkusiti železno peto tujca — raznarodovalca, ki je skušal z nasiljem sistematično iztrgati našemu ljudstvu njegovo materino besedo iz srca.
Posledice tega žalostnega zgodovinskega obdobja našega ljudstva obdobja brezobzirnega teptanja človekove največje svetinje — njego.ve materine besede, se bodo še dolgo občutile. Ravno tukaj namreč pri oblikovanju materinščine vzgoja v družini in vzgoja v šoli ne delujeta vzporedno.
Se prečesto se dogaja, kat lahko potrdijo vzgojitelji na vasi, posebno pa v obalnem pasu, da se v mnogih družinah, kjer sta oba roditelja Slovenca, poslužujejo v navadnem življenju italijanščine. Vse to rgolj iz navade, ki je tudi ostanek žalostne preteklosti in ne iz resnične potrebe.
Otroci takih družin, čeprav bodo v šoli deležni najbolj strokovnega pouka v slovenščini, ne bodo nikdar v življenju pravilno oDvladali svojega jezika. Temeljito znanje materinščine je pa osnovni temelj, na katerem sloni znanje \*seh o-stalih predmetov, ki se jih uči dijak v šoli. in ravno tukaj mora slovenska družina kot vzgojni kolektiv pomagati v šoli ter svoje otroke vzgajati v ljubezni do materinega jezika, če hoče, da bodo ti napredovali tudi v drugih predmetih.
Nismo proti temu, da se naši dijaki izpopolnjujejo v italijanščini znanje katere je pri nas, ki živimo skupno z Haljam, potrebno; vendar pa moramo biti odločno proti temu, da zapade naša slovenska družina v dvojezičnost, pri kateri otrok na koncu ne ve, kaj ja pravzaprav: ali Slovenec ali I« talijan. Zagrizeni nasprotniki slovenskega ljudstva v Istri so to že neštetokrat izrabili v svoje šovinistične namene in še danes izrabljajo.
Te misli, ki jih je iznesel na roditeljskem sestanku tov. ravnatelj gimnazije je treba do-bro preudariti in resno upoštevati, če hočemo dobro našim slovenskim šolam in učencem, ki jih obiskujejo.
V diskusiji so nekateri razpravljali o tem, kako bi se izboljšal pouk glede na pomanjkanje učbenikov. Padlo je več predlogov, ki jih bosta vodstvo in učiteljski zbor skušala uresničiti. 2e v II. polletju bodo prejele šole večje število novih učbenikov, tako da se bo sedanje stanje izboljšalo.
Hena osata izkaznica
Tov. Jožef Sp.k iz Sv. Petra št. 63 je izgubil svojo oseb. no izkaznico. S tem jo razglaša za neveljavno.
Umi, 	‘	r-	-	—-	 ■*	—■	B'	K°CUANCIC	Trt,	uje	m	ijuosKe	ooiasn.	istrske	banke	d.d	Koper	delujeta vzporedno
 ...................................................................t........——..........................................................................................................................................     -.—H
slika z napisom: »Cetovodja Jan Danko iz 5. polka honvedskih huzarjev izsledi, kje je sovražna baterija«.
Na desni spodaj je visel plakat: Redki vzori hrabrosti.
* <toetčwii
vEDEJU P H O F.
»U. V K A N BRADAČ
°tem ge ;
dan?naz sem Ce,hZrl !3a.Sve:ika in vprašal: «Magyarul?»*
' P^iatelj«, je odgovoril Svejk, «ali se hočeš
Vr/^ned?1?' bar4tom-»‘*
* Pred žaioctl^*’ Je Ponujal Svejk,
n - žalostne*« , ponU3al Svejk’ Postavljaj© svoj polni Razumei je	v°jaka,	«kar	pošteno se napij!«
Vn, Sledova/*6	zahvaI11:	«Koszenem	szdpen«***	ter
Uk.Svpju • VSebino svo.le denarnice, na irnno« ™
S
u Svejk je 7, m° svoje denarnice, na konec pa je Div-’ pa nima dovni^”161' da bl si tale Mad?ar rad naročil
tft!!>aKaukai: 86 ie Mad>rar3a: Zat° mU 36 dal prlnesti vrček t6>ner , 8 kretnjami , spet zahvalil in začel Svejku nekaj 10 kovorii	mu	sv°j°	Prestreljeno	roko,	pri
^ Madž;
mednarodni jezik: «Pif paf, puc!»
Ne
ar?
u razumem „
Hvala iepa ’ PnJatelj
Svejk je sočutno kimal in rekonvalescent je pokazal z levico pol metra od tal ter dvignil nato tri prste, če* da ima tri majhne otroke.
«Ninč ham, ninC ham», je nadaljeval, hoteč povedati, da nimajo doma kaj jesti, in si obrisal oči, iz katerih so mu privrele solze, z umazanim rokavom svojega vojaškega plašča, ki je bila v njem videti luknja od krogle.
Ni bilo čudno, da pri takšni zabavi Svejk kmalu ni imel od tistega petaka skoraj nič več. Zopet je drvel skozi postajo vlak proti Budjejovicam, Svejk pa je še vedno sedel pri mizi in poslušal, kako Madžar ponavlja svoje: «Pjf, paf, puc! H&rom gyermek, ninč ham, čljen!«
Poslednjo besedo je izgovoril, kadar je z njim trkal.
«Kar pij. fant madžarski«, je odgovarjal Svejk, «kar pij! Vi bi nas takole ne gostili....«
Od sosedne mize je povedal neki vojak, da so nanje, ko so se pripeljali iz Szegedina z osemindvajsetim polkom, Madžari kazali in dvigali roke kvišku-
To je bila sveta resnica, pa vendar je bil zaradi tega tale vojak užaljen, čeprav je bilo to nekaj navadnega pri vseh čeških vojakih, in nazadnje so delali to Madžari sami, ko so se že naveličali pretepanja za ogrskega kralja.
Zdaj je še ta vojak prisedel in pripovedoval, kako so jo v Szegedinu zagodli Madžarom in kako so jih vrgli iz več krčem. Pri tem je priznal, da se Madžari tudi znajo pretepati in da ga je nekdo zabodel z nožem v hrbet, tako da so ga morali poslati v zaledje zdravit se.
Zdaj pa. ko se vrne, ga bo dal stotnik njegovega bataljona najbrže zapreti, ker ni več utegnil vrniti tega zbodljaja Madžaru,
«Ihre Dokumente, vaši tokument?« je začel na Svejka poveljnik vojaške kontrole, narednik v spremstvu štirih vojakov z bajoneti, «ja fidjet. Sedet, nioht fachren, sčdet, pit, furt pit, burš!«
«Nimam, ljubček«, je odgovoril Syejk, »gospod obrlajtnant Lukaš, regiment numero enaindevetdeset, jih je s seboj vzel, •’az pa sem ostal tukaj na postaji
«Was ist das Wort: lubtschek?«* se je obrnil narednik k enemu izmed svojih vojakov, staremu domobrancu, ki je menda svojemu naredniku nalašč nagajal, ker je mimo rekel:
»Ljubček, das ist wie: Herr Feldwebel.»**
Narednik se je naprej razgovarjal s Svejkom: «Tokament vsak fojdk, pes tokument zapreti auf Bahnhofs — Militar-kommando, den lausigen Bursch wie einen tollen HundV’*
Svejka so peljali na vojaško postajno poveljstvo, kjer je na stražnici sedelo moštvo, prav takšno kakor stari domo-tanec, ki je znal tako lepo prevesti besedo »ljubček« v nem-sčino svojemu prirojenemu sovražniku, naredniku.
Stražnica je bila okrašena z litografijami, ki jih je razpošiljalo vojno ministrstvo po vse hpisamah. Dobrega vojaka Svejka je pozdravila slika, kako izpodbujajo četovodja Franz Hemmel in desetnika Paulhart in Bachmayer iz c. kr 21. strel skega polka moštvo k vztrajnosti. Na drugi strani je visela
* Kaj pomeni beseda (dupček«?
** «Ljubček# je kakor narednik.
...zapreti na postajnem vojaškem poveljstvu, ušivega fantalina kakor steklega psa.
S takimi plakati, katerih besedilo z izmišljenimi odličnimi zgledi so v pisarnah vojnega ministrstva zl&gald nemški žur-nalisti, je hotela stara, prismojena Avstrija navdušiti vojake. Ko so jim take zglede hrabrosti pošiljali na fronto, broširane v knjižicah, so zavijali vanje cigarete iz tobaka za pipo ali pa jih uporabljali še v bolj primerne namene.
Medtem ko je šel narednik iskat častnika, je Svejk prebral na plakatu: Vozataj Josef Bong.
Sanitetni vojaki so nosili hudo ranjene k vozovom, pripravljenim v skriti soteski. Ko je bil voz poln, so ga odpeljali na obvezovališče. Rusi, opazivši te vozove, so jih začeli obstre-ljevati z granatami. Konja vozataja Josefa Bonga je ubila črepinja granate. Bong je tarnal: «Moj ubogi belec, ni te več!» Vtem je njega samega zadel kos granate. Vzlic temu je svojega konja izpregel ter odvlekel trovprego v varno zavetje. Nato se je vrnil po opravo svojega ubitega konja. Rusi so neprenehoma streljali. «Le streljajte, divjaki, konjske opreme ne bom pustil tukaj!« In godrnjaje je snemal opravo s konja. Slednjič se je vlekel nazaj k vozu. Tam so ga sanitejcl zmerjali zaradi tolike zamude. «Nisem hotel pustiti oprave tam, ker je skoraj nova. Skoda bi je bilo, sem si mislil. Takih reči nimamo preveč«, se je opravičeval junaški vojak in se odpeljal v obve-zovalisče, kjer se je Sele javil kot ranjenec. Njegov stotnik mu je pozneje okrasil prsi s srebrno svetinjo za hrabrost.
INadaljevanje sleVif
' vs
Povest	o Mirku , ki je spoznal,	da	je
ki ima v sebi največ skrivnosti, največ veselja pa tudi ogromno težav0
S POLDRUGO MILIJARDO INVESTICIJ
PRIMORSKA SE JE DVIGNILA GOSPODARSKO IN KULTURNO
© O S P O D P S T ¥ O
Brez dvoma so trii j kraji v Slovenski Primorski ob osvoboditvi gospodarsko in kulturno najbolj zaostali. Zato se je ljudska	oblast P° osvoboditvi še posebno	trudila, da to
stanje popravi: da izbriše s Primorske	pešat 25-letme	fašistične	okupacije	in odpravi težke
posledice okupatorjevega divjanja v zadnji vojni. Danes s ponosom ugotavljamo, da se je Primorska zelo spremenila in se dvignila tako na gospodarskem kot na kulturnem področju.
Od l. 1945 do 1950 sta dali zvezna in republiška vlada FLRJ za Primorsko 1 milijardo 662 milijonov din investicij. Od tega je bilo samo za cbnovo podeželja porabljenih 22.8 odst, za gradnjo Nove Gorice 21.7 odst in za promet 12-4 odst. Ko je Primorska s krivičnimi mejami izgubila svoje glavne centre, je bilo nujno potrebno, čimprej zgraditi nov center Novo Gorico. V času NOV je bilo porušenih nešteto stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij, mostov itd. Čeprav je bilo za to potrebnega mnogo dela, je bila obnov a podeželja v glavnem zaključena že leta 1949. Vse porušene stavbe se sicer niso obnovile iz razloga, ker se je do leta 1950 izselilo iz 'vasi v industrije	in izven oblasti	nad 32.400 ljudi.
Razen tega Pa grade potrebno poslopja	tudi obstoječe	KDZ. Od	leta 1945	do 1950 je bilo
skupno zgrajenih in obnovljenih 9294 stanovanjskih hiš. Za samo obnovo podeželja je bilo investiranih 369 milijonov din. Vsa obnova je doslej izvršena 85.7-odstotno, Za leto 1951 Pa je za obnovo predvidenih $e 17 milijonov din investicij.
Gradnja Neme Gorice se je pričela l. 1947 na pobudo zvezne vlade FLRJ. Do sedaj je končanih pet stanovanjskih blokov, štirje pa so še v delu. P niv tako so v gradnji še razna upravna in kulturna poslopja itd. Za vsa dela je bilo d c s e da j porabljenih 330 milijonov din. Trdno so že postavljeni temelji novega mesta. Poleg drugega so velikega pomena tudi dela pri magistrali in cesti pod Ponovcem. Kmalu bo končana tudi krožna cesta. V novih blokih stanuje sedaj že 118 družin s 431 družinskimi člani in 156 samci. V upravnih prostorih posluje že sodišče, tožilstvo, pošta, advokat, zobozdravnik, trgovina, poverjeništvo za gradnje itd. S kom.asacijo KLO Solkan, Šempeter in Kromberg bo prebivalstvo Nove Gorice naraslo nad 10.000, ne upoštevajoč urade in ustanove.
Pozornost posvečamo tudi izboljšanju prometnih zvez. Zgrajeni sta bili~cesti Podbrdo. Solkan, Dutovlje—Sežana, in popravljene še vse druge ceste. Za to je bilo od leta 1945 do 1950 porabljenih 151 milijonov din. Avtobusne proge so bile leta 1945 samo tri, sedaj pa jih je že 30, poleg treh dijaških in ene delavske.
Od leta 1945 do 1950 je bilo na Primorskem elektrificiranih 189 rxisi v dolžini 389.3 km. V okraju Sežana je elektrificiranih 74 vasi, v Gorici 50, Idriji 10, Tolminu 30, Ilirski
Bistrici 15 in v Postojni 10.
Do leta 1947 v c°ni B niso nič storili za napredek industrije. Po priključitvi k FLRJ pa je bilo zgrajenih več industrijskih podjetij, V Novi Gorici je pričel z delom lesni kombinat «Edvard Kardelju, za katerega so porabili 77 milijonov din. Izdelki tega kombinata so letos že v široki potrošnji. V proračunu za leto 1951 je namenjenih za kombinat 17 milijonov dinarjev investicij. V Ajdovščini je bila zgrajena tekstilna tovarna. V cementarni v Anhovem je bila povečana kapaciteta proizvodnje. V vseh okrajih so zadnja leta zgradili precej lokalnih podjetij. Najpomembnejši sta tovarna pletenin v Sežam in tovarna steklene galanterije v Sežani. V Mirnu pri Gorici je bila adaptirana tovarna čevljev in na novo zgrajena usnjarna. Tovarna vozov na Rakeku je že dosegla proizvodnjo 1500 vozov letno.
Z letošnjimi investicijami bo dokončana tudi regulacija hudournika Lijak. Za zadružni sektor je bilo od leta 1948 investiranih 282,132.000 din. Pri raznih tovarnah in rudnikih je bilo do sedaj zgrajenih 24 večjih stanovanjskih poslopij. Za vodovod v goričkih Brdih, ki b0 eden največjih v Jugoslaviji, je bilo do sedaj investiranih 8.8 milijona din. V teh krajih je nad 6500 ljudi, ki morajo nositi vodo iz zelo oddaljenih krajev. Z dograditvijo vodovoda se bo tem ljudem zelo izboljšal življenjski standard, hkrati pa se bo izboljšala tudi kmetijska proizvodnja, zlasti vinogradništvo. Za leto 1951 je Za vodovod namenjenih 14,410.000 din investicij. Vseh rezervoarjev za vodo bo 18, do 10-letnice OF pa bodo že imeli vodo v glavnem rezervoarju in v 5 manjših.
V Sežani je v gradnji bolnišnica za TBC, ki bo končana konec leta 1951 Nova bolnišnica za kostn0 TBC v Šempetru pri Gorici, ki že obratuje. Razen tega grade še mnoge druge zdravstvene ustanove.
Tudi na prosvetnem področju je bil v letih po osvoboditvi storjen lep korak naprej Vstamovljenih je bilo mnogo šol, poleg rednih tudi glasbene, čipkarske, rudarska in elektrotehnična, več mladinskih domov, internatov in DID ter vrsta raznih tečajev. Število učencev, tečajnikov in gojencev se je v primeru z letom 1945 zelo dvignilo.
Plan za leto 1951 je realen in so bile upoštevane vse Potrebe in zmogljivost. Odobrenih je 379 milijonov investicij.
Take so nove hiše v Novi Gorici
Za dograditev Nove Gorice je predvidenih 140,933.000 din, za vodovod v goriških Brdih’ 14 milijonov 510.000 din. V planu je tudi več novih objektov. Gradili bodo tovarno igel, ki bo zalagala vso Jugoslavijo. Poleg strojnih igel bo izdelovala tudi svedre za zobozdravnike in kline za britje. Tovarno steklene galanterije bodo še razširili. — Zgradili bodo tovarno za predelavo krnskega mar-morja, dogradili tovarno vozov na Rakeku, tovarno peči v Idriji, moderno mlekarno v Sežani, valjčni mlin v Slaku, lesni kombinat v Ilirski Bistrici, bolnišnico TBC v Sežani, cesto v Brkine, regulirali bodo kobariško blato, kjer bo pridobljenih 180 ha plodne zemlje itd.
Primorski ljudje vedo, da brez pomoči ljudske oblasti ne bi bilo tega napredka. Zato o-blasti zaupajo, jo podpirajo ter utrjujejo njene organe, prepri. čani, da so na pravi poti v boljše življenje.
Za spremembo smo dobili za dežjem burjo. Odpravila je sicer influenco, ki jo je imel že skoraj vsak Tržačan, pa v zameno prinesla prehlad. Nikoli konca!
TRGOVINA • INDUSTRIJA
Rekonstrukcija plovnega sistema
Denarni obtok lire znatnn mm Tendenca k naraščanju tudi v 1901
Konec decembra pr. 1. je dosegel deniarnj obtok bankovcev lire in AM—lire vsoto 1179 milijard lir ali 119 milijard več kakor ob koncu novembra. Takega povečanja obtoka v mesecu dini ne pomnijo, ker so lani in predlanskim dosegli decembrski poviški (upoštevati je znatne izdatke za dvojne mez. d)e in plače itd.) le 98 odn. 96 milijard lir.
Indleks denarnega obtoka v primeri s 1938 — 100 je dosegel v decembru 52,32 točk nasproti 47,09 v novembru. Skozi vse leto 1950 je torej tendenca povečanja denarnega obtoka ostala trajna in trdna. Po mnenju «24 ORE» bo denarni obtok tudi v 1951 še nadalje naraščal in sicer se bg povprečje poviška. nasproti 1950 nekako avtomatično pokazalo, tudi ne glede rna izprerremfoe v razvo ju cen odn. rua novo »konjunkturo)), ki jo terjajo mednarodne prilike.
Interesi Trsta in možna tekma s strani Benetk
Girodaino Bruna razpravlja v «24 ORE» o ureditvi redne linijske plovbe Italije in poudarja, da je dosedanji sistem, ki sloni na ureditvi iz 1936 neprimeren za sedanje prilike. Pisec navaja nekaj primerov inozemske konkurence in končuje s sklicevanjem na Turčijo, ki je nedavno sklenila izročiti državno trgovinsko mornarico v zasebne roke. Za Italijo se sicer ne postavlja naravnost te zahteve, toda sodeč po pisanju bi morda krogi zasebnih brodarjev vendarje kaj podobnega predlagali, morda v drugačni obliki.
Zaenkrat navaja pisec, da je treba revidirati sporazum med Fimmare in državo, po katerem se primanjkljaji v bilancah plovnih dlružb holdinga avtomatično krijejo iz državne blagajne. Obnovili naj bi sistem štiriletnih pogodb, ki je veljal do
SKRB	IN	UPANJE	V
Rak je še vedno strah in trepet človeštva. Medicina vztrajno išče zdravila proti njemu in se trudi, da bi olajšala človeško gorje, ki tako rado spremlja različne oblike raka. Iz Amerike prihajajo vesti, da je skupini biologov uspel velik korak na tem področju. To novo zdravilo se imenuje gua-nazolo in je po svoji kemični sestavi sorodno znanim zdravilom, ki jih prištevamo med suifonamide.
Biologi, ki so se začeli ba-viti s tem novim sredstvom, so se lotili dela na osnovi svojevrstne domneve. Domislili so se namreč, da je možno ali celo prav verjetno, da celice, ki iz njih sestoje rakave novotvorbe, na prav poseben način predelujejo hrano, ki jo dobivajo iz krvi, in sicer drugače kot celice zdravega tkiva. Zanimalo jih je tudi, ali rakave celice morda ne potrebujejo čisto svojevrstne hrane ali pa vsaj v različnih količinah. Ce bi ta domneva obveljala, bi se rakavim celicam dalo otež-kočiti prehranjevanje, ne da bi to količkaj bilo v škodo zdravim celicam.
Do nedavnega namreč še ni biilo znano, kakšne snovi so potrebne rakavim celicam za njihovo rast, namreč snovi, ki
ŠPORTNI DNEVNIK
Lukane četrti v slalomu
CHAMONIX, 31. — Prva prireditev tretjega mednarodnega smučarskega tedna je bil danes specialni slalom, na katerem je zmagal znani avstrijski vozač Schneider. Proga je bila speljana po pobočjih Nivorina. Velik uspeh so doživeli na tem tekmovanju Jugoslovani, ki imajo svojega predstavnika na četrtem mestu, kar je najboljši dosedanji plasman Jugoslovana na tako velikem mednarodnem tekmovanju Treba je poudariti, da je Lukane četrti ravno v slalomu, torei v specialiteti, kjer naši sosedi nikdar niso blesteli. Mulejevemu uspehu v Garmi-schu ter Cortini se je sedaj pridružil že Lukancev; upamo samo, da četrto mesto ni prišlo slučajno, marveč da je jugoslovanski tekmovalec svoj izredni uspeh dosegel zasluženo.
Tehnični izidi:	1.	Schneider
(Avstrija) 126’*6; 2. Col6 (Italija) 126”9; 3. Couttet (Francija) ,128”4; 4. LUKANC* (Jugoslavija) 130”3; 5. Mattis (Francija) 130”9.
da bi Švedi čakali ravno zadnji trenutek, da bi najavili svojo udeležbo.
* * *
MODENA, 31. — Na današnji prijateljski nogometni tekmi je Milan nepričakovano izgubil proti domači enajstorici z 5:2, kljub temu, da je nastopil v kompletni postavi z vsemi tremi nordijskimi asi.
# * ir
V kraju Wilson, v severni Karolini priredijo vsako leto turnir v košarki, na katerem lahko nastopijo v enem moštvu samo člani iste družine. Na letošnjem turnirju je igralo 13 takih družinskih ekip.
Ameriške zavarovalne družbe že nekaj časa odklanjajo zava. r o vanje nog igralcev hokeja na ledu. Temu je vzrok preveliko število nesreč.
Turnir v Viareggiu
VIAKEGGIO, 31. Ob prisotnosti zastopnikov oblasti in mnogoštevilnega občinstva so nadaljevali danes popoldne z mednarodnim mladinskim turnirjem. V prvi tekmi je Bologna premagala z 2:1 močno enajsto-rico Atalante v drugem srečanju pa je Fiorentina porazila Milan, čeprav so pred tekmo vsi imeli igralce Milana za velike favorite. Rezultat je bil 1:0.
Davis Cup brez Švedov?
MELBOURNE, 31. - Švedska, zmagovalec evropske cone v Davisovem pokalu, se ni prijavila za letošnje tekmovanje. Do zaključka vpisovanja je ie še nekaj ur in je malo verjetno,
Ameriški športni novinarji ne poznajo ovir: Lou Miller od «World Telegrama* iz New Yorka je hotel po vsej sili zvedetj za razlog, ki je privedel svetovnega prvaka Zatop-ka do tega, da je odklonil povabilo «An:ateur Athletic U.
nion», ki mu je ponudila gostovanje na velikih tekmah na pokritih tekališčih. Miller je enostavno vzel v roko telefon ln klical Prago z željo, naj mu pripeljejo Zatopka do slušalke. Ko so ga pripeljali, je ta izjavil, da j e bilo povabilo poslano napačnemu forumu in je samo iz tega razloga njegovo gostovanje splavalo po vodi Ob isti priliki je prvak izjavi! Lou Millerju, da namerava tekmovati ie kaki dve ali tri leta ter, da je njegova največja želja, da bi porušil dosedanji rekord na 5000 metrov.
BOKS
Maribor - Izola 9-3
V nedeljo 28. januarja so se srečali v Mariboru boksati lo. kalnega »Železničarja* proti gostom iz Izole. Borbe so potekale v prijateljskem vzdušju pred polno dvorano gledalcev, ki so z zanimanjem sledili zanimivim borbam in niso štedi-1; s priznanji. Povratni match bo čez štirideset dni v Izoli. Gostje so ugodno presenetili s svojo borbenostjo in tehnično dobrim boksom, kljub temu, da so izgubili z visokih rezultatom 9 proti 3.
Tehnični izidi:
Zurman Z. kg. 48 je premagal na točke Benvenutija I. kg. 42; Kapžer Z. kg. 52 je premagal na točke Giottija I. kg. 56;
Korošec Z. kg 62 je premagal na točke Chicca I. kg. 64; Haus Z. kg. 64 je premagal na točke Dudina I. kg. 66; Zorzeno I. kg. 78 in Kovačič Z. kg. 78.5 sta boksala neodločeno; Gior-giesi I. kg. 80 je premagal z K. O. v drugi rundi Babiča Z-kg. 74.
* * *
Najsenzacionalnejši In najna. petejši match ameriške športne sezone je bil verjetno na plavalni tekmi, na progi 220 yar-dov prsno. Po izredno ostrem boju je Joe Verdeur uspel dobiti na 200 metrih (njegov čas je novi svetovni rekord) malce naskoka pred Bob Brawnerjem, ki Pa je vseeno bil na cilju pr. vi. Spomniti se moramo, da je razlika med 200 metri in 220 yardi samo 116 cm.
jih normalne celice ne potrebujejo. Pred kratkim so pa a-merikanski biologi ugotovili, da je to sredstvo guanin. Delali so poizkuse s snovjo, ki so jo imenovali guanazolo in je po svojem delovanju zelo slična guaninu.
Poizkusi na miškah, ki so 1-me’e različne oblike raka, so zelo lepo uspeli. Brž ko so r.a ta načiin obolelim miškam začeli dajati novo sredstvo, so rakave bule prenebrle rasti, ko so pa z zdravljenjem pre-ret ali. se je rak zrpet začel razvijati.
Vse to pa še ne pomeni novega zdravila proti raznim oblikam raka. Četudi bi se v zdravljenju z guanazolom izkazalo. da raku pri človeku ne more do živega, so poizkusi na miškah jasno dokazali, da je uspelo najti pot, po kateri se je raku mogoče uspešno približati >n ga uspešno zdraviti. Raziskovanja na t8m področju bodo prav gotovo rodila važna odkritja in sadove v borbi proti eni najhujših bolezni, ki tarejo človeštvo.
Koka-kola kot plod in kot pijača
Po zapadnem svetu se je po vojni močno razširila in tudi priljubila hladilna pijača, ki jo imenujejo kratko «koka-kola». Ogromna propaganda vsepovsod in tudi pri nas v Trstu opozarja nanjo.
Kaj je torej «koka-kola»?
V Afriki raste v prosti naravi drevo, ki mu domačini pravijo kola. Nekoliko je podob-
stanju. Tem plodovom pravijo koka-kola. V plodovih je mnogo škroba, beljakovin, nekaj kofeina in tako imenovanega kolanina.
Delovanje teh plodov na člo. veški organizem je zelo zanimivo. Ce jih uživamo, nas osveži ter navdajo z zadovoljstvom in Pa veseljem dč> dela. Zanimivo je tudi, da alkaloidi, ki povzročajo takšr.o stanje v človeškem organizmu, ne škodujejo človekovemu živčnemu sistemu, kakor je to običajno pri drugih alkaloidih. Poizkusi s sadovi koka-kole so pokazali, da človek lahko po zauživanju koka-kole prebedi pri napornem delu 2-3 dini. Sadovi kejka-kole tešijo tudi lakoto in žejo in stopnjujejo odpornost odnostno zmogljivost telesa pri velikih fizičnih naporih. Cmci prehodijo ob tropski žeji in vročini po zauživanju sadov kokaLkole z bremenom 4Q kg na ramenih tudi po 80 km na dan.
Sadove koka-kole uporabljajo sveže, posušene, v prahu, kot vinske izvlečke, sirupe, celo med čokolado jih mešajo.
Ker je drevo koka-kola pokazalo tako čudovita svojstva, so ga začeli saditi tud,i v drugih krajih, kjer je podnebje primerno. Posebno v francoskih in angleških kolonijah so velike plantaže teh dreves. Umetno pa drevo vzgajajo tudi že v A-meriki.
Iz sadov kokakole so začeli izdelovati tudi pijačo, ki vsebu. je v precejšnji meri one snovi, ki tako čudovito osvežujoče delujejo na človekov organizem. Pijačo so vrgli na tržišče Arne. rikanci pod imenom »kokakola* in v kratkem si je osvojila svet.
se predstavijo ljudje, ki iščejo službo. Pred televizijskim ra-diooddajnikom mora brezposel. ni povedati svoje zmožnosti in pokazati, kaj zna. Tako lahko delodajalec sedi doma pri televizijskem radioaparatu, gleda brezposelnega in se lahko odloči za sprejem v službo, ne da bi ga bil-o treba sprejeti.
Pogoj za dolgo Življenje
Gospa May Plače je izpolnila v New Ycrku 102. leto starosti. Za dolgo življenje je dala ženam sledeče navodilo: Nikoli ne vstajajte ponoči zaradi otrok. Prisilite moža, da to stori. Njen mož je umrl že leta 1902, ko je bil star 55 let.
1942, PQ katerem sp ob zapadlosti reka narjovp določevali višino državne subvencije. Verjetno bi hoteli zasebni krogi prikazati ev. pasivnost nekaterih prog in »primernost*, da se prepuste zasebni plovbi ali pa da se ladje z donosnih prog, kjer tekmujejo zasebni plovbi, prestavijo drugam.
Z ničemer ni omenjeno, kakšne podrobne izpremembe bi bi. le potrebne v razdelitvi parka, odhodov, voznih prog itd. Ta stvar bi seveda Trst zanimala najbolj, zaradi že ponovno omenjenega zapostavljanja tukajšnjega Lloydia, ki se v okviru Finmare nikakor ne more dobro razviti. Prvič je obnova časovno izredno v zamudi, drugič so se in se še z raznih (tudi politično mišljeno) strani ponavljajo pripombe o nezadostnosti odn. neprimernosti novozgrajenega ladjevja. Te in takšne pripombe postajajo mnogo važnejše sedaj, ko smo na pr. z Dunaja ponovno slišali pikre opazke in kritike na raču,n zadostnosti plovnih zvez Trsta s oezmorjem. Dodali bi le še vest,- po kateri pripravljajo v Benetkah ustanovitev družbe «Lloyd italo-suisse* s kapitalom 190 milijonov lir’, ki naj bj pričela s plovbo na progi Bemetke-lr.dija.
Nadalje je zanimivo navesti, da se v Benetkah pričenja vse bolj razvijati tudi tranzitni pro met z državami tržaškega zaledja kakor z Avstrijo. CSR in Madžarsko, o čemer govore statistike zaenkrat še skromno, toda položaj bi se utegnil na mah izpremeniti, ko bi Benetke okrepile svoje plovne zveze in izboljšale pristaniško opremo, kar so tamešnji krogi nedavno zahtevali ob obisku ministra trgovinske mornarice Si-moniinija. Možno, da so s takim razvojem računali tudi določeni tržaški politični kro-gi r.a pr. demokristjani, ki so določil; za sedež raznih mešanih trgovskih kombinacij z avstrijskimi de-mokrščanskirr.i krog; ne v Trstu, marveč v Padovi.
DAi L'. : ;' na aottifn lip, PiMMonaj
Medministrski odbor za
novo v Rimu je sklenil te ve, da postavi država na t® znatne količine čevljev, volnenih odej in tekstilnega blaF za moške obleke. To blago ? namenjeno siromašnejšim s®
jem prebivalstva in ga bo® razdeljevali po dosedanjem *' stamu UNRRA za tekstilije delojemalcem proti potrdilu lodajaltoa, kjer je netodB **■ poslen).
Odbor je izdal tudi določen* ukrepe, ki maj olajšajo bo industrije s surovimi koz8-mi za strojenje.
Januarja je dosegla italijah* ska proizvodnja rayona (umf ne svile) 2.800 ton in proizvd* nja tkanin »fiocoo* 2.500 I®" To so doslej izredno vij*®* proizvodna števila in venca* se čuti na notranjem trgu P0-manjkanje blaga za redne
kupe. Seveda predvsem zara<*
no srednje velikemu kostanju.
Znano je tudi po tem, da vedno j
krat na leto. Plodovi kole so Uradi za delovno silo
spravljeni v posebne mešičke,	Im	fp!pu!7iia
približno tako velike kakor li-	1,1
mona. V takšnem mešički je Uradi za delovno silo prire-
spravljenih 15 oreškov, ki so jajo v Ameriki vsak dan tele-tudi močno podobni našemu ko-1 vizijske programe, na katerih
Delni pogled na ladjedelnico Sv. Roka v Miljah.
Gligoričevo gostovanje v Trstu je imelo velik odmev v tržaški javnosti. Na sliki vidimo jugoslovanskega mojstra, ki vleče potezo proti enemu izmed 25. nasprotnikov.
V Djjili slovenski vasici nekje na Notranjskem je preživel Mirko svoje detinstvo. Njegovo življenje v rani mladosti mu ni potekalo v blaginji, ker njegov oče ni imel velikih dohodkov in je le s težavo preživljal svojo družino. Toda Mirko je imel strica, precej premožnega trgovca, ki mu je bil krstni boter. K temu je zelo rad zahajal in, ko ga je stric nekoč vprašal, kaj hoče postati, mu je odgovoril: — Trgovec bom, trgovec na veliko in bom pošiljal svoje hlapce po vsem svetu —.
Tedaj je imel Mirko komaj 8 let in se mu ni niti sanjalo, kaj vse mu bo še življenje prineslo. Toda bil je marljiv pri učenju in priden pri delu, zato je stric, ki je bil brez otrok, sklenil, da mu bo pomagal. Ko je Mirko izpolnil deseto leto, ga je stric odpeljal na morje kot nagrado za dober uspeh v šoli. Mirko do takrat še ni bil nikdar na morju. V šoli se je učil o morjih, imel je tudi nejasno predstavo o njih. toda nikdar si ni mislil, da bo šel tudi on k tej neizmerni vodi,
ki daje kruh tolikim ljudem. Zato je razumljivo, da se je toga izleta silno veselil. Njegovi bratje so mu bili skoraj nevoščljivi, oče in mati pa sta bila ponosna na svojega sina, kateremu se «bodočnost sama odpira*, kot sta dejala.
Ko je vlak drdral skozi deželo, je Mirko neprestano spraševal strica, kdaj se bo pokazalo morje. Ni mu bilo treba dolgo čakati, ko mu je stric pokazal sivomodro črto na obzorju, kj se je stapljala z morjem. Od tedaj se ni odtrgal od okna, od koder je z lačnimi očmi vpijal vase novosti, o katerih je do sedaj samo slišal. Kmalu je vlak prisopihal na postajo in s stricem sta izstopila. Ko sta šla po o-bali proti avtobusni postaji, se Mirko kar ni mogel nagledati in načuditi velikim ladjam, ki so iz visokih dimnikov puhale črn dim, katerega je veter sproti odnašal. Življenje v pristanišču z velikimi žerjavi, ki so prenašali ogromne .tovore, mu je bilo povsem novo, neznano. Rad bi bil ostal tam, da bi si napasel radovednost, to-
da moral je s stricem in kma-1 lu sta se odpeljala z avtobusom v bližnje letovišče. Nastanila sta se v prijaznem penzionu in stric mu je obljubil, da se bosta šla ta dan kopat.
Prvi stik z morjem mu je prinesel novo spoznanje.' Ko je potopil glavo v vodo, mu je neprijeten grenkoslan okus skremžil lice, da se mu je stric od srca nasmejal. Mirko se namreč niti malo ni spomnil, da je morje slano, čeprav se je nekaj takega že učil. Toda ob stričevem smehu se je še sam vzradostil in se znova pognal v morje.
Ko se je zvečer odpravil k počitku, dolgo ni mogel zaspati, čeprav je bil truden od potovanja in od veselo preživelega popoldneva. Množica n0" vih vtisov, vse, kar se je dogajalo tistega dine okrog njega, mu je polnilo glavo z najrazličnejšimi mislimi Se v snu se mu je dozdevalo , dla se ziblje na morju, ki ga vabi v svoje širne daljave. Neznana pesem ki je prihajala iz temnomodre globine, ga je vsega prevzela in kot da bi bil brez
volje, se je pustil voditi morskemu toku KaT začudil se je, ko g’a je zjutraj zbudilo sonce in je spoznal, da je v sob; penziona. Zal mu je bilo za tistim lepim oibčutjem, ki ga je še tedaj prevzemalo, a moral je vstati, ker ga je prišel klicat stric, ki se }e čudil, da more tako dolgo spati.
Naslednje dneve sta s stricem uživala lepote morja, ogledala Pa sta si tudi pristanišče v bližnjem mestu, kar je posebno Mirka zadovoljilo. Vse to, kar je Mirko v tistih dnevih doživel, je zelo vplivalo na njegovo mlado domišljijo. Spoznaval je, da je morje tisti del sveta, ki je morda najbolj zanimiv, ki ima v sebj največ skrivnosti, največ veselja, pa tudi težav. Skratka, njegovo mišljenje je dobilo popolnoma drugo smer
Tako so minile njegove prve počitnice na morju, V jeseni je odšel v gimnazijo, kajti stric je želel, da se izobrazi. Njegova prva dijaška leta so nvu minevala hitro, v šoli je dobro uspeval. Todfc vedno bolj se mu je vsiljevalo spoznanje, da ni
na morje, neka čudna
, jjcl ’
je priklepala nanj. "a. vs»-
morju, mu je topotanje ^ in žvižg lokomotive P1^ it in veselo udarjalo na je
niti.se mu ni hotel uP1’^ j«
njegov-) življenje po t eK morju. Vstopil je na po1w._ S6
izredne izvozne konjunkt®’* Povpraševanje evropskih in ju*
neameriških držav je tolikšna da bo italijanska industrija ** yona omejila izvoz pred'**® na ZDA in na Indijo ter drža' ve Srednjega vzhoda, ki so ni stalni odjemalci ter bo š®* v drugi vrsti mogla delom9 ustreči novim naročnikom, tošnjo proizvodnjo rayona J" fiocco računaj0 na 120.000 to*
Izmed živil Se še vedno draffl olje (tudi mast) in sicer Pre”‘ vsem zaradi znatnih izvozov Švico. Cene neprečiščene®” olju so doaeglg na apuljs® toskanskih in ligurskih trgi ceno 480 do 523 lir za kg. KUP-ci pa so postali previdni in 89 vzdržujejo nakupov. Delom® je res pokazala možnost zn«8-nja: rafinirano olje Iraperia P°" nuj a jo Po 570 lir kg in <<LU°' ca* po 555 lir kg.
Na splošno cene vseh £lir°' vin in izdelkov naraščajo italijanskem trgu še n:'Pre,’ Valute in zlato so zadnje dneV nekaj padle.
ustvarjen za trgovski da on ne pripada trg°v |Cjd0 življenju Vedno ga je v -*
zanost na morje se nju ^ ko leto bolj poglabljat3'^)!9 n0 bolj se ji je vdajal- ^ j,)
počitnice je šel na
vsakikrat, ko se je vozil
ko se je pripeljal Qo o . zopet začul v sebi tisto ^ pfr
mamljivo melodijo, ki vzela vse njegovo bitje. ^ je mu je pelo pesem, m<3r^.enptr vabilo in on se *nu ni
upirati.	-reti’
Ne, ni se mu mogel ^ p
 	-	-	cp	*,
je položil malo maturo, odločil, da bo od tedaj ^ p}
akademijo, jo dokončal je nato vkrcal na ladjo, Ta-
■ ■ .z
občutil, da se je PoVeza w, < jem, od katerega se nf,po6ltJ^ gel ločiti nikdar	^
je vsak dan pesem in° sreča je polnila njegovo
im*KMi>TV!i. iitlllA MONTKCCHi »t », lit. »«*- ~ T«1«od lit« «3-801 ln »4-63«. — Poltnl predal 502 — UPKAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA UREDNIŠTVO. UL	frjgt OGLASI- od 8.30-12 ln od 15-18 Tel. 73-38. Cene oglasov: Za vsak mm višine v širin! 1 stolpca: trgovski 80. finančno-
TeleronsKa . n| ■	90	Ur.	Za	FLRJ:	Za	vsak mm širine 1 stolpe« «a vse vrste oglasov po 10 dim
STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — podruž.: Gorica, Ul. S. Pellico l-II., Tel. 11-32 - KoPer. UL Batttsti 301a I, Tel. 70.
Odg. urednik
NAROČNINA: Cona A: mesečna 280, Četrtletna 750. polletna t400, celoletna 2600 lir; cona B: Izvod 3, meaeCno 70 din; FLRJ: izvod 4.60. mesečno	,
Poštni tekoči račun za STO-ZVU ZaložmSt-o tržaškega tiska. Trst 11.9374. — z* Jugoslavijo: Agencija demokratičnega inozemskega
Ljubljana, Tyr3eva 34 . tel. 20-09, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D.ZO.Z.