REDOVNA HIŠA FRANČIŠKANK: Dobre sestre z Rese Iz naših krajev, str. 4 GASILSKA ZVEZA KRŠKO: Članstvo prostovoljno, delo profesionalno i /z naših krajev, I str. 5 ZBOR ČLANOV KO DIS BREŽICE: Peticija brežiških izgnancev Iz naših krajev, str. 6 47. SALAMIADA V SEVNICI: Na salamiadi I najboljši Stane Felicijan I I Posavska panorama, I str. 26 Občine: KRŠKO BREŽICE SEVNICA KOSTANJEVICA NA KRKI RADEČE 01 POSAVSKI *T^ bzorniK Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana Časopis za pokrajino Posavje, leto XII št. 6, četrtek, 20.3.08,25.600 izvodov IZ VSEBINE 2 Več kot milijon za naložbe 7 Posavska lovska zveza v sedmo desetletje 8 Dvom v pravo- časnost izgra- dnje je odveč 26 Bitiplaninec je lepo! 27 Dvajubileja Tonija Sotoška 31 KamvPosavju POSAVJE - Kar močno sneženje, ki nas je presenetilo na torkovo jutro, je zakrivilo kar nekaj težav v prometu in pri oskrbi z elektri- ko. Predvsem v sevniškem koncu so bili zaradi polomljenega drev- ja in vejevja na cestiščih nepre- vozni ati težje prevozni odseki nekaterih cest, vendar so vdr- ževalci do 11. ure zagotovili ne- moteno prevoznost cest. Zaradi okvar na daljnovodih so bili celo dopoldne brez elekthke v Lon- čarjevem dolu in okolici, kakšno uro pa tudi v starem delu Krškega in okolici. Na fotografiji Glavni trg v Sevnici. ifoto: L. Motore) MSeCOM' PtMom (((•0?80"i447) »Qic INOUTIC / GERMAN PROFILES INQENEERINQ CREATIVITY wwwoknainvratacom Če ne bo Posavja, bolje, da pokrajin sploh ni POSAVJE - Župani in poslanci v Državnem zboru iz Posavja so se kritično od- zvali na najnovejše p red loge za zmanjšanje števila pokrajin, ki Posavju ne priznavajo statusa bodoče pokrajine. Poudarili so, da ne bodo podprli proce- sa regionalizacije, ki ne bo vseboval Posavja kot samostojne pokrajine, ter pozvali poslance v Državnem zboru, naj v drugem poskusu potrjevanja po- krajinske zakonodaje glasujejo razumno. Poleg županov občin Breži- ce, Kostanjevica na Krki in Krško Ivana Molana, Moj- mirja Pustoslemška in Fran- ca Bogoviča, podžupana ob- čine Sevnica Srečka Ocvirka ter poslanca Staneta Pajka je zavzemanje za samostoj- no pokrajino Posavje oblju- bil tudi župan občine Rade- če Matjaž Han, ki je sicer kot poslanec Socialnih de- mokratov v Državnem zboru glasoval proti pokrajinski za- konodaji. Vsi se strinjajo, da je bolje kot katera koli dru- ga pokrajinska razdelitev, ki Posavja ne bi vsebovala, da ostane tako, kot je sedaj, torej da pokrajin ni. Več o stališčih posavskega političnega vrha na strani 3. Posavski župani in poslanci v DZ so enotni v stališču, da regionalizacije Slovenije brez samostojne pokrajine Posavje ne sme biti._______________________________ Izbor lokacije in različice bodo še enkrat preverili KRŠKO - Pred dokončno odločitvijo, ali prižge zeleno luč za izgradnjo odlaga- lišča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov (NSRAO) v Vrbini, bo Občinski svet Krško skupaj z Lokalnim partnerstvom naročil dodatno študijo, v kate- ri bodo neodvisni strokovnjaki še enkrat preverili izbor lokacije, študijo va- riantnih rešitev za izgradnjo odlagališča in oceno sprejemljivosti. To je eden od sklepov, ki jih je občinski svet na ponedeljkovi izredni seji soglasno spre- jel na predlog Branka Janca iz svetniške skupine LDS. Občinski svet občine Krško je sicer v ponedeljek sprejel pri- pombe in predloge k dopol- njenemu osnutku driavnega prostorskega načrta (DPN) za odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov na lo- kaciji Vrbina v občini Krško v času nedavno končane jav- ne razgrnitve. S pripombami, ki jih je pripravila občinska uprava, občinski svet zahte- va, da se v Uredbo o driav- nem prostorskem načrtu za odlagališče NSRAO vnese vseh šest protokolov, ki so jih kr- ški občinski svetniki in Vlada RS že potrdili, prav tako naj bi se z Uredbo za celoten čas delovanja odlagališča uredilo področje nadomestil. Branko Jane (LDS) je predla- gal, naj se v Uredbo zapiše tudi, da morajo biti vsi pro- tokoli realizirani pred izdajo uporabnega dovoljenja za od- lagališče, predlagal pa je še dva dodatna sklepa. Prvi do- loča, naj se naroči že ome- njena študija, drugi pa, naj v tern času intenzivneje steče- jo tudi pogovori z občani, po potrebi tudi s pomočjo medi- acije, ter naj se pred izdajo pozitivnega mnenja k umesti- tvi odlagališča doseže druž- beno sprejemljivost. Jančev predlog o reviziji je v razpra- vi podprl tudi Metod Šonc iz svetniške skupine SDS in za- gotovil, da bo tudi njiho- va svetniška skupina podprla različico odlagališča z vkopa- nimi silosi, če jo bo potrdila revizija. Dodatni sklepi morda pomeni- jo, da lokacija za odlagališče ne bo potrjena še v tern letu, kot zahteva zakon. „Umešča- nje odlagališča NSRAO je tako zahteven postopek, da kljub želji po hitrosti ne smemo sprejeti pospešenega postop- ka, ki ne bo ovrgel sleherne- ga dvoma pri naših ljudeh," je mnenja župan Franc Bogo- vič, „sicer bomo težko izdali pozitivno mnenje k izgradnji odlagališča". Peter Pavlovič VIHOQRADMIKOV ZBIRANJE VZORCEV VIN: * L *S«Xi9H S hotel Sremič) in v Kmetijski trgovini CER- F^yB^TM ZAKLJUČNA SLOVESNOST s kulturnim • ' »T#f TLLJ • programom In podeiitvijo priznanj Srtmit 37« Ktiko 8270 v SO5OtOj 5 aprUa & 18 urj v Kultumem domu Kriko. V nadaljevanju PRAZNIK VINA **> VINOGRAONIŠKI PIES in degustadja OB BtZEUSKO • SREMIŠKI "^ ^8"^ ""'^ V1NSKO - TURISTIČNI la posamezni vzonc )e potrebno oaaati 21 vina, rrcTi }aaö * steklenki s kronastlm zamaškom. Za predtkate v.ts 11 ZWÖ 2 stekleriici. Ceno za posamnni vzorec jeW€. V tej številki tematski prilogi: Mladi Gradimo___a Prvič 0 HE Brežice in Mokrice BREŽICE - V ponedeljek, 17. marca, so se v prostorih Upravne enote Brežice na 11. redni seji sestali brežiški svetniki, vendar so pred pričetkom določitve dnevnega reda poslusali predstavitev projekta SEVIQC Brežice in projekta gradnje hidroelektrarn Brežice in Mokrice. Idejne rešitve za projekt, ki bo v naslednjih letih močno obeležil življenje v Brežicah in celotni občini, so svetnikom podali predsednfk Odbora za hidroelektrarne na spodnji Savi Niko Galesa, v imenu investitorja Holdinga Slovenskih elek- trarn Bogdan Barbie ter projektanta Andrej Širca in Iztok Močnik. Ker je šlo zgolj za prvo seznanitev svetnikov z širo- ko problematiko umeščanja elektrarn v prostor, razprave tokrat ni bilo. nadaljevanje na strani 2 Začenjajo se velikonočni prazniki in čepravje ta največji krščanski praznik letos zelo z%odaj v letu, je na cvetno nedeljo ie vse cvetelo. O prebujeni na- ravi priča tudi fotografija nase$a bralca z Bohor- ja, žal pa je cvetje ie v torek pokrila snežna odeja. Kljub temu želimo tistim, ki praznujete, prijetno in mirno praznovanje, vsem bralkam in bralcem pa, da bi se zima cimprej poslovila! Urednistvo Zvončki na Bohorju (foto: B. Oolob) Mačehe v snegu (foto: P. Brenčič) Rj AKTUALNO Posavski obzomik - leto XII, številka 6, četrtek, 20. 3. 2008 Brežiški svetniki na 11. seji V nadaljevanju seje so svetnice in svetniki sprejeli Doku- ment identifikacije investicijskega projekta za Mednarodno krožišče - investicijsko vzdrževalna dela in adaptacija kom- pleksa na Gubčevi 10/a. Prijavili ga bodo na razpis Ministr- stva za šolstvo in sport. V prvem branju je bil sprejet pre- dlog zazidalnega načrta za Obrtniško cono Brežice in Odlok o lokalnih gospodarskih javnih službah za distribucijo ze- meljskega plina v brežiški občini, v drugem branju pa Od- lok o občinskih gospodarskih javnih službah in Odlok o vzdr- ževanju javne razsvetljave. Sprejeta je bila tudi dopolnitev letnega programa prodaje in ukinitve javnega dobra, uredi- li pa so še nekaj mandatnih zadev. M. KalčičM. Davorin Dimič predsednik krškega odbora Zares KRŠKO Kot smo že poroča- li, je nova politična stran- ka Zares dobila svoj občin- ski odbor tudi v Krškem, s tern pa tudi v vseh treh največjih posavskih obči- nah. V Krškem je odbor v slabih dveh mesecih uspel pridobiti preko 50 članov, ki so na drugem zboru v po- nedeljek izvolili tudi svoje vodstvo. Predsednik občin- skega odbora je postal 32- letni mag. Davorin Dimič, podpredsednika pa Vil- ma Jan Špiler in Jernej Andrejaš, medtem ko bo _________________________ funkcijo sekretarja opra- _. . _. .~ vljal Goran Vejnovic. Povonn Dimic_____________ Novo izvoljeni predsednik Davorin Dimič je v predstavitve- nem programu dela občinskega odbora predstavil predno- stne naloge, ki čakajo odbor v bližnji prihodnosti ter pozval občinski odbor na temeljito in preudamo pripravo predlogov za analizo razvojnih možnosti občine. Poudaril je tudi pri- pravljenost za sodelovanje ter konstruktivno iskanje rešitev z vsemi zainteresiranimi. Drugega zbora se je udeležil tudi Jože Podržaj, predsednik pokrajinskega odbora Zares za Dolenjsko, Belo Krajino in Posavje, ki je članom spregovoril o aktualnem dogajanju v stranki in tudi o splošnem stanju v državi. S.M. VETEKIWAWSKA POSTAJA BRESTANICA CEPUENJE PSOV PROTISTEKLINI Naročiloje mogoče: Preko intemeta: http://www.veterina-brestanica.net/ Natelefon: (07) 49 73 280 (07) 49 87 474 Na terenu (za zamudnike): 25. J. 08: Koprivnka (Prevol*) ob 17h; Koprhrnka (trgovina) ob 18h; M. 3.200«: M*ii Kamcn, Rcitanj, B«lo (Boh) ob 16h; Scnovo (Cigl«f) ob 17h; Brezje, Vrh« (Suiterič) ob 18h; 27. 3. 2008: Dolenja vas (Marof) ob 16h; Kriko (ribnik Resa) ob 17h; Lcskovec pn Krikem (Mohär) ob 18h; M. 3. 2OO8; Grže[|lasmnh(M < nm www (jliisniiilicf com n GOSPODARSTVO Posavski obzomik - leto XII, številka 6, četrtek, 20. 3. 2008 Hruševega ožiga ni, škodo dela voluhar ARTIČE - V sredo, 5. marca, se je v organizaciji artiške- ga sadjarskega društva, slovenske Kmetijsko gozdarske zbornice in novomeškega kmetijsko gozdarskega zavoda za posavske sadjarje pričel dvodnevni strokovni posvet, ki je sicer postal že tradicionalen, saj je bil tokrat že 14. po vrsti. 130 sadjarjev je prisluhnilo enajstim predavate- Ijem, ki so jih seznanili z gnojenjem v sadovnjakih, v na- daljevanju pa tudi o primerni zaščiti. Tradicionalna oblika sodelova- nja med sadjarji in strokovnja- ki se je po besedah predsedni- ka Sadjarskega društva Artiče Mihe Halerja pokazala kot zelo uspešna, saj zainteresi- ranim nudi veliko informacij, na njih si izmenjajo izkušnje in se pogovorijo tudi o načrtih za prihodnje leto. Po Halerje- vih besedah so sadjarji do se- daj še kar uspešno prebrodi- li vse krize. Ocenjujejo sicer, da je nesprejemljivo trenu- tno stroškovno nesorazmerje, ko cene materialov prehitro naraščajo glede na odkupno ceno pridelkov, potrebno bi bilo tudi urediti namakalne in protitočne sisteme, ki bi omo- gočili boljšo pridelavo. Po besedah prisotnih sadjar- jev pa tudi kmetijska politika sadjarjem ni najbolj naklonje- na, kar se izraža že pri izpla- čilih subvencij, med sabo so, kakor še ugotavljajo, tudi pre- malo povezani, velik problem pa je tudi prodajna mreža za pridelke. Na posvetu so se po- govorili o načinu gnojenja v nasadih, jemanju tatnih vzor- cev, pa tudi o virih sredstev za letošnje leto. Spregovorili so o novih usmeritvah pri integri- rani pridelavi sadja, predvsem pa o varstvu in zaščiti sadnega drevja ter strategiji varovanja proti kaparju, škrlupu, zavija- ču ali pa voluharju, ki v nasa- dih dela nepopravljivo škodo, pa tudi o obvarovanju pred hruševim ožigom, ki zaenkrat posavskega območja sicer še ne ogroža. M.KalčičM. Posavski sadjarji na posvetu v Artičah Za več komplementarnih virov energije KRŠKO - V Krškem je 7. marca potekala konferenca organi- zacije SME Union Slovenija z naslovom „Strategija energeti- ke skozi prizmo komplementarnih virov energije". SME Uni- on je združenje malih in srednje velikih podjetij z različnih področij, ki ima sedež v Bruslju, podružnico pa tudi v Lju- bljani. Na tokratni energetski konferenci so se predstavi- la podjetja, ki se ukvarjajo z energijo ali energetskimi viri, govora je bilo o investicijskem valu v slovenski energetiki, o slovenskem prispevku k doseganju ciljev energetske poli- tike za Evropo ter o alternativnih virih energije in učinkovi- ti rabi energije. Med drugim je poslanec v Državnem zboru Stane Pajk (na fotografiji) predstavil načrtovanje energet- skih zmogljivosti z vidika širše in ožje družbene sprejemlji- vosti. P.P. Odprli dve elektrarni VRHOVO - Včeraj, 19. marca, so svečano odprli sončno elek- trarno in malo hidroelektrarno Vrhovo. Simbolični zagon obeh elektrarn sta v strojnici male hidroelektrarne Vrhovo opravila minister za gospodarstvo mag. Andrej Vizjak in di- rektor Savskih elektrarn Ljubljana Drago Polak. Januarja le- tos je začela poskusno delovati nova sončna elektrarna, ki je nameščena na zgradbi strojnice hidroelektrarne Vrhovo. Skupaj s sočno elektramo na HE Mavčiče, ki deluje od junija 2007, se Savske elektrarne Ljubljana, kamor sodita obe hi- droelektrarni, uvrščajo med največje proizvajalce elektrike iz sončne energije v Sloveniji. P.P. Dvom v pravočasnost izgradnje je odveč KRŠKO - V Dvorani v parku Krško sta 7. marca direktorica Infre Sevnica Ana Gračner in direktor projekta Sku- pni podvig Bogdan Barbie kot naročnika s projektanti podpisala tri pogodbe za izdelavo projektne in tehnične dokumentacije za akumulacijski bazen hidroelektrarne Krško. Pogodbe v skupni vrednosti 1,6 milijona evrov zajemajo projektiranje akumulacijskega bazena z vsemi komunalnimi vodi. Akumulacijski bazen služi pri- marno kot akumulacija za hidroelektrarno, hkrati pa zagotavlja poplavno varnost pred stoletnimi vodami. Direktorica Infre Sevnica Ana Gračner in direktor projekta Skupni podvig Bogdan Barbie sta kot naročnika podpisala pogodbo za projektiranje za- varovanja železniškega omrež- ja z direktorjem družbe IBE Ljubljana mag. Urošem Miko- sem, za izvedbo izkopov, tran- sportov in deponij v spodnji strugi in bazenu ter za ureja- nje izlivnih odsekov pritokov z direktorjem HSE Invest Mira- nom Žgajnerjem in direktor- jem Vodnogospodarskega biro- ja Stanislavom Bukovnikom, za zavarovanje brežin reke Save pa z direktorjem Inženi- ringa za vode mag. Rokom Fa- zarincem. Vrednost vseh treh pogodb je 1,6 milijona evrov, podpisane storitve pa morajo biti izvedene do konca leta. „Ocenjujem, da je zelo zah- teven projekt umestitve tako hidroelektrarne kot obvoznice v dobrih rokah," je ob podpi- su pogodb povedal krški župan Franc Bogovič in izpostavil pomen protipoplavne zaščite. Gradnja krške hidroelektrarne se je sicer zaradi utesnjenosti gradbišča v ozki dolini pred- časno začela že lansko pole- tje. Pri gradnji mostu, ki bo sprva služil za potrebe grad- bišča, kasneje pa kot nave- zovalni most za novo mestno obvoznico, je nastala nekaj- mesečna zamuda, ki pa jo po besedah Bogdana Barbiča, di- rektor ja projekta Skupni pod- vig, ki v imenu Holdinga Slo- venske elektrarne gradi verigo na spodnji Savi, s pospeše- nim delom odpravljajo. Našli so tudi rešitev za izkopan ma- terial, saj ga navažajo na do- stopno cesto do gradbišča, ki bo kasneje postala del obvoz- nice. „Kaže, da bomo uspešni pri skrajševanju končnih rokov izgradnje HE Krško," je opti- mističen Barbič. Sicer pa potekajo priprave tudi na izgradnjo ali obnovo drugih infrastrukturnih objek- tov v okviru gradnje HE Krško. Za infrastrukturo je namenje- nih 51 milijonov evrov, od tega 31 iz državnega proračuna. V teku je projektiranje ceste Brestanica - Sotelsko - Videm ter cestnega odseka oziroma deviacije pri jezovni zgradbi HE Krško, kar naj bi bilo izve- deno še letos, potekajo arhe- ološka dela, začeli so tudi že z odkupi zemljišč, usklajuje- jo pa se okoli obnove bresta- niškega gradu, je povedala Gračnerjeva. V zaključni fazi je tudi izdelava projekta in pridobivanje dovoljenj za iz- vedbo nasipa od elektrarne do Vipapa ter projektiranje tre- tjega, najbolj južnega mostu v mestu, letos bodo izdelali tudi hibridni model reke Save, Eno od pogodb sta Gračnerjeva (desno) in Barbie (v sredi- ni) podpisala z mag. Rokom Fazarincem (levo) iz Inženirin- ga za vode d.o.o. Ljubljana. Fazarinc je v Posavju „zaslo- vel" po lanskih poplavah v Železnikih, saj je v intervjuju za Sobotno prilogo Dela izjavil, da je do poplav na Go- renjskem prislo (tudi) zato, ker se že dve leti precej sred- stev iz vodnega sklada porabi za gradnjo infrastrukturnih objektov v okviru spodnjesavskih hidroelektram, drugje pa skoraj ni novogradenj za povečanje varnosti pred vo- dami. Na njegovo izjavo se je takrat protestno odzval Od- bor za HE na spodnji Savi. ki bo pomagai pn lSKanju pro- tipoplavnih rešitev. „Zaenkrat projekt poteka odlično," oce- njuje Bogovič, „zato ni razlo- gov za dvom, da bo na pre- lomu let 2010 in 2011 začela obratovati HE Krško ter bila odprta obvoznica mesta Kr- ško." Peter Pavlovič Drugi Forum gospodarstvenikov KRŠKO - Na povabilo župana občine Krško Franca Bogoviča je v sredo, 12. marca 2008, v krškem Kul- turnem domu potekal drugi Forum gospodarstvenikov. Ta je ponovno dal priložnost za srečanje posa- vskih gospodarstvenikov z enim izmed eminentnih slovenskih managerjev - tokrat predsednikom upra- ve in generalnim direktorjem skupine Merkur mag. Binetom Kordežem. Mag. Bine Kordež je gospo- darstvenikom predstavil rast podjetja Merkur in ambicio- zne cilje prihodnjega razvo- ja ter prikazal pogled na zelo odmevno lastninjenje pod- jetja v lanskem letu. Letos družba zaokrožuje 111-letni- co delovanja. S svojimi podje- tji na Češkem, v Italiji, Nem- čiji in v državah nekdanje Jugoslavije zaposluje več kot 4500 ljudi, potrditev dobrega dela poslovodstva pa pome- ni tudi priznanje mag. Bine- tu Kordežu, ki je lani postal menedžer leta, leto 2007 pa kot rečeno zaznamoval pred- vsem na področju menedžer- skih prevzemov. Izvedeni ma- nagerski prevzem Merkurja je v slovenskem prostoru zbudil veliko pozornosti pa tudi kri- tik. Po Kordeževem prepri- čanju so negativne reakeije usmerjene v problem, ki na- stane, kadar se prevzemov lo- tijo domači ljudje, če pa pod- jetja kupijo tujci, se s tem nihče ne obremenjuje. Slo- venske managerje istočasno spodbuja k nadaljnjim odku- pom podjetij, saj meni, da je to boljše zagotovilo za razvoj Slovenije, kot če je podjetje prodano tujeem. Mag. Bine Kordež je po ura- dni predstavitvi odgovarjal tudi na številna vprašanja in s posavskimi gospodarstveni- ki razpravljal o obstoječih in mogočih razvojnih priložno- stih. Izpostavil je Merkurje- vo željo po krepitvi položaja vodilnega trgovea s tehničnim blagom v JV Evropi. V nasle- dnjih letih bodo odprli 9 no- vih sodobnejših centrov, med katerimi bo v kratkem tudi nov trgovski center v Krškem. Umeščen bo nasproti obsto- ječega Merkurjevega centra, ob Tušu in bodočem Hoferju, razprostiral pa se bo na 9000 m2vdveh nadstropjih. Izmenjava izkušenj in dobre prakse je osnovna ideja Fo- ruma gospodarstvenikov. Kot poudarja župan občine Krško Franc Bogovič, gre za mo- del, ki omogoča, da iz vzgle- dov pomembnih in uspešnih slovenskih gospodarstveni- kov prenesemo kakšen pri- mer tudi v lokalno prakso in omogočimo, da bi tukajšnji gospodarstveniki še z večjim optimizmom in še hitreje raz- vijali regijo, ki je v zadnjih letih zagotovo regija hitrega razvoja. vir: Občina Krško Udeleženci foruma, v ospredju iupan Bogovič Posavski obzornik - leto XII, številka 6, četrtek, 20. 3, 2008___________________________________________________GOSPODARSTVO P Novi izzivi, vega odgovornost V preteklem mesecu smo lahko veliko slisali in prebrali o možnih načinih odlaganja radioaktivnih odpadkov pri nas, predstavljen je bil tudi prostorski načrt odlagališča. Ob oblikovanju in sprejemanju tako pomembnih odločitev se marsikdo gotovo vpraša tudi, kakšna je cena gradnje odlagališča in ali imamo dovolj sredstev zanjo. Tukaj v razpravo vstopi Sklad za financiranje razgradnje NEK in za odlaganje radioaktivnih odpadkov iz NEK (Sklad NEK), saj je eno njegovih osnovnih poslanstev zagotoviti, da bodo sredstva na voljo tedaj, ko jih bomo potrebovali. Vloga dobrega gospodarja Ker se bliža obdobje investicij, se bo v prihodnjih letih delovanje Sklada NEK usmerjalo predvsem vanje in v njihov nadzor. Če je Sklad NEKdo sedaj skrbel predvsem za plemenitenje sredstev, ki se v njem zbirajo, bo vse bolj prevzemal tudi odgovorno nalogo varuha, ki bo »V izbiro lokacije in načina odlaganja nizko ter srednje radioaktivnih odpadkov se Sklad NEK ne vmešava. Mi zbiramo in piemenitimo finančna sredstva, naša še pomembnejša naloga pa bo nastopila, ko bo treba sprejete odločitve udejaniti. Skrbeli bomo za to, da bodo zbrana sredstva porabljena racionalno in učinkovito. Funkcija, ki jo uresničujemo, je funkcija dobrega gospodarja.« Janko Strašek, direktor Sklada NEK bedel nad izvajanjem projektov in zagotavljal, da bodo ti uresničeni učinkovito in smotrno. Brez izogibanja obveznostim Ob sklepu javne razgrnitve državnega prostorskega načrta za odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov se je sicer pokazalo, da vsi sodelujoči v razpravi nimajo enakih pogledov na predlagane rešitve, vsi pa se kljub temu strinjajo, da obveznosti ne smemo prelagati v prihodnost, na naslednje generacije. Sklad NEK v omenjenih razpravah ne sodeluje, saj odločitve z zaupanjem prepušča stroki, skoraj petnajst let pa njegovi strokovnjaki že gradijo trdne finančne temelje, ki bodo omogočali gradnjo odlagališča in kasneje tudi razgradnjo jedrske elektrarne. V okviru gradnje odlagališča, ki bo prvi veliki projekt, za katerega se sredstva zbirajo v Skladu NEK, se bodo vrstile investicije, pri katerih bo velikega pomena tudi odločanje o porabi sredstev. Z rednim preseganjem zastavljenih ciljev Sklad NEK kljub vse bolj negotovim razmeram na mednarodnih finančnih trgih sredstva uspešno povečuje in bo lahko zagotavljal finančno varnost predvidenih investicij. To pa ne pomeni, da Sklad NEK skrbi le za to, da bo zbranih dovolj sredstev, temveč bo s svojim strokovnim delom skrbel tudi za to, da bodo sredstva porabljena namensko in da ne bo prihajalo do nepotrebnega trošenja sredstev. Vas zanima, kako uspešno je Sklad NEK posloval v preteklem letu, kakšna je vrednost njegovega portfelja? Poročilo o poslovanju v letu 2007 bomo predstavili 25. marca, njegove najpomembnejše poudarke pa bomo tedaj objavili tudi na spletni strani www.sklad-nek.si. Mednarodni pogled... Slovenski model zbiranja sredstev za zagotavljanje odgovornega reševanja odlaganja radioaktivnih odpadkov in razgradnjo jedrske elektrarne velja za primer dobre prakse tudi v mednarodnem merilu. Njegova institucionalna oblika poleg javnega nadzora omogoča preglednost poslovanja, ki je skupaj s strokovnim delom eno osrednjih vodil Sklada NEK. Pred vsemi so novi izzivi, Sklad NEK pa je s svojimi izkušnjami, ki jih je nabral tekom svojega delovanja, več kot primeren partner za zagotavljanje in uresničevanje najbolj kakovostnih rešitev. Edino take rešitve pa so tudi sprejemljive za vse. Kdo smo, kaj delamo? Imate vprasanje, ki zadeva Sklad NEK, ali želite več informacij o določenem vidiku delovanja te institucije? Vabimo vas, da nam svoja vprašanja posredujete po elektronski pošti na naslov sklad@sklad-nek.si. Potrudili se bomo in na izbrana vprašanja odgovorili v naslednjih številkah Posavskega obzornika. Vabimo vas tudi k ogledu naie spletne strani www. sklad-nek.si, kjer je na voljo §e več informacij o Skladu za financiranje razgradnje NEK in za odlaganje radioaktivnih odpadkov iz NEK. T/V Sklad za financiranje razgradnje NEK (¦' in za odlaganje radioaktivnih odpadkov \z NEK Cesta4.julija42 SI-8270 Krško Ittfcfc PRAV TA HIP NEKJE NA SVETU VZHAJA SONCE ^^^^^^^^^BZačenja se nov dan, nove vizije, nove priložnosti. Lahko, da vaš denar prav tarn Sm[^^^^^^^Htečenja nov delovni dan. Naložbena zavarovanja združena v paketih Tilia Global so ^^^H^^^^Bttesko razporejena po vsem svetu, kar zagotavlja dolgorocno stabilno in donosno naložbo. ZDRUŽITE VARNOST IN GLOBALNE NALOŽBE! lusiusi po nin KER NESREČA NIKOLI NE POČIVA Naložbeni paketi Tilia Global in Tilia Osebni združujejo naložbo ter živ- Ijenjsko zavarovanje katerim se lahko priključi nezgodno zavarovanje, zava- rovanjezaprimersmrtiinhujšebolezniali asistenčno zavarovanje Best Doctors. Naročite si prospekt ali osebnega svetovalca na dom: Naložbeni paketi Tilia Global Tilia Global • delniški : • Infond BRIC ": • MP-Global.si \ • MP-Asia.si • • Publikum \ Nova Evropa j Tilia Global : uravnoteženi : • Infond \ Uravnoteženi \ • MP-Global.si \ • Ilirika Modra • kombinacija • • Primus • : Tilia Global : zmerni ¦ • Infond Uravnoteženi • WorldMix • Publikum Bond ; • Primus »REZH.ACEH KUC ((0*080 22 45) www.zav-tilia.si NAJBLIŽJE SKLEPALNO MESTO: Posavje: MDB 2a, tel: 07/48 82 820 Sevnica: Trg svobode 11, tel: 07/81 60 160 Brežice: Mladinska cesta 8, tel: 07/49 61 344 Naložbeni paket si lahko sestavite sami, po meri. Izbirate lahko med 38 domačimi in tujimi vza- jemnimi skladi 11 uprav- Ijalcev, različnih na- ložbenih, geografskih in panožnih usmeritev. zavarovalnica tilia d.d. M OKOLJE IN PROSTOR___________________________________________Posavski obzornik - leto XII, številka 6, četrtek, 20. 3, 2008 ¦ lokalno partnarttvo breiic« 2. seja Vodstvenega odbora Na 2. seji Vodstvenega od- bora Lokalnega partner- stva Brežice so člani spre- jeli pripombe na dopolnjen osnutek driavnega prostor- skega načrta za odlagališče NSRAO na lokaciji Vrbina v kultete ter študijo »Preve- ritev pravnih podlag glede nadomestil in omejenega prostora zaradi odlagališča NSRAO« Pravne fakultete iz Ljubljani, o katerih smo že poročali na teh straneh. Del članov VO na zadnji seji občini Krško, ki so jih nato uskladili z Občino Brežice in v postopku javne razgr- nitve vložili na okoljsko mi- nistrstvo (oglejte si jih na spletni strani). Matej Rupret iz ARAO, ki je odgovoren za teren- ske raziskave, je poročal, da so geofizikatne raziska- ve na brežiški lokaciji izve- dene po terminskem planu in je že izdelano poročilo o Odziv javnosti je bil zado- voljiv, prisluhnilo jim je 35 občanov, tudi Andreas Repse in Spodnjega Starega Grada, ki je pohvalil breži- ško lokalno partnerstvo kot bolj preudarno kot krško, ki deluje pod okriljem ob- čine. Zbrani pa so opozo- rili na nasičenost prosto- ra s projekti, ki se obetajo (hidroelektrama, letali- šče, drugi blok NEK in od- Udelezenci javne predstavitve studij tern delu. Zvrtanih je 5 t.i. plitvih vrtin, do 29 metrov, in odvzeti vzorci, v tern te- dnu bodo vrtine še odsti- li, saj sledijo črpalni po- skusi. Pri globokih vrtinah, ki naj bi dale temeljne po- datke o sestavi tal, pa ne napredujejo tako na bre- žiški kot krški lokaciji, saj Sektor za rudarstvo Direk- torata za energijo ne izda- ja gradbenih dovoljenj za njihovo izvedbo, čeprav je pred dvemi leti na isto do- kumentacijo le-te izdajal. S tern problemom se sooča vsa država. Javna predstavitev študij_________________ Lokalno partnerstvo je 13. februarja izvedlo jav- no predstavitev dveh novih študij »Opredelitev vpli- va odlagališča NSRAO na razvojni potencial lokalne skupnosti« Biotehnične fa- lagališče) in izpostavili za- skrbljenost, kakšno okolje bomo pustili zanamcem. Ponovno v Franciji Lokalno partnerstvo je 29. in 30. januarja na ogled odlagališč v Francijo po- peljalo še drugo skupino tridesetih občanov in sve- tnikov občinskega sveta, skupaj z županom Ivanom Molanom. Zaradi omejenosti s prosto- rom preberite več o javni predstavitvi študij in obi- sku Francije na naši sple- tni strani www.lokalnopar- tnerstvo.si, več informacij o delu in nalogah pa prido- bite v krajevnih skupnostih Šentlenart in Globoko. Vodstveni odbor Lokalnega partnerstva Brežice R a D i o MflTIMfl ttHMcM89,3Fl\>0 K0NKÜRIMC0 K R ž K cr , 0PUTA1999 www.radioenergy.si ->jäv REc.oNALNA v sklopu projekta »NARAVNE VREDNOTE POSAVJA V TURISTIČNI PONUDBI«, ki ga fi- llWj) RAZVO|NAAGENCI|A . K. VT.rirn . , , -. , , . ~,nn-i ¦ ¦ ¦ \S3^-~ PosAviE nancirajo ESSR in ter posavske obcine, smo v novembru, decembru 2007 in januarju 2008 na terenu obiskali vse zainteresirane ponudnike, ki so izkazali interes, da se nji- . A+*^ hova ponudba vključi v skupno trženje Posavja. ¦Ity*^*»*,*««*»* V torek, 1.4.2008, ob 17.00 uri 'l"0^;:irr^.r~"u"'> vabimo vse ocenjene ponudnike gostinskih storitev na predstavitveno delavnico, kjer ;,.»+««.«! bomo podali mnenja z ocenjevanj na terenu in se dogovorili glede nadaljnjih aktivnosti na sedež RRA Posavje, Cesta krških žrtev 46, Krško. ^^^ .M$B Predvsem želimo, da se delavnice udeležite tisti ponudniki, ki poleg osnovnih gostin- * ' (^^^ ¦¦šS&lk skih storitev ponujate tudi namestitve (hoteli, penzioni, turistične kmetije,...). \Sl_m 1 _-mjfC V primeru, da potrebujete še kakšne informacije, pokličite ali pišite Morani Polovič, **¦*&%/' V^*"r^j| svetovalki za razvoj turizma. na tel. 07 488 10 46 ali na e-naslov: morana.polovic@rra- m.,««,^«..«»... posavje.si, istočasno pa pri njej potrdite svojo udeležbo na delavnici. Intenzivna dela na cestah ob HE Bianca, za HE Krško že podpisane pogodbe za projektiranje akumulacijskega bazena Infrastrukturne ureditve ob izgradnji druge v verigi spodnjesavskih hidro- elektrarn so v polnem teku. Na le- vem bregu reke Save v Sevnici izva- jajo dela visokovodnega nasipa, med Gornjim Brezovim in jezovno zgrad- bo HE Bianca visokovodni nasip že dobiva končno obliko. Dolvodno od HE Bianca poteka poglabljanje stru- ge Save in ureditve brežin s kamni- to oblogo. Na desnem bregu Save v Boštanju potekajo dela zaščite bre- žin s kamnito oblogo, v urejanju so di dviga gladine vode. Na tern odseku se bosta urejala Čagoški potok in po- tok Podturn. Med obema potokoma se bodo začela tudi pripravljalna dela za izdelavo kamnitega zidu. Delne zapo- re so predvidene do 25.08.2008. Do 30.09.2008 bo delna zapora od- seka ceste (G1-5) med betonarno Hribšek in Impoljskim potokom ter na odseku regionalne ceste R3-679 med naseljema Impoljca in Zavra- tec. V sklop del sodijo pripravljal- no enosmemo s semaforizirano pro- metno signalizacijo, v času prome- tnih konic pa po potrebi tudi ročno. V času izvajanja del na odsekih cest pa vse vas, ki se srečujete z ovira- mi, vljudno prosimo tudi za strpnost in razumevanje. Iz sevniške občine se dela ob izgra- dnji spodnjesavske verige hidroelek- trarn selijo v sosednjo, krško občino. Za že tretjo po vrsti, HE Krško, so bile 7. marca podpisane pogodbe za pro- Visokovodni nasip ob akumulacijskem bazenu HE Bianca_______________________________________ Gradbišče HE Krško tudi recne brezine med Impoljco in jezovno zgradbo HE Bianca. Izvajalci dela že izvajajo tudi na ureditvenem območju Drožanjskega in Florjanske- ga potoka. Krajani so bili seznanjeni z načinom in izvedbo del ter si skupaj z investitorji in izvajalci ogledali tra- so posega. Ob izgradnji HE Bianca je potrebno rekonstruirati nekatere odseke cest na vplivnem območju akumulacij- skega bazena. Na desnem bregu reke Save, med cestnim priključkom do jezovne zgradbe HE Bianca in sa- dovnjakom Impoljca (Glavna cesta G1-5 Sevnica - Krško), dela že pote- kajo. Cesta se šin* in nadvišuje zara- na aeia aeiovnin piacojev za lzvea- bo pilotnih sten, gradil pa se bo tudi propust čez Impoljski potok. Na le- vem bregu Save med nivojskim kri- žanjem z železniško progo, za na- seljem Vrtača in med gostilno Kragl v Vranju, bo cestna zapora predvi- doma do 31.08.2008. Že se izvajajo dela izgradnje mostu čez Vranjski po- tok in prestavitve komunalnih vodov. Med obema nivojskima železniškima prehodoma se izvajajo pripravljal- na dela in ureditev delovnih platojev za izgradnjo pilotne stene, v dolžini cca 600 m z opornim zidom. Na ome- njenih cestnih odsekih je potrebna še dodatna previdnost udeležencev v prometu, ki bo sicer urejen izmenič- jektiranje akumulacijskega bazena HE Krško z vsemi komunalnimi vodi, ki primamo služi kot akumulacija hidro- elektrarni, hkrati pa zagotavlja tako pomembno poplavno varnost pred sto- letnimi vodami. Investitorja j.p. Infra d.o.o. in HSE d.o.o. Skupni podvig sta podpisala pogodbe s projektanti v sku- pni vrednosti več kot 1.660.000 EUR (brez DDV). Projektiranje bo končano do konca letošnjega leta. Pripravila: Vojka Alif Foto: arhiv Infra iH infra O pravicah potrošnikov BREŽICE - V sklopu aktivno- sti ob evropskem dnevu po- trošnikov (15. 3.) je informa- cijska točka Europe Direct MC Krško včeraj, 19. marca, v sej- ni sobi Upravne enote Breži- ce priredila javno predstavitev pravic potrošnikov ter institu- cij, ki nam pri varovanju naših pravic pomagajo tako na do- mačem kot tudi na notranjem evropskem trgu. Na skupnem evropskem trgu imamo potro- šniki pravice, ki se jih veliko- krat niti ne zavedamo, saj je Evropska komisija skupaj z dr- žavami članicami EU leta 2005 ustanovila mrežo Evropskih potrošniških centrov. Slovenski center SOLVIT, ki deluje na Mi- nistrstvu za gospodarstvo, pa je namenjen brezplačni pomo- d driavljanom in podjetjem v primerih, ko so kriene njihove pravice na notranjem trgu EU. //TT1RMOELEKTRARNA / BRESTANICA M CPB 18, 8280 Brestanlca OBRATOVALNO-EKOLOŠKIPODATKI0 DELOVANJU TE BRESTANICA PROIZVODNJA- FEBRUAR 2008___________________________________ _ . . . Proizvodnja Obratovalne ure Število zagonov Proizvodna enota ....... . . ,.. ., , _____________________ (kWh) ______(ura)______________(število)_______ Plinski bloki PB1/PB3lPBNlnPB5 634.013 17 6 ter parna bloka | TA1 in TA2_______|_________________|_________________|___________________ MERITVE EMISIJSKIH KONCENTRACIJ - FEBRUAR 2008 , Dimno število Proizv so» "IS/m NO mg/m1 CO mg/mJ Gorivo bacnarach enota i-------------------------------------1-------------------------------------1 ------------------1 izmerjcno dovoljeno izmerjcno dovoljeno izmerjeno dovoljeno izmerjcno dovoljcno PB2 ZP - 246 300 5 100 PB3 ZP - - 235 300 1 100 - PB4 KOEL 20,6 350 89,1 400 32 100 0 2 PBS ZP ¦ - 104 300 0 100 ZP - zemeljski plin KOEL • kurilno olje ekstra lahko MIadi ObzorniK 10 let - za pokrajino. Tematska priloga Posavskega obzornika, leto XII, St. 6, četrtek, 20.3.08 Štirideset let pozneje... V soboto, 22. marca, bo okroglih štirideset let, kar je skupina študentov zavzela prostore Univerze v Nanterru. Čeprav glasnemu protestu pod vodstvom Daniela Cohn-Bendita prve dni niso pripisovali ve- čjega pomena in se je na dolg seznam stvari, o katerih so mladi želeli resno debato, sprva gledalo kot na provokacije skrajnih levičarjev in anarhistov, je bilo ravno marčevsko gibanje v Nanterru prva iskra dogodkov, ki jih danes poenostavljeno razumemo kot revolucionarni maj 68. Kljub temu, da se leto 1968, ko so se zatresla družbena in ekonomska tla v mnogih dr- žavah po svetu (nikjer sicer tako močno kot v Franciji), močno opeva, ko je to pri- ročno, pa danes malo mladih pomisli na revolucije pred in okoli leta 1968. Revolucije so se dotaknile najprej spe- cifično študentskih, nato šir- ših vprašanj: prenasičenosti univerz, togih, birokratskih hierarhij, naraščajoče indi- vidualnosti in tekmovalno- sti v srednjih šolah, vprašanj steriliziranih univerzitetnih kampusov (ki so bili na obro- bju mest za meščansko nav- dahnjene Francoze preveč odrezani od mestnega vr- veža), prevetrenje izobra- ževalnega sistema, pritiski dekolonizacije, vprašanja izhoda iz napadalnega po- trošniškega sistema ter sek- sualna revolucija. Ta se je v Franciji izognila vulgarnosti, ki ji je bila površno očitana, začela pa se je z nasproto- vanjem ločenim študentskim domovom za ženske oziroma moške in nadaljevala z raz- mislekom o modnih smerni- cah in uporabi kontracepcij- skih tabletk. Iskra, ki so jo sprožili »baby- boomersi«, je takoj padla na suha, izčrpana delavska tla ogromnih podjetij, ki so hranila ponosno Francijo, pridružili so se jim obupani brezdomci, katerih število se je v nekaj letih potrojilo. Zanos ognja so takoj razu- meli in razširili intelektual- ni tokovi, pisatelji, pesniki, učitelji, feministke, misleci, ki so jih v iskanje novih re- šitev pahnila tri desetletja (»Trente glorieuses«) velike splošne stagnacije po sicer uspešni obnovitvi življenj- skih razmer po 2. svetovni vojni pod taktirko De Gaul- la. A je nato vse obstalo v ri- gidnem sistemu, ki naj ne bi znal več dihati in razmišljati večplastno. Francija je krva- vela, gorela, a tudi opozorila in dosegla zvišanje življenj- skega standarda. Gibanje je seveda dobilo različne od- meve širom sveta, kjer so podobna vprašanja naletela na specifične razmere posa- meznih držav. Da se je vse končalo s političnimi zlora- bami, je žalostno, a povsem razumljivo, toda tudi pro- dana politika je dobila svo- jo mero navdiha, svežine in borbenosti v zgledu mlajših aktivistov. Inkakoje danes? Ali bi boljše poznavanje zgo- dovine mladim res dalo kri- la? Ali je kritika pasivnosti mladih sploh upravičena? Ko pogrevamo nekdanjo borbe- nost - ali ni potrebno razu- mevanja življenja in drugač- nih vrednot mladih povsem odrezati od "nekoč" in uvi- deti, da besedi aktivnost in pasivnost ne moreta najti uses, ker ta že poslušajo ne- kaj drugega? Res je, študentje so bili ne- koč začetniki družbenih gi- banj, toda za besedo stu- dent je takrat stalo nekaj povsem drugega kot danes. Tudi za besedo gimnazijec, bi dodal marsikdo. Danes biti student ne pomeni več posebnega ugleda ali statu- sa, kot je to pomenilo še v času naših staršev, ob štu- dente in diplomante se spo- tikamo na vsakem koraku, toliko nas je. Za analitike mladosti so ravno mladi naj- bolj dojemljivi za družbe- ne spremembe in najhitre- je prilagodljivi. Ali niso prav mladi najboljši odraz druž- be, kakršna dejansko je? Gredo besede "tako pač je, tukaj smo danes1' in misel, da mladi najbolj čutijo kako Doživetim in analiziranim Studentskim protestom v Sloveniji sem letos do- dala še izkušnje med štu- dijem v Franciji, kjer je bila v novem valu stavk okupirana tudi fakulte- ta, ki sem jo zadnje pol leta obiskovala. Okupa- cije so zacvetele na ve- čini francoskih univerz zaradi nasprotovanja za- konu, imenovanem Pec- resse, zakonu iz paketa Sarkozyevih gospodarskih reform, šlo je kakopak za reformo visokega šol- stva. Dobro sem začutila oster boj med nostalgijo po maju 68 in naveličano- stjo nad hobijem stavka- nja v Franciji. KÄM V POSAVJU? Vaš vodnik po prireditvah v Posavskem obzorniku. Tudi na www.posavje.info in kam morajo, tako težko v zavest? Gre za prepad med vrednota- mi generacij. Z vsakim pre- padom pa nekdo služi - poli- tično ali (in) ekonomsko - kot mediator. Tako starejše ge- neracije vidijo v mladih "ak- tivistih" sonce upanja in od- sev njihovih lastnih bojev in mladosti. In težko bodo uvi- deli, da je morda vse le far- sa in iznajdljivost, saj tudi nekateri politični podmlad- ki in vsepovsod prisotni ak- tivisti zelo dobro vedo, kako prekleto težko je animira- ti mlade. Ker pa hkrati do- bro poznajo tudi vrednote in sistem starejših, ki še držijo ekonomsko moč in družbeni vpliv, znajo spretno krmariti med enimi in drugimi. Revolucije se res napoveduje- jo. Senzibilni misleci jih po- navadi razkrijejo v pravem odtenku, le malo preden se zgodijo. In ta čas še ni pri- šel. To pojasnjujejo vse stav- ke, ki mladih ne prepričajo ali pa jih prepričajo le za hip, ko je močna želja po avantu- rah, malo drugačnem pone- deljku ali šoli prostem dnevu. Štirideset let pozneje nekate- ri živijo za štirideset let nazaj, drugi živijo trdo sedanjost, v kateri je solidarnost vedno bolj tujka, kjer se razmislja le leto naprej, ker je več nemo- goče. Obstajajo pa tudi tretji, ki jim manipulacijskih spre- tnosti ni očitati, temveč jim je potrebno čestitati, saj v skrbi zase sliko aktivnosti uspešno prodajajo starejšim. Maruša Mavsar w fiPIliWiPWÜ LITERARNI VEČER EVROPSKE POEZIJE Informacijska točka Europe Direct MC Krško . ,^ vabi na literarni večer, ki ga ob svetovnem /^ _ "^ dnevu poezije prireja v sodelovanju z JSKD / ^^^ A Krško in Dijaško skupnostjo Posavja v I ^^^r I Cebeln'aku ta petek, 21.3.2008, ob 19. url. XJ\^/ Prvi del večera bo sestavljen iz recitalov pesmi največjih evropskih pesnikov, v drugem delu pa nam bodo mladi literati predstavili še nekaj avtorskih verzov. Večer bodo dopolnili prijetni zvoki akustične kitare Urše Bernardič. Noben Ijubitelj poezije ta večer ne sme ostati doma. I KNAPI V CEBELN'AKU - ORLEK ,„ Orlek, zasedba iz Zagorja ob Savi, v srcu f/ ^V rudarskih revirjev, igra »folk punk polka rock«, / /\^ A ki se odlično znajde v dušah regij izven središč, 4 ^V I kjer se je prebivalstvo stoletja bojevalo za ^k jS preživetje in desetletja s težko industrijo in ^^*^^ rudarskim načinom življenja. Ogreli nas bodo »knapovski« Splash the Toilet iz Senovega, bivšega rudarskega območja. Gneča v Cebeln'aku, klubu Mladinskega centra Krško je zagotovljena. Sobota, 22. marec 2008 ob 20.00, Cebeln'ak (MC Kr&ko) FOTOGRAFSKI NATEČAJ Vse mlade fotografe do 22. leta starosti vabimo ^—>tavi... ...in zadovoljno občinstvo vedlo 25 članov skupine Ceglis. Njihova močna energija je osvojila publiko, ki je dihala, pela in telovadila z igralci ter s smehom in ploskanjem spodbujala nastopajoče. Protagonist v predstavi je režiser, igralec in parodist Damjan Kolovrat, odlično pa mu sledijo Sebastjan in Izidor Hočevar, Izidor Močnik, Uroš Zupan, Jure Lindič in vsi ostali. V glasbenih in igralnih skečih so na parodičen način orisali problematiko ter aktualne teme današnjega časa. Ob zaključku smo stoje v dvorani in na balkonu z močnim aplavzom nagradili naše domačine, umetnike, ki so nas že četrtič presenetili s svo- jimi premierami. Za poletje nam obljubljajo premiero nove predstave »Ne vem, sm lih mau pred pralnim strojem«. Predsednica DKŠD Svoboda Krmelj Berta Lo$ar Foto: Jure Lo$ar - NOViCe iz Posavja i KriltunivPosavjii V I^pOrt v Posavju posavska Kronika Aktualno v po$avju www. (§ jd~T~^. m A poMvieminfo INFORMACIJ!>KO SRf DlJf r POKRAJIME POWVJE ffl PRILOGA MLADI____________________ Napovedi Torek, 1.4.2008 PosIP: Prijava na razpis za najboljši poslovni nacrt; do 15:00. Pisarna Me Brežice Sobota, 5.4.2008 MultiMedijska delavnica za otroke in mlade: OSNOVE ANIMIRANIH FILMOV; od 14:00 do 18:00, Me Brežice Sreda, 9.4.2008 Sredin mednarodni popoldan ob 18:00, Klub Me Brežice Četrtek, 10.4.2008 Posavski zaposlitveni sejem: OKROGLAMIZA- MLADI IN PODJETNIŠTVO V POSAVJU ob 17:00, Me Brežice Torek. 15.4.2008 DELUJMO LOKALNO - regijska mladinska konferenca: Neorganizirani mladi naš izziv prihodnosti, Me Brežice Četrtek, 17.4.2008 OTROŠKA GLEDALIŠKA PREDSTAVA: Zobni zajček (Družinsko gledališče Kolenc) ob 17:00, Klub Me Brežice Zaključna predstavitev projekta Comenius v organizaciji ETRŠ Brežice ob 19:00, Klub Me Brežice Petek, 18.4.2008 Muzikal BRIUANTINA v izvedbi KUDa Franjo Stiplovšek; ob 20:00, Dvorana Mc Brežice Sobota, 19.4.2008 Zajla Fest po Zajla Festu: koncert in fotografska razstava ob 20:00, Klub Me Brežice Sreda. 23.4.2008 Sredin mednarodni popoldan ob 18:00, Klub Mc Brežice Sobota, 26.4.2008 Metal koncert: WHISPER, ETERNAL & INFIDIA ob 21:00, Klub Mc Brežice Ponedeljek. 28.4.2008 MultiMedijska delavnica za otroke in mlade: OSNOVE FILMSKEGA USTVARJANJA; od 14:00 do 18:00, Mc Brežice Torek, 29.4.2008 MultiMedijska delavnica za otroke in mlade: OSNOVE FILMSKEGA USTVARJANJA; od 14:00 do 18:00, Mc Brežice Sreda, 30.4 2008 MultiMedijska delavnica za otroke in mlade: ZVOK in VIZUALNI UČINKI - VJing; od 14:00 do 18:00, Mc Brežice Radioidea.org natečaj V letu medkulturnega dialoga Multimedijsko društvo Ideja iz Brežic v sodelovanju z Mc Bre- žice razpisuje tematski natečaj »Paleta kultur« za osnovnošol- ce. Natečaj bo odprt od 20. marca do 30. aprila 2008. Mladi ustvarjalci lahko nanj pri- javijo svojo fotozgodbo, strip all pisni sestavek. Podrobnejši pogoji za zainteresirane so na voljo na našem prenovljenem spletnem portalu wwwradioi- dea.org ali po e-pošti natecaj@ radioidea.org. 1001 actions po« ou&joaut w«w lOOKctlom or, SJu^V Seveda pa tudi dijaki in študen- tje ne bodo prikrajšani. Aprila bo na istem spletnem naslovu z oddajanjem ponovno pričel mladinski internetni radio, ki se bo posvečal popularizaciji mla- dinske problematike na zaba- ven način. K soustvarjanju ra- dijskega programa vabimo prav vse mlade z izvirnimi zamislimi, ki bi se želeli preizkusiti v radij- skih vodah. Duniijsk.uvstii 21, lOOOI.jubljiiii.i. U'1.01 4:5 40 I7ri BH PRILOGA GRAD1M0______________________________________________Posavski obzomik - ieto XII, številka 6, četrtek, 20. 3. 2008 nadaljevanje s 13. strani ki parcel, ki nastopajo v vlo- gi prodajalca in imajo jasno vse urejeno, parcele so za- zidljive, meje so določene in nesporne, vsi priključki so na parcelah, pa še cena je ugodna in povrhu vsega se še nekaj eventualnih kupcev zanima za parcelo. Skrat- ka vse je v najlepšem redu, ampak... Če vam je torej parcela všeč, najprej od prodajalca pridobite parcelno številko in katastrsko občino, lahko bi rekli ime in priimek par- cele. Tako, sedaj pa pot pod noge. Najprej obisk pisar- ne geodetske uprave, kjer vam izdajo »načrt parcele«. To vam naredijo takoj in že lahko vidite, kakšno parce- lo kupujete. Ne pozabite se pozanimati o njeni velikosti in kdaj so bile vzpostavlje- ne meje na parceti. To dej- stvo je zelo pomembno pred nakupom, ker če meje niso vzpostavljene oziroma par- celacija ni izvedena, boste to po nakupu morali naredi- ti - naročiti in plačati sami in lahko se zgodi, da so meje v naravi in meje v načrtu par- cel neusklajene. Lahko pri- de do razlik v velikosti par- cele, do nerazčiščene meje s sosedi in kaj hitro po na- kupu ugotovite, da ste pla- čali površine, ki jih dejansko v naravi nimate, da nikakor ne najdete mejnikov s so- sedi, lahko da jih v naravi sploh nikoli niso vzpostavi- li in da morate meje vzpo- stavljati na novo. Že na tern mestu vas opozarjam, da morate imeti narejeno par- celacijo, da lahko pristopite v projektiranje novogradnje in postopek pridobitve grad- benega dovoljenja. Z »načrtom parcele« nato pojdite na sodišče, na od- delek zemljiške knjige, kjer vam bodo povedali podatke o lastniku ali lastnikih par- cele, velikost parcele, even- tualne vpisane hipoteke na parceli in služnostne pravice na parceli. Vse te informaci- je so za vas bistvenega po- mena, kajti vsak želi kupiti bremena prosto parcelo ozi- roma mora biti prej sezna- njen, kaj dejansko kupuje. Obiščite tudi lokalno sku- pnost - občino, ponavadi oddelek za prostor, kjer iz- dajajo lokacijske informaci- je in se pozanimajte o svo- ji bodoči parceli. Predvsem kakšna je namenska raba prostora na parceli in kate- ri prostorski dokumenti ve- Ijajo za vašo parcelo. Torej, kaj in pod kakšnimi pogoji je na parceli dovoljeno gra- diti in katere veljavne pro- storske dokumente je pri projektiranju potrebno upo- števati. Če pa vsaj malo ob- vladate internet, potem so vam vsi ti podatki na voljo, na meni znanih dveh'naslo- vih: http://www.geoprostor. net - to je prostorski infor- macijski sistem občin, ki je dostopen tudi za občane, in so na njem med drugim do- stopni podatki o zemljiškem katastru, lastnikih, najdete tudi informacijo o namenski rabi prostora, in na naslovu http://e-uprava.gov.si/e- uprava/, kjer je v katastru tudi javni vpogled v podatke o nepremičninah. Tako, se- daj pa res poznate dejansko stanje parcele. Obiščite „svojo" parcelo Nato pa lepo v miru sami obi- ščite svojo bodočo parcelo z »načrtom parcele« iz geo- detske uprave ali natisnjeno sliko iz intemeta in poizku- site sami vzpostaviti meje parcele, jo malo premeri- te, se sprehodite in razglej- te po njej. Zelo pomembno je, da ugotovite, kako se na parcelo sploh lahko pripelje. Ce nimate dovoza z javnega dobra po »načrtu parcel« iz geodetske uprave, vas lahko začne boleti glava, kajti po- trebovali boste služnostno pot preko sosednje parcele - ene, dveh, treh,... da bo- ste prišli do prve javne poti. Naj vas ne zapelje dejstvo, da pot v naravi vodi do vaše parcele. Lahko je ta, in ver- jemite mi, tudi asfaltirani pločniki in - ne boste ver- jeli - celo lokalne prometne ceste, še kar v privatni la- sti. Zato sem tako poudari- la, da je pomemben »načrt parcele« iz geodetske pisar- ne, kajti tarn so prave meje, ki s stanjem v naravi včasih nimajo prav nič skupnega in ravno pri javnih poteh je to zelo pogosto. Zakaj?! Lokalne skupnosti rekon- struirajo cestno infrastruk- turo, jo širijo, prestavljajo, dograjujejo pločnike ob jav- nih cestah, se širijo levo in desno, ljudje so veseli no- vih posodobitev, vse je su- per, vendar se po končani iz- gradnji kar ne najde denarja v proračunu, da bi vzposta- vili novo stanje rekonstruk- cije tudi »na papirju«, torej na geodetski upravi, tako da bi se list - načrt parcel in na- rava vsaj nekako ujemala. Ko se pogovarjam z uradniki v različnih lokalnih skupno- stih o tern vsakodnevnem zelo perečem problemu, pred strokovnimi problemi vsi po vrsti poudarjajo samo dejstvo, koliko bi to sta- 10, pa ali ni bolje, da nare- dimo nekaj kilometrov več asfaltnih cest, kot pa da se ukvarjamo s razmerami par- cel. Nekateri pa so tako ali tako že vrgli puško v koruzo in zagovarjajo stališče, da so vsi tako delali, pa dajmo še mi. Za občana v vsakdanjem življenju pa to pomeni, da lahko meji celo na asfalti- rani pločnik, po »papirjih«, kot radi rečemo, pa je to še vedno sosedova zemlja in ni javno dobro ter nima do- voza na parcelo, zato izda- ja gradbenega dovoljenja za to parcelo ni mogoča, če ne pridobite služnostne pravice od soseda. Toda vrnimo se nazaj na par- celo. Dovoz z javnega dobra imamo, zato pa še malo po- glejmo, od kod bi lahko na parcelo napeljali priključ- ke. Poudarjam, da gradbe- no dovoljenje spet ni mo- goče, če za vsak priključek, ki je predmet gradbenega dovoljenja, nimate ureje- ne služnostne pravice pre- ko sosednjih parcel, od ko- der morate vod zgraditi. Ko sem se sama prebijala skozi postopek pridobivanja grad- benega dovoljenja, sem ve- likokrat pomislila, da zako- nodaja ljudem niti slučajno ni prijazna in je mogoče celo tako zapletena ravno zaradi tega, da v našem imenu in seveda za naš račun drugi - usposobljeni strokovnjaki vodijo postopek pridobiva- nja gradbenega dovoljenja. Vsekakor ¦ morate parcelo spoznati že pred nakupom, da vam bo kasneje lažje ozi- roma boste že vnaprej vede- 11, kaj vse vas čaka na poti do gradbenega dovoljenja. Vaše ! oglasno sporodlo v tem časopisu I bo videlo več kot 42.000 rednih bralk :! in bralcev! i Pokličite tel.: 07 4905 780 j JP-.arktiQL@.PQ.§iYjg,j.nfe Tako, opravili ste opravili nakup parcele, kakšno hišo želite, tudi že veste, sedaj pa se prične postopek pro- jektiranja. Projektant bo na podlagi izdane lokacijske in- formacije za gradnjo in na podlagi vaših želja izdelal projekt za pridobitev grad- benega dovoljenja in ga vlo- žil upravni enoti v posto- pek pridobitve gradbenega dovoljenja. Seveda je vsaka stopnja na poti do pravno- močnega gradbenega dovo- ljenja glavobol zase, ven- dar je tematika preobširna, da bi na enem mestu opisa- la vse, kar vas čaka do kon- ca izgradnje. Ni nič čudno, da investitorji gradnje zlepa ne pozabijo, saj jih na poti do dokončanja in pridobitve uporabnega dovoljenja čaka nešteto zapletov in pogo- sto tudi nepredvidenih stro- škov. Na koncu se velikokrat upravičeno vprašajo, ali mo- goče ne bi bilo bolje, pred- vsem pa manj stresno, če bi kar kupili že dokončano hišo in bi se vanjo enostavno vse- lili. Četudi to seveda ne bi bila „hiška iz sanj". Meta Lipovž Trgovfna za zaključna gradbena dela montaža gips plošč Savska c. 20 c, Sevnica KZ Sevnica specialist na kmetijskem in gradbenem repromaterialu. Cement, apno, opeka, kritine, betonski bloki, siporeks, armaturmne mreže in betonsko železje, lepila, termo in hidro izolacije, fasadni sistemi, kanalizacijske in drenažne cevi, tlakovci in drugi betonski izdelki, prane plošče. Zagotavljamo vam konkurenčne cene, strokovnost, založenost in odzivnost! Vprašajte v: Sevnica ....................07 81 63 634 Senovo ....................07 48 81 330 Bizeljsko ..................07 45 20 350 Dolenja vas ..............07 49 88 712 Studenec..................07 81 63 690 Tržišče ....................07 81 63 670 Šentjanž...................07 81 63 682 Kostanjevica ............07 49 88 715 Dobova ....................07 49 92 850 Bučka.......................07 38 46 700 Dejan Levak s.p.. Artiče 10a, 8253 Artiče - stanovanjski objekti ^LLLL . večstanovanjski objekti ¦L L - gradbeni servis ¦L~l Ul~ " 'zvedbe na k'iu^ --"™Iiži!ll?iNiL««L Kontakt: 051 39? 277 Ld.inzeniring@siol.net Podjetje LD inženiring opravlja gradbeni inženiring od zamisli do izvedbe. Na trgu je aktivno od leta 2004. V kratkem in hitrem razvoju je ustvarilo ime vredno zaupanja, prepoznavno po kvalitetni gradnji s kakovostnimi materiali. Že pred dvemi leti se je podjetje specializiralo za gradnjo individualnih stanovanjskih his. Danes vam svetujejo, pripravijo programe investicij, zberejo ponudbe, koordinirajo, nadzirajo ter izvajajo gradbena in obrtniška dela za vse vrste objektov. Vsa dela izvajajo v zastavljenih rokih in v okviru pogodbeno dogovorjenih finančnih sredstev. Tudi pri gradnji, obnovi, adaptaciji ali kakršni koli drugi obliki gradbeništva se lahko zaneste na njihovo izkušeno ekipo. Že pred začetkom del, se obrnite na njih in zaupajte svoje želje, katere boste s skupnimi premišljenimi dejanji privedli do realizacije. Skupina gradbeno obrtniških del, ki jih podjetje izvaja: idejna zasnova projektov, organizacija pri pridobivanju projektne dokumentacije, izdelava popisov del in priprava ponudb, nadzor in izvajanje gradbeno obrtniških del, svetovanja na področju gradbeništva. Podjetje se lahko pohvali z uspehom, ko so bili izbrani za izvajalca leta v gradnji z Ytong- gom, katerega so dosegli s kvalitetnim delom v podjetju. Za dosežek so zaslužni prav vsi zaposleni, kot tudi dobavitelji, ki so uspešno sledili trendom na trgu, ter prisluhnili potrebam trga. — VAŠ NOVI DOM Je vaše stanovanje premajhno? Se v njem počutite utesnjeno? Imate dovolj najemništva? Razmišljate o selitvi na svoje? Za vas imamo pripravljeno enkratno rešitev!!! Zgradili vam bomo ENOSTANOVANJSKO HIŠO Imamo zemljišče za gradnjo! , Imamo vsa potrebna dovoljenja! Začnemo lahko takoj! j Parcela 670m2, Pritlična etaža 75m2 uporabnih površin, Mansarda 60m2 uporabnih površin. I Zemljišče se nahaja v mirnem delu Dobove v bližini sole, vrtca, telovadnice, igrišča, trgovine, pošte, avtobusne in železniške postaje, do Brežic samo 4km. Idealno za mlade družine ali za tiste malo starejše. Če si želite varen dom za vas in vašo družino, pokličite. Za vse informacije smo vam na voljo na številki 041 339 202. Darko Crozdlna, Vettko Mraievo 63, 8312 Podbočje Posavski obzornik - leto XII, številka 6, četrtek, 20,3. 2008_______________________________________________PRILOGA GRAD1M0 ||j| Kreditiranje okoljskih naložb občanov - ugodnieko krediti Ekološki sklad Republike Slo- venije vsako leto objavi jav- ni razpis za kreditiranje . okoljskih naložb občanov. Ugodni eko krediti so name- njeni tako za novogradnjo kot tudi za obnovo obstoje- čih stanovanjskih objektov, za nakup energijsko učinko- vitih naprav, za nakup okolju prijaznih vozil, odvajanju in čiščenju odpadnih voda, na- domeščanju gradbenih ma- terialov, ki vsebujejo ne- varne snovi, učinkoviti rabi vodnih virov in oskrbi s pi- tno vodo, kjer javna oskrba ni predvidena. Letošnji raz- pis je že objavljen in je od- prt do porabe sredstev. Več o javnem razpisu si lahko ogledate na internetni pove- zavi http://www.ekosklad. sj/_. Na razpis za eko kredite se lahko prijavijo občani, ki na- meravajo obnavljati obsto- ječe stanovanjske objekte, in sicer za: • zamenjavo nevarnih saloni- tnih strešnih kritin, ki vse- bujejo azbestna vlakna z novimi, • zamenjavo dotrajanih oken z novimi s toplotno preho- dnostjoU< 1,1 W/m2K, • izvedbo toplotne izolaci- je zunanjih sten - debelina izolacije najmanj 10 cm, • izvedbo toplotne izolacije strehe oziroma plošče pro- ti neogrevanemu podstreš- ju - debelina izolacije naj- manj 20 cm. Eko krediti so namenjeni tudi za vgradnjo solarnih sis- temov za ogrevanje prosto- rov in/ali pripravo sanitarne tople vode, za vgradnjo sis- temov za ogrevanje prosto- rov in/ali pripravo sanitar- ne tople vode, ki izkoriščajo geotermalno energijo (vse vrste toplotnih črpalk), za vgradnjo sistemov ogrevanja prostorov in /ali pripravo sa- nitarne tople vode na leseno biomaso, za nakup in vgra- dnjo malih čistilnih naprav, za namestitev naprav za zbi- ranje in distribucijo dežev- nice in za zagotovitev oskr- be s pitno vodo, kjer javna oskrba ni predvidena. Občani pa lahko dobijo ugo- den kredit tudi za nakup energijsko učinkovitih na- prav, torej za nakup velikih gospodinjskih aparatov: šte- dilnikov, hladilnikov in za- mrzovalnikov, pralnih in po- mivalnih strojev, ki so po porabi energije razvrščeni v energijski razred A ali višje. Zanimivi so pogoji krediti- ranja, predvsem obrestna mera, kjer je letna obrestna mera fiksna nominalna v viši- ni 3,90 % in odplačilna doba, ki lahko največ znaša 10 let. Kredit se lahko odobri do vi- šine priznanih stroškov na- ložbe in največ do 20.000 evrov, pri določenih nalož- bah pa tudi do 40.000 evrov. ObzorniK marketins@posavje.info j [ Tel.: 07 49 05 780_____| STEKLARSTVO "*•' obdelava ravnega stekla VUČAJNK —*• okvirjanje in prodaja slik stavba pri žitu —' termopan, ogledala -*> galerija umetniških slik Steklarstvo _^ prodaja slikarskih platen Okvirjanje _^ prenova vaših oken Galerija -^ terenska montaža strojne instalacije i v # A ]w$uv](> into INFORMACIJSKO SREDISCE POKRAJINE POSAVJE BHj PRILOGA GRADIMO__________________________________________________Posavski obzornik - leto Xii, stevitka 6, četrtek, 20. 3. 2008 Tudi posavske fasade cvetijo Obleka naredi človeka, pravi star pregovor. In kakor ljudje zelo različno zares jemljemo omenjeno reklo pri izbiri svojih oblačil in urejanju svoje zunanjosti, se podobno razlikujemo tudi v tern, koliko damo na zunanjost svojih domovanj. Lahko bi rekli, da sta tako kot frizura in obleka pri človeku streha hiše in njena fasada najpomembnejša elementa zunanjosti objektov, po katerih se ti lodjo drug od drugega. Seveda nekateri temu posvečajo več, drugi spet manj pozornosti. Pri vsaki zgradbi najprej opa- zimo prav njeno zunanjost, ki ji pravimo fasada. Po stro- kovni definiciji je fasada zu- nanja, navadno čelna, arhi- tektonsko poudarjena stran oziroma pročelje hiše. Fa- sade ločimo po zgradbi in konstrukciji, izdelati jih je mogoče na več načinov, od tradicionalnega postopka, po katerem na zid nanesemo osnovni sloj malte, nato še drugega, tanjšega, na kate- rega nanesemo še zaključ- ni sloj malte iz finega peska in apna. V novejšem času se klasične malte zamenu- jejo s sintetičnimi. Zidove hiš in drugih objektov obla- gajo tudi z lesom, kamnom, aluminijskimi in plastičnimi ploščami do številnih dru- gih izvedb fasadnih oblog, pri katerih največkrat upo- rabijo tudi posebne izolacij- ske materiale. Oblikovanje fasad je pomemben in tudi precej kreativen del v načr- tovanju celotnega objekta, vendar pa v vsakdanjem po- govoru s pojmom fasada mi- slimo predvsem na vrsto iz- vedbe in barvo zunanjih sten neke hiše. Ponudbajezelo pestra Tako kot pri oblačilih in fri- zurah o izbiri vrste in barv zunanjosti hiše odločajo po- leg osebnega odnosa in oku- sa pogosto tudi razpoložljiva finančna sredstva ter kul- tura bivanja nekega okolja in zgodovinskega obdobja, vse bolj pa lahko govorimo o neke vrste modnih tren- dih pri izbiri barve streh in še zlasti fasad. Medtem ko v preteklosti barvi fasad indi- vidualnih stanovanjskih hiš, pa tudi poslovnih objektov, vsaj v naših krajih ni bilo namenjene veliko pozorno- sti, se razmere zadnja leta močno spreminjajo. Ponud- ba akrilnih, silikatnih, si- likonskih in mineralnih fa- sadnih barv je danes zelo pestra. Naša večja in manj- ša naselja, tako hiše v me- stih kot na podeželju, dobi- vajo nove obleke, ki so vse pogosteje zelo pisanih in ži- vahnih, včasih tudi kar moč- no kričečih barv. Novo modo živopisanih fasad naj bi po mnenju nekaterih v naše kraje prenesli zlasti iz avstrijskih naselij, katerih urejenost je bila v preteklo- sti že tudi sicer pogost zgled graditeljem na Gorenjskem, kasneje pa tudi ostalim ob- močjem po Sloveniji. Neka- ko po letu 2000 je bilo v Slo- veniji mogoče opaziti trend uporabe živahnih fasadnih barv, ki se je v zadnjih le- tih močno razširil tudi v Po- savju. Seveda so v primer- javi z nekadnjimi sivkastimi odtenki, ki so več desetletij prevladovali na naših zgrad- bah, pa tudi v primerjavi s starimi, umazanimi fasada- ObžorniK marketin§@posavje. info Tel.: 07 49 05 780 mi, vse prenovljene, še tako pisano pobarvane fasade, za večino ljudi veliko bolj spre- jemljive. Napačno je mišlje- nje, da določen izbor barv pripada točno določenim ge- ografskim območjem, saj je na primer v severnih deže- lah mogoče najti zelo pisane in tople barve hiš, medtem ko lahko tudi v južnih krajih najdemo domove hladne in sive zunanjosti. Novo podobo dobivajo tako novogradnje kot tudi obno- vljene družinske hiše, ki so zrasle v zlati dobi gradnje individualnih stanovanjskih hiš v šestdesetih in sedem- desetih letih prejšnjega sto- letja in so dejansko postale potrebne tako notranje kot zunanje prenove. Po mne- nju strokovnajov naj bi te- mne barve uporabljali le na manjših delih his, kot so vhodi, balkoni in podobno. Takšne barve namreč bolj vpijajo toploto, s tem pa se skrajša življenjska doba izo- lacijskih slojev. Sicer pa so zaželene svetlejše in s tem tudi toplejše barve. Fasade kot semaforji Ker gre pri obnovi hiš po- gosto tudi za prenos lastni- štva oziroma upravljavljanja objekta s starejše na mlajšo generacijo, je toliko bolj ra- zumljiva želja novih lastni- kov, da bi zamenjali prej- šnje dokaj monotone bele in sivkaste tone z bolj živahni- mi. Vendar so se tudi v naših krajih pojavile hiše, katerim so lastniki nadeli že od daleč vidne, fluoroscentne zelene, rdeče, rumene, pa tudi mo- dre barve, ki kot nekakšni semaforji sredi naselij že od daleč opozarjajo nase in s tem seveda tudi na svoje lastnike. Mnenja o najbolj kričečih in naravnost izzival- nih oblekah stanovanjskih his pa so vendarle različna. Za nekatere so takšne fasa- de zelo moteče, za druge pa sprejemljive in stvar vsake- ga posameznega investitor- ja, ki jih je izbral in seveda tudi plačal. Ljudje doživljamo posame- zne barve in njihovo inten- zivnost zelo različno, zato so tudi odzivi na barve fasad do- kaj različni. Tisto, kar je ne- komu povsem sprejemljivo, četudi nekoliko nenavadno, je za druge „najgrše", „odpi- Ijeno", „srcetrgajoče", „ubi- jalsko", „cigansko", „divje", „katastrofalno" in še kakšno mnenje bi lahko slišali. Zna- ni so primeri, sam ga poznam sicer samo iz Ljubljane, ko pride do hudih protestov so- sedov ali celo širše okolice, ljudje iščejo pomoč pri grad- benih inšpekcijah in drugih upravnih organih, v omenje- nem Ijubljanskem primeru pa je sosed upošteval željo svo- jega soseda in zaradi ljubega mim raje zamenial pravkar izdelano močno oranžno fa- sado z bolj umirjeno, kar se- veda ni bilo niti lahko in tudi ne poceni. »Tudi v naših krajih so se pojavile hiše, katerim so lastniki nadeli že od daleč vidne, fluoroscentne zelene, rdeče, rumene, pa tudi modre barve, ki kot semaforji sredi naselij že od daleč opozarjajo nase in s tem seveda tudi na svoje lastnike.« Za barve (še) ni predpisov Nekatere ljudi zelo moti, da za razliko od vrste drugih ur- banističnih določil, ki, na pri- mer, zelo natanko oprede- Ijujejo barvo in tip strehe, oddaljenost objekta ali žive meje od sosedovega zemlji- šča, za zunanjost hiš, ki po- menijo tako imenovano „ogle- dalo" neke ulice in naselja v celoti, barvnega izbora ne do- ločajo ali omejujejo. Obstaja- jo sicer primeri, da so nekate- re manjše lokalne skupnosti v Sloveniji v svojih dokumen- tih predpisale, kakšne naj bi bile zunanje podobe hiš v nji- hovih naseljih, vendar so tudi taki ukrepi izzvali hude reak- cije zagovornikov „barvne" svobode. Čeprav pri fasadah najprej opazimo njen barvni odtenek, je v resnici najpomembnejša zaščitna vloga fasadnih barv, saj so zidovi objekta z zuna- nje strani izpostavljeni različ- nim vremenskim vplivom, kot so vlaga, veter, zmrzovanje in nasploh spremembe tempe- rature v okolju. Tako kot fri- zura in oblačila lahko po ne- kem časovnem obdobju tudi fasada postane nezanimiva ali celo moteča. Obnovlje- ne fasade v začetku delujejo napadalno, vendar že po letu dni nekoliko izgubijo svojo iz- zivalnost, starejše tudi v re- snici obledijo, novejših, ki so mnogo bolj obstojne, pa se sčasoma predvsem navadimo. Kljub temu bi ob odločanju za barvo fasade veljalo upo- števati tako druge elemente same zgradbe, kot so njena velikost, struktura in v ka- kšnem okolju hiša stoji. Verjamem, da večina investi- torjev oziroma lastnikov hiš pri takšnih odločitvah bolj kot okus sosedov upošteva svo- je in mnenje družinskih čla- nov, sorodnikov, nekateri tudi strokovnjakov. Ker pa fasade svoje hiše ven- darle ne menjamo tako po- gosto kot frizuro ali obleke, velja pred dokončno izbiro dobro razmisliti, v kakšnem domu bomo živeli vse življe- nje ali vsaj nekaj desetletij. Silvester Mavsar Posavski obzornik • leto XII, stevitka 6, cetrtek, 20.3. 2008______________________________________________PRILOGA GRAD1MO iH STROJNI OMETI STANISLAV FABJANČIČ, «.p. - strojni ometi, - fasade, - samorazlivni tlaki, - zaključna dela v gradbeništvu, - sanacije vlažnih stavb, - montaža gips plošč, - glajenje betona Ulica 11. novembra 13, 8273 LESKOVEC pri Krškem Tel.: 07 49 20 740, GSM: 041 649 596 E-pošta: domet@siol.net KROVSTVO, TESARSTVO, KLEPARSTVO TRŠINAR G. Prekopa 8, 8311 Kostanjevica na Krki GSM: 041 651 435; Tel.: 07 49 86 140; Fax: 07 49 86 141 Pük.......-*&... . . ' . .!¦¦ Pokrivanje streh z vsemi vrstami kritin, vgradnja strešnih oken. r Tesarska dela: I ostrešja, kozolci, brunarice, vrtne ute. 8250 BREŽICE, tA2^M tiOBTIKUUUßn. Ä*««o» /\ «TPcrv /-.r\flr\mF Brežlce d.o.o. SK^ llVLy Uk?nUlUL Telefon Drevesnica Rimft: •tCjfct^J KDF7irf a 07/49 75 023 \r*J 7^J >J DkTZJLL d.O.O. Direktor: 07/499 3015 Faks: 07/ 49 62 074 - E-mail: hpg2@siol.net - izdelava in izvedba hortikulturnih načrtov - ozelenitve in vzdrževanje zelenih površin - proizvodnja in prodaja okrasnih, gozdnih in topolovih sadik - izvedba vseh vrst gradbenih del pri urejanju okolja - druga gradbena dela - odkup lesnih gozdnih sortimentov AXi posavski |y y ObzorniK Posavski obzornik izdaja Zavod Neviodunum v Krškem Posavski obzornik izhaja od 15. 12. 1997 za področje ob- čin Krško, Brežice, Sevni- ca, Kostanjevica na Krki, od 6.3.2008 za občino Radeče Uredništvo: Trg Matije Gubca 3, 8270 Krško Tel.: 07 49 05 782, Faks: 07 49 05 781 E-pošta: redakciia@posavje.info TRR: 03155-1086687920 Odgovorni urednik Silvester Mavsar Glavni urednik Peter Pavlovič Prelom in priprava za tisk Matjaž Mirt, Studio Neviodunum, Krško Trženje in promocija Bojana Kunej tel.: 07 49 05 780 boiana. kunei@posavie. info Rok za rezervacijo oglasnega prostora v naslednji številki je 26. marec. Za točnost podatkov v naroče- nih rubrikah in prilogah odgo- varjajo njihovi uredniki. Ne- naročenih prispevkov in foto- grafij ne vračamo in ne hono- riramo. Tisk Delo d. d. - Tiskarsko sre- dišče, Ljubljana Naklada 25.600 izvodov Časopis je brezplačen. Naslednja številka Posavskega obzornika izide v četrtek, 3. aprtla 2008. Kamnoseštvo Jakša Kamnoseštvo Jakša Cesta krških žrtev 65 8270 Krško Tel.: 07/490 59 00 Fax: 07/490 59 10 Info. kamnosestvo@siol. net www. kamnosestvo. com Družinska tradicija od leto 1917. PRODAJALNA PREMAZOV 0MM0 KRSÄ KIMOplNzl Cesta 4. julija 14, tel.: 07 49 05 375 KROVSTVO, TESARSTVO IN KLEPARSTVO Andrej Abram s.p., Rostoharjeva ulica 62a, 8270 Krško Tel.: 07/49 05 580, fax: 07/49 22 125, GSM: 041/611 877 Bi radi: - obnovili ostrešje, - zamenjali kritino, y ¦ vgradili strešna okna, f - vam žlebovi ne služijo več? f"* Pokličite nas! Brezplačno vam bomo svetovali in izdelali predračun. Strešne kritine Trimo Streha je funkcionalen del hiše in potrebuje resen pristop. Je eden od najpomembnejših elementov zgradbe, saj mora zagotavljati varovanje pred dežjem, snegom, vetrom in soncem. j V podjetju Trimo smo za prekrivanje novogradenj in za zamenjavo dotrajanih ob- stoječih kritin razvili jeklene strešne kritine Trimo z dolgo življenjsko dobo, k čemur pripomore protikondenčna zaščita. V družino strešnih kritin Trimo uvrščamo stre- šne kritine Trimoform, TPO Dom in TPO 1000. Trimoform - strešna kritina novih generacij Strešno kritino Trimoform odlikuje inovativen dizajn s pridihom tradicionalnosti in se prilega vsakemu arhitek- I turnemu slogu. Je lahka kri- tina (teža 6,7 kg/m2), sesta- vljena iz jeklene pocinkane in obarvane pločevine, na katero je na spodnji strani prilepljen sloj kamene vol- ne, pod njo pa je zaščitna aluminijasta folija. Na voljo je v stirih umirjenih barvnih tonih v mat izvedbi - v rja- vi, zeleni, sivi in rdeči barvi. Protikondenčni sloj prepre- čuje rosenje s spodnje stra- ni v primeru podhladitve in uravnava temperatume raz- like podstrešja v poletnem in zimskem času. Omogo- ča tudi zvočno izolacijo, ki duši hrup ob toči, dežju ali temperatumih spremem- bah. Osnovni format kritine je 1,07 m x 1,10 m. TRIMOVAL TPO Dom: kritina za individualno gradnjo Kritina TPO Dom je lahka strešna kritina iz obarvane, profilirane jeklene pločevi- ne z 8 - 10 mm debelim po- liuretanskim obrizgom, ki je s spodnje strani zaščiten z aluminijasto folijo. Izdelu- jemo jo v treh standardnih barvnih tonih, in sicer čoko- ladno rjavi, rdeči in antracit sivi barvi, dobavljiva pa je tudi v umazano beli in sre- brni barvi. Med glavne pred- nosti kritine TPO Dom sodi- jo protikondenčna zaščita, odpornost strehe na lete- či ogenj, oblika polkrožnih valjev, ki se lepo dopolnju- je v urbano urejenem oko- Iju, in primernost kritine za nizke naklone (nad 6). Ena od prednosti je tudi kom- paktnost strehe, saj kritina poteka v pasovih od slemena do kapa v enem kosu in daje strehi dodatno ojačitev, kar ob upoštevanju majhne teže predstavlja idealno rešitev tudi za sanacijo streh na sta- rejših objektih. Strešna kritina TPO 1000 TPO 1000 je lahka gradbena plošča, namenjena za pokri- vanje streh in oblaganje fasad neogrevanih objektov ali kot končna obloga prezračevanih streh in fasad. Izdelana je iz pocinkane in obarvane jekle- ne pločevine z 8 - 10 mm po- liuretanskim obrizgom. Tra- pezi so polnjeni z negorljivo mineralno volno. Obrizg pre- prečuje nastajanje kondenza in s tern podaljiuje življenj- sko dobo kritini in ostrešju. Na spodnji strani je plošča zaključena z aluminijasto fo- lijo. Plošče so odporne na le- teči ogenj (2000/553/EC) in ne širijo plamena. Pri uporabi aluminjaste folije plošča do- sega najvišjo stopnjo neširje- nja plamena. Trimo, inženiring in proizvodnja montažnih objektov, d. d., Prijateljeva cesta 12, 8210Trebnje. Telefon: 07 346 02 00, brezplačna telefonska številka: 08013 43, faks: 07 304 45 69 lahka ščiti in varuie brez kondenza zvočno izolira :>Trimo wTr0Sri0 KriTin© irimOsoprimemezavsaokoIja, od morskih, gorskih in podeželskih do urbanih središč. Hitro montažo omogočajo pooblaščeni izvajalci po vsej Sloveniji. Podjetje Trimo za proizvode, ki jih daje na slovenski trg, zagotavlja certifikate izdelane na osnovi preverjanja na akreditiranih slovenskih in evropskih inštitutih. Trimoform - strešna kritina novih generacij TRIMOVAL TPO Dom - kritina za individualno gradnjo V mesecu marcu do 7 % popust ^ c ^ na Strešne kritine Trimo v. s* **** 0 Trimo, inženiring in proizvodnja montažnih objektov, d. d., Prijateljeva cesta 12, 8210 Trebnje, brezplačna telefonska števila: 080 13 43, faks: 07 304 45 69, www.trimoform.com Kl PRILOGA GRADIMO Posavski obzornik - leto XII, številka 6, četrtek, 20. 3. 2008 Ali ste vedeli? Za dobre odnose s sosedi Zakonske podlage sosedskega prava najdemo tudi v Obliga- cijskem zakoniku: Drevo na meji (81. člen): Plodovi drevesa, ki stoji na meji, se delijo med tastni- ka sosednjih nepremičnin po enakih delih. Če drevo na meji ovira rabo katere od so- sednjih nepremičnin, lahko lastnik nepremičnine zahte- va, da se drevo odstrani na skupne stroške. Plodovi, ki padejo na so- sednjo nepremičnino (82. člen): Na plodovih, ki padejo na sosednjo nepremičnino, pridobi lastnik te nepremič- nine lastninsko pravico v tre- INTE j)fSC RIER X____I N T E » I E »___J KIK INTERIER d.o.o. Bršljin 18a, 8000 Novo mesto www.kik-interier.si e-mail: kikinterier@siol.net •Trespa suritarat ktbiiM li garderob« J (Armstrong | Tel.: 07/ 33 21 028, Fax: 07/ 33 22 944, Gsm: 041/ 612 505 nutku ločitve plodov od glav- ne stvari. Pravica odstraniti veje (83. člen): Lastnik nepremični- ne ima pravico odstraniti in si prilastiti veje sosedovega dre- vesa, ki segajo v zračni pro- stor njegove nepremičnine in korenine, ki rastejo v njego- vo nepremičnino, če ga moti- jo in če tega na njegov poziv ne stori lastnik sosednje ne- premičnine. Če je lastniku so- sednje nepremičnine s poseb- nim predpisom prepovedano —I ravnanje iz prejšnjega "" odstavka, ima pravico do odškodnine. Plodovi z vej, ki segajo v zrač- ni prostor sosednje ne- premičnine, postanejo z ločitvijo lastnina lastnika —' te nepremičnine. Torej, sosed ima pravico odstraniti in si prilastiti veje sosednjih dreves, ki segajo v njegov zrač- ni prostor, če ga motijo. Pred kakršnim koli pose- m gom mora pisno pozvati soseda - mejaša, da npr. odstrani veje sam. Tega ne bi smeli prezreti: S priglasitvijo del je mogoče opraviti naslednja dela: • vzdrievalna dela na obsto- ječih objektih, s katerimi se znatneje ne spremeni zuna- njost objekta; • dela, ki so s posebnimi pred- pisi določena kot vzdrževal- na dela; • adaptacije, s katerimi se bi- stveno ne spreminjajo zu- nanjost, zmogljivost, veli- kost ali namen obstoječih objektov; • postavitev začasnih objek- tov in naprav, namenjenih sezonski turistični ponudbi ali prireditvam, proslavam in podobno; • postavitev spominskih plošč ter nagrobnih in drugih obe- ležij, ki ne zahtevajo večjih ureditvenih del; • postavitev pomožnih objek- tov. ObzorniK marketins@posavje. info Tel.: 07 49 05 780 O nedovoljeni gradnji govori- mo v naslednjih primerih: 1. NELEGALNA GRADNJA (ČRNA GRADNJA): 0 nelegal- ni gradnji govorimo, kadar se dela, za katera so predpisana gradbena dovoljenja, izvaja- jo brez pridobitve le-teh. Lah- ko gre za gradnjo nekega no- vega objekta, lahko pa tudi za neodstranitev starega objek- ta v predpisanem roku, če smo imeli nadomestno gradnjo. Če jo gradbeni inšpektor ugoto- vi, odredi, da se gradnja ta- koj ustavi ter da se že zgrajeni objekt ali njegov del v določe- nem roku in na stroške zave- zanca odstrani (podre) in vzpo- stavi prejšnje stanje. Če to ni več mogoče, inšpektor odredi sanacijo zemljišča. 2. NESKLADNA GRADNJA: Neskladna je tista gradnja, za katero nam je bilo izdano po- trebno gradbeno dovoljenje, vendar pa so izvedena dela v nasprotju s pogoji, ki nam jih postavlja to dovoljenje. Gradbeni inšpektor v tern pri- mer odredi, da se takšna gra- dnja ustavi, dokler investi- tor ne pridobi spremenjenega gradbenega dovoljenja. In- vestitor je dolžan za to spre- membo zaprositi v enem me- scu po izrečenem ukrepu, z gradnjo pa lahko nadalju- je šele po dokončnosti take- ga dovoljenja (dokončnost pomeni, ko je dovoljenje iz- dano). V kolikor se to ne zgo- di, inšpektor odredi odstrani- tev objekta ali dela objekta, ki je v nasprotju z gradbenim dovoljenjem. 3. NEVARNA GRADNJA: Ne- varna je tista gradnja, ki pri svojem izvajanju ogroža pre- moženje, zdravje ali življenje ljudi, promet, sosednje objek- te ali okolico. Inspektor v tej situaciji odredi ustavitev gra- dnje, da se prenehajo nevar- nosti in hkrati odredi nujna vzdrievalna dela ali pa objekt ustrezno obnovi ali odstrani. Za vse kršitve je poleg in- špekcijskih ukrepov pred- videna tudi denarna ka- zen, poleg tega pa še plačilo nadomestila zara- di posledic, ki so nastali pri nedovoljenemu pose- gu v okolje. Višina je od- visna od vrste in obseca nedovoljene gradnje. Ce se odločite naknadno vlo- žiti zahtevo za gradbe- no dovoljenje, je ne gle- de na izdajo potrebno to nadomestilo plačati. Za- kon pravi, da se zahteva v tern primeru zavrne, če se ne priloži dokazila o pla- NERJAVNIDIMNIKI KARODI d.o.o. Savska cesta 24d SI - 8290 SEVNICA Tel.: 07 814 11.47 Fax.: 07 816 29 01 Mtel.: 051 358 189 www.karodi.si e-mail :info@karodi.si Ogpevanjdfl^HiW iz vrta jmtgL^^ Prodaja in montaža: V^| ANTEA d.o.o. 1 Bojsno 31A 8254 GLOBOKO Tel.: 07 45 21 050 GSM: 031 / 390 - 729 E-mail: antea.doo@siol.net Vti *rt «am nudi totlotno energiio za$tonj - neizertono - celo življenje Ogrevanje malce drugače • brez dimnika • neslišno delovanje • brez prahu • brez vonja • brez kurilnice • brez skladiščnega prostora • brez skrbi za pravočasno nabavo goriv • najvišja kvaliteta ogrevalnega sistema brez vsebnosti železa • minimalni stroški vzdrževanja Pomemben Je VAS življenjskl prostor • tehnično izpopolnjen življenjski prostor • kurilnica na 1m2 • nobenih cevi, ki kondenzirajo • natančno prilagajanje toplotnega izkoristka z uravnavanjem števila vrtljajev • kontrola talne temperature • brez vzdrževanja • največja vamost pri enostavnem upravljanju • toplotna tehnika brez prisotnosti draiečih snovi fANTElF ¦ Bojano 31 A - toL 07 48 21 H| P Ogrevanje zenergijoizJP^ 3 I Z novimi toplotnimi črpalkami I I ZEMLJA/PLIN (propan #290)/1 I VODA, kar 80% energije pridgkimos j I pomočjo zemlje. Samo 20% pc^HH| ft energije dodamo z e\ekWfimm K. Toplotno črpalko vgradimo zunaj^m H ali več od objekta, (prihrafck W prostora), direktno vezano «^1 W zemljske kolektorje, ki so iz bakre^H I cevi 0 12 mm s PVC plaščem in ^t m tovarniško polnjene s propanom ¦ 1 290. ¦ B Cu cevi se polagajo v razmaku 60 crtfl ¦ na globini 1,2 - 1,5 m. Propansk« f' sistem nam omogoča direktnil dosežek temperature do 62 C, karl zadostuje za radiatorsko ogrevanje. I ¦ Takšne toplotne čr-palke so primerne I ¦ tudi za starejše gradnje (slabša M izolacija, samo radiatorsko B ogrevanje), kot tudi novogradnje K (talno in stensko ogrevanje). W Prednosti sistema s PROPANOM R w 290 v primerjavi z sistemi na vodo je v m boljšem izkoristku zemeljske m energije, od 30-40% manj položenih i kolektorjev, »kotlovnica« pa obsega 1 samo1m2intozunaj. ¦ Prednost so tudi minimalni stroški m vzdrževanja. prvi servis je šele po m petih letih. Posavski obzornik - (eto XII, številka 6, četrtek, 20.3. 2008________________-__________________________________PRILOGA GRAD1MO W Slovenski podjetniški sklad Maribor je objavil Javni razpis za sofinanciranje (subvencije) zagona inovativnih in inkubiranih podjetij » v subjektih inovativnega okolja (tehnološki parki ter podjetniški in podjetniski univerzitetni inkubatorji). CENTER * ' cJ^sl,, V Posayju deluje podjetniški 8270Krško • 1 1 J i • m 1 V1 t^zzs Inkubator znotrai Tehnoloskega www.pckrsko.si. info@pckrsko.5i •* *~* centra Posayja. Predmet razpisa so subvencije za podjetja v subjektih inovativnega okolja (tehno- loški parki, podjetniški inkubatorji in univerzitetni inkubatorji) (v nadaljevanju: su- bjekti), ki jih razpisuje Slovenski podjetniški sklad (v nadaljevanju: Sklad) v letu 2008. Sklad želi z razpisom spodbuditi ustanovitve in zagon nastajajočih podjetij v subjektih inovativnega okolja (tehnoloških parkih, podjetniških inkubatorjih in univerzitetnih in- kubatorjih) (v nadaljevanju: subjekti). Prav tako želi Sklad omogočiti razvojno narav- nanim podjetjem s sedežem v subjektih inovativnega okolja in mlajšim od 42 mesecev (ki pa še niso kandidirala na razpisih za sofinanciranja (subvencije) zagona inovativnih podjetij v letih 2006 in 2007, Slovenskega podjetniškega sklada) pridobitev subvencije Predmet iavneca za financ'ranJe razvojnih aktivnosti podjetja in spodbujanje razvojnih aktivnosti podje- . . * tij v subjektih. Podrobno so ciljne skupine opredeljene v razpisni dokumentaciji. Upravičeni stroški so: • stroški ustanovitve podjetja (za ciljno skupino P2A), • stroški izdelave poslovnega načrta, • place zaposlenih v podjetju, ki delajo na razvoju stroški promocije, • stroški najema opreme za realizacijo novega poslovnega programa, • stroški najema poslovnih prostorov, • stroški testiranja in dodatnega usposabljanja za realizacijo novega poslovnega programa, • stroški patentnih in ostalih zaščit, • materialne investicije v povezavi z novim poslovnim programom, • nematerialne investicije v povezavi z novim poslovnim programom. Namen razDisa Razpis je namenjen inovatorjem, študentom in zaposlenim, ki želijo svojo inovativno " idejo uresničiti skozi novoustanovljeno podjetje. Višina proračunskih sredstev, ki je na razpolago za sofinanciranje (subvencije) v letu Vrednost razpisa: 2008, znaša 2.155.000 EUR, za posamezni projekt iz P2 2008 pa je mogoče dobiti naj- več 25.000,00 EUR. Javni razpis je odprt do 20.4.2008. Rok za prijavo: Popolna vloga mora biti dostavljena na naslov: Slovenski podjetniški, Trubarjeva 11, 2000 Maribor, v zaprti ovojnici z navedbo »Ne odpiraj - vloga za razpis - sofinanciranje (subvencija) podjetij v subjektih inovativnega okolja. Vse ostale informacije dobite na telefonskih številkah: Podjetniški center Krško : 07/490 rwtat o infnrmarii • ^2 23, g. Franc Češnovar, in na techpo@techpo.si. ali na SPS Maribor 02/234 12 52 Mar- uoaame lmormacije. ^ L. ^ 02/224 12 53 Simon Bohm in 02/234 12 64 mag. Boštjan Vidovič ali na e-po- šti bostian.vidovic@podietniskisklad.si. Razpisna dokumentacija je dosegljiva v pisni obliki na sedežu Slovenskega podjetniške- Razpisna ga sklada, Trubarjeva 11, Maribor, v pisarni St. 1, pri svetovalcu 2 ali svetovalcu 3 za dr- dokumentacija: žavne pomoči in rizične naložbe, vsak delovni dan, med 9. in 14. uro in na spletni stra- ni www.podjetniskisklad.si. Priprava prijave Prijavo lahko zagotovimo znotraj Tehnološkega centra Posavja (Techpo) v sodelova- na razpis nju s Podjetniškim centrom Krško in KIN Sevnica. Javni zavod _ « Cesta krških žrtev 46, PODJETNISia: 8270 Krško CENT© Tel.: (07) 490 22 20, ^^^^^_ fax: (07) 492 70 80 ^^^^^^HIA www.pckrsko.si, info@pckrsko.si Slovenski podjetniški Sklad je dne 07.03.2008 v Uradnem listu RS st. 23/2008 objavil Javni razpis za sofinanciranje nakupa tehnološke opreme v letu 2008 za mikro, mala in srednje velika pod- jetja z najmanj 1 in največ 9 zaposlenimi. Namen razpisa je spodbujanje podjetij v investicijska vlaganja za proizvodnjo/izvajanje novih in temeljito iz- boljšanih proizvodov/storitev ali procesov, kar se bo od- ražalo v večji konkurenčnosti podjetij merjeno z večjo ra- stjo in produktivnostjo ter konkurenčnejšem nastopu na trgu ter večji dodani vrednosti na zaposlenega. Projekt mora zagotavljati najmanj ohranitev števila zaposlenih v obdobju treh let po zaključku projekta. Upravičeni stroški: nakup nove tehnološke opreme po odobritvi sofinanciranja s strani sklada, vendar najkasne- je do 15.09.2008. Višina sofinanciranja: • 50% za mikro in mala podjetja oz. 200.000 EUR • 40% za srednje velika podjetja oz. maksimalno 200.000 EUR • 30% za sektor transports oz. maksimalno 95.000 EUR Rok za predložitev: 7.4.2008 Več o razpisu najdete na spletni strani Slovenskega podjetniškega sklada (www.podjetniskisklad.si/index. php?id=267). Javni razpis se dopolnjuje z Javnim razpisom Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za ukrep 312 - podpora ustanavljanju in razvoju mikro podjetij, saj sta razpisa medsebojno usklajena in hkrati objavljena v istem Uradnem listu RS. Tako se lahko večina mikro, malih in srednje velikih podjetij z najmanj 1 in največ 9 zaposle- nimi, ki so izločena iz razpisa Slovenskega podjetniške- ga sklada, prijavi na razpis Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in obratno - več na njihovi sple- tni strani http://www.mkgp.gov.si/si/javni.razpisi/7tx t3iavnirazpis pi1%5Bshow single%5D=806. Ostala podjetja (MSP), ki ne izpolnjujejo pogojev v zgo- raj navedenih razpisih, pa bodo imela možnost prija- ve na razpis za sofinanciranje nakupa nove tehnološke opreme (produkt P4 iz I. 2007), ki bo po informacijah sklada predvidoma objavljen v prvem tednu maju 2008. Za informacije ter pomoč pri pripravi vlog se lahko obr- nete na Podjetniški center Krško, tel. 07/490 22 20, e-po- šta: info@pckrsko.si. Ambientalna inteligenca - pametni domovi V letu 2007 je prvič začel z dejavnostjo podjetniški inkubator v okviru Tehnološkega centra Posavje. Predstavljamo vam enega izmed inkubiran- cev in njegov visokotehnološki projekt, ki se razvija znotraj inkubatorja. MILK je blagovna znamka mla- dega visokotehnološkega pod- jetja, ki se ukvarja z razvojem naprednih programskih reši- tev na področju ambientalne inteligence. Kot inkubirancu tehnološkega centra TECHPO d.o.o. jim je leta 2007 preko razpisa Slovenskega podjetni- škega sklada uspelo pridobiti nepovratna sredstva. Podjetje, ki je nastalo kot re- zultat dvoletnih raziskav v Laboratoriju za telekomuni- kacije na Fakulteti za ele- ktrotehniko v Ljubljani, je sredstva vložilo v opremo in nadaljnje raziskave na podro- čju pametnih his. Dandanes tehnologija služi predvsem kot orodje za dose- ganje rešitev, s katerimi si laj- šamo naše vsakdanje življe- nje. Skorajda vsaka naprava okoli nas že vsebuje atribu- te, s katerimi se približujemo enemu samemu cilju. Popol- ni avtomatizaciji življenjskih procesov. S pojavom teh tehnologij se je razvila ideja-koncept pa- metne hiše. Univerzalna teh- nološka rešitev, ki dejansko služi kot medij komunicira- nja med človekom in naprava- mi v hiši. Če predpostavimo, da se vračamo iz službe in že- limo, da so prostori v naši hiši ogrevani na določeni tempe- raturi, da igra izbrana glasba, da je hiša primerno razsve- tljena ter da so garažna vra- ta oprta, tako da takoj zape- Ijemo v garažo, lahko s takšno tehnološko rešitvijo enostav- no preko mobilnika nastavi- mo željene zahteve. Produkt je prav tako mogoče aplicira- ti na področjih telemedicine, varnosti, energetike, zabave, itd. Enostavno, hitro, učinko- vito. Možnosti personalizacije nastavitev okolja so skorajda neskončne. Ugodje je dandanes ena iz- med najbolj pomembnih bla- ginj. Vsi si želimo lepo v na- slonjaču prebirati spletne novice, gledati televizijo, pri- žigati ter ugašati luči, itd. Za doseg vseh teh opravil nas v tern primeru loči ena sama naprava, katera preko naše- ga sistema sporoča ostalim napravam, kako naj se obna- šajo. Seveda se porajajo števil- na vprašanja glede upora- be teh tehnologij v domačem ali službenem okolju. Večina vprašanj se dotika cene take rešitve. Naš produkt iDom je prav zaradi svoje specifike in BT eTh P O Tehnološki center Posavja, d.o.o. CKŽ 46, SI-8270 Krško e-mail: techpo@techpo.si možnosti integracije z obsto- ječo infrastrukturo bistveno cenejši in dostopnejši. Inova- tivnost, ki produkt iDom po- stavlja pred konkurenco, je upravljanje pametnega doma preko obstoječega IP omrež- ja z minimalnimi stroški. Po- membno vlogo igra cena, ki je zaradi konvergence z ob- stoječo infrastrukturo bistve- no manjša kot zaprti produk- ti, ki se trenutno nahajajo na trgu. Razvit je bil uporabniški vmesnik, ki deluje neodvisno od platforme, kar zagotavlja brpzhibno delovanje na vseh napravah. Takšne aplikacije so namenjene vsakomur, tako posameznikom kot tudi pod- jetjem. Lahko se aplicirajo v stanovanjske hiše, bloke, po- slovne prostore. Pametne hiše so pred vrati. Ambientalna inteligenca dobi- va svoj prostor v druibi. Svet nam narekuje določen tempo in v vsem tern hitenju je naj- bolj smiseln korak, da si ti- sti čas, katerega preživimo v udobju doma, preživimo kva- litetno in sproščeno. In prav to je vodilna ideja pametne hiše. Omogočati stanovalcem opraviti dm več akcij v najhi- trejšem času. Ob dejstvu, da gre za relativ- no mlado panogo, lahko sedaj tudi v Posavju ponudimo pro- dukt, ki je zanimiv, predvsem pa konkurenčen v svetovnem merilu. Z angažiranostjo in tesnim sodelovanjem lahko celotno regijo pripravimo na sodobne izzive in tako zago- tovimo tehnološko in informa- cijsko neodvisnost. Sestavil: Urban Pfeifer (urban@milk.si) Subvencijska kampanja 2008 Vlada RS je v Uradnem li- stu St. 12 z dne 1.2.2008 ob- javila Uredbo o izvedbi ukre- pov kmetijske politike za leto 2008 (IAKS). Upravičenci do pomoči za ukrepe kmetijske politike so kmetijska gospo- darstva na ozemlju Republike Slovenije. Osnovni pogoji za uveljavljanje ukrepov so: da je nosilec kmetijskega gospo- darstva vpisan v Register kme- tijskih gospodarstev, da ima v evidenci GERK prijavljena vsa kmetijska zemljišča v upora- bi, da zbirno vlogo in zahtevke predloži v predpisanih rokih, v primeru, da je nosilec zaveza- nec za vpis v posamezno evi- denco trajnih nasadov, mora imeti v Register kmetijskih go- spodarstev za GERK-e trajnih nasadov vpisane tudi podatke o trajnih nasadih. Vsak nosilec lahko vloži zbir- no vlogo le za eno kmetijsko gospodarstvo, razen v prime- ru planin in skupnih pašnikov. Nosilci kmetijskih gospodar- stev izpolnjujejo zbirne vloge, zahtevke in določene priloge praviloma elektronsko in jih pošljejo Agenciji RS za kmetij- ske trge in razvoj podeželja v elektronski obliki ali kot pod- pisan računalniški izpis s pri- poročeno pošto. El PRILOGAML Na obisku v pekarni Kruhek SENOVO - V sredo, 5. marca, smo učenci prvih razredov OŠ XIV. divizije Senovo obiskali pekarno Kruhek v Sevnici. Po- stali smo pravi pekovski mojstri. Iz pripravljenega testa smo izdelovali različno pekovsko pecivo: preste, pletenice, siro- Senovški prvosotci kot pekovski mojstri ve štručke in žemlje. Tudi zmajček Jurček iz Zelenega na- hrbtnika je bil vesel, da smo poskusili različne vrste kruha. Presenečeni smo bill nad gostoljubnostjo pekov, ki so nam pri odhodu podarili vrečko pekovskih dobrot. Gospodu Kar- liju Kozoletu se še enkrat zahvaljujemo. Prvošolci iz OS XIV. divizije Senovo Na Studencu je lepo STUDENEC - Sodelovanje sole s krajem je pomembna nalo- ga. Čeprav v času počitnic, so se odzvali vsi učenci OŠ Sava Kladnika, Podružnice Studenec, in se pridružili vinogradni- kom v gostilni Jane. V sodelovanju s pevskim zborom, ki je občni zbor odprl, smo pripravili kratek kultumi program. Bil je v evropskem ljudskem duhu. Zaplesali smo francosko polko, zaigrali na diatonično harmoniko, kitaro, flavtico in zapeli nekaj slovenskih ljudskih pesmic. Nastopi otrok na krajevnih prireditvah so vedno dobrodošli. S tern seznania- mo okolico, kaj delamo, kako delamo in koliko delamo. Če- prav nas je malo, s tern načinom dela ohranjamo življenje in omogočamo razvoj podeželja. Erika Anzelc Intihar, OS Sava Kladnika Sevnica, Podružnica Studenec Vtisi ob srečanju z Janezom Stanovnikom KRŠKO - Vesela in ponosna sem, da sem imela priložnost spo- znati gospoda Janeza Stanovnika. Pogovarjati se z enim od naj- bolj znanih partizanov je prav gotovo zelo zanimivo. Zasluže- no mu pravimo »oče naroda«. Ko sva s prijateljico in sošolci v sredo, 20. februarja, v Kulturnem domu Krško klepetali z njim in ga izpraševali o njegovem življenju, je doživeto pripovedo- val zgodbe in prigode iz časa NOB. Najbolj se mi je vtisni- lo v spomin, da je šel med partizane, ko je imel 18 let, in da je imel prav posebno partizansko ime. Pravili so mu Tine Koren. Pripovedo- val nam je, kako so se parti- zani borili in kako zelo pogu- mni so bili. Zanimivo je, da so prvi partizani padli ravno na naših tleh, in sicer blizu Brestanice, ki se je v tistih časih imenovala Rajhenburg. Prav tako nam je opisal tudi nekaj smešnih dogodkov, ki , ., „ . so se zgodili v času boja, in JaPez Stonovmk na srecanju se mnogo drugega. Zanimivo s solarji__________________ je bilo poslušati, kako so se partizani prehranjevali, kje so na- šli hrano in kako so se spopadali s sovražnikom. Ob pogovoru sem resnično uživala. Izvedela sem mnogo novega in zanimive- ga. Verjamem, da so mnogi partizani veliko pretrpeli. Za nas so bili zelo pomembni, saj so se bojevali za osvoboditev naše do- movine. Srecanje z gospodom Janezom Stanovnikom bi z vese- Ijem še enkrat ponovila, saj je nadvse prijazen in svojevrsten človek, kateremu je vredno prisluhniti. Skratka bilo je zanimi- vo, vznemirljivo, poučno in hkrati zabavno. Sanja Kelhar, 9. a OŠJurija Dalmatina Krlko Na 18. otroškem parlamentu LJUBLJANA - Predstavniki občinski otroških parlamentov smo odpotovali v Državni zbor RS, kjer je 10. marca potekal 18. nacionalni otroški parlament na temo Zabava in prosti čas mladih. Regijo Posav- je smo zastopale predstavnice iz občin Brežice, Krško in Sevnica. Najprej so nas pozdravili in nagovo- rili France Cukjati, Sašo Peče ter žena ameriškega veleposlanika. Učenci smo se po izvolitvi delovnega predsedstva razdelili v štiri skupine. Sama sem bila v skupi- ni, v kateri smo razpravlja- li o vplivu sodobnih tehnolo- gij na preživljanje prostega časa. Na začetku so nas mo- rali kar precej napetjeva- ti, naj se usmerimo na svo- jo temo (vpliv družbe na naš prosti čas), ne pa na vse tri druge teme, kot smo to sto- rili mi, saj smo razpravljali o internetu, mladinskih cen- trih... To področje se nam je tako odprlo, da se nam sploh ni dalo dopovedati, kaj prav- zaprav zahtevajo od nas, do- kler ni v razpravo posegla go- spa, ki nam je vse to bolj definirala, pojasnila. Šele nato smo začeli razpravlja- ti v pravo smer. In na koncu je prišlo celo do takega nav- dušenja, da smo kar razpra- vljali in razpravljali. Sploh se nas ni dalo ustaviti. Mne- nja so bila včasih tako različ- na, da je na trenutke prišlo tudi do manjših sporov. Bilo Posavsko zastopstvo na nacionalnem otroskem parlamentu mi je zelo zabavno, saj smo se mnogokrat prav pošteno nasmejali. Všeč mi je tudi bilo, da sem lahko izrazila svoje mnenje, ki ga mogoče na večji razpravi ne bi mo- gla, ker nas je bilo enostav- no preveč. Nato so se skupine ponov- no zbrale v osrednji dvora- ni in podajale svoja mnenja. Oddali smo tudi glasovnice za temo 19. otroškega par- lamenta, ki je Ljubezen in spolnost mladih. Hja, med odmorom je bilo zelo pe- stro. Samo za nas je zare- pal Trkaj, nas obiskal čarov- nik in karateist, postavili so tudi avtomobil, kjer si lah- ko preizkusil, kako hitro boš zaustavil avtomobil in s tern preizkusil svoje reflekse. Tu- kaj, pri avtomobilu, se mi je zdelo, da je bila skoraj naj- večja gneča. Parlament pa smo zaključili z zelo okusnim kosilom, ki se je prav pošteno prilegel po pestrem dnevu, ki je bil za nami. Vsaj jaz sem bila se- stradana. Kaj naj še rečem... njami! Vsekakor pa je to bila zelo lepa in čudovita izkušnja, ki je nikoli, vsaj menim tako, ne bom pozabila. Zelo sem bila navdušena nad parla- mentom. Lahko bi celo re- kla, da je presegel moja pri- čakovanja. Lea Dolinar, OŠArtiče Pasavček v vrtcu Ringaraja ARTIČE - Vrtčevska skupina 5- do 6-letnih Sončnic to šolsko leto sodeluje v mednarodnem projektu Euchires (Pasavček), katerega namen je spodbujanje uporabe otroškeh varno- stnih sedežev ter vamostnih pasov med vožnjo v avtomo- bilu. V ponedeljek, 3. marca, so v okviru projekta s sodelo- vanjem demonstratorjev SPV izvedli celodnevno predstavi- tev pravilnega pripenjanja z varnostnim pasom in upora- be otroških vamostnih sede- žev. Sodelovalo je pet skupin vrtca in vsi štirje razredi prve triade. Otroci so se na demon- stracijskem sedežu pripeli z varnostnim pasom, maskota Pasavček pa jih je za pravilno izvedbo nagradil z zapestnico ~z 7~. ~ ..... . in tatujem Popoldne so stars, Pospvcekmed artisfcrmr lahko izvedeli, kako poskrbijo vmcKaW______________ za varno vožnjo otrok. Posebej so bile zanimive tehtnice za merjenje naletne teže ob trku pri različni hitrosti. Naletna teža otroka, težkega 18 kg, je pri hitrosti 50 km/h skoraj 500 kg. Zdaj bo verjetno staršem lažje vztrajati pri zahtevi, da morajo biti vsi potniki med vožnjo pripeti. Vzgojiteljici Brigita Kerne in Katja Turšič Pravljična urica v cerkljanski knjiznici CERKLJE OB KRKI - Na predpočitniški četrtek, 21. februarja, je v oddelku Knjižnice Brežice v Cerkljah ob Krki zadišalo po pra- vljici. Pravljičarka Anita Šefer iz Ljubljane je množico otrok in njihovih staršev zapeljala v svet štirih letnih časov. V pravlji- cah so dobili navdih za ustvarjanje lepljenk iz pisanih metuljč- Udeleženci pravljične urice s svojimi izdelki__________ kov, ki so jih, polepšane z belimi kartonastimi okvirčki, odnesli domov. Otroci so vsak četrtek med 12. in 16. uro najpogostej- ši obiskovalci knjižnice v Cerkljah. Zadnja, zelo lepo obiskana prireditev pa je dokaz, da se je zanje vredno še posebej potru- dit, in jim ponuditi tudi poseben dogodek, kot je bil ta. Lučka Černelič, Knjižnica Brežice Pomlad prišla v Koprivnico KOPRIVNICA - V OŠ Koprivnica smo učenci 4. razreda pod vodstvom Irene Klavžar med zimskimi počitnicami izdelo- vali pomladno dekoracijo. Plastenke smo odrezali pod za- Med izdelovanjem pomladne dekoracije______________ maškom. Notranjosti smo zapolnili z rumenim krep papir- jem. Iz papirja smo izrezali bele cvetne liste. Cvetove smo privili na steblo. Pomladno dekoracijo smo postavili na pod- stavka. Med ustvarjanjem smo se zabavali in se imeli lepo. Anže Božičnik, 4. r OŠ Koprivnica Celestina v Salzburgn BREŽICE - Skupina plesalk starinskih plesov Celestina iz Bre- žic je na povabilo dr. Michaela Malkiewicza iz Salzburga, vi- olinista in muzikologa, koreografa in plesalca, konec januar- ja odpotovala v Salzburg. Plesna skupina Celestina je tokrat sodelovala v projektu »Emilio de Cavalieris La Pellegrina«. Plesna delavnica je bila namenjena peveem, instrumentali- stom in plesalcem. Skupaj so naštudirali balet iz 16. stoletja, ki so ga predstavili tudi na odm. Poleg tega je plesna sku- pina Celesti- —¦-------------------------------------------------------- na zaplesala še štiri ple- se iz svojega repertoarja. Dekleta so prejela zelo pozitivne kri- tike s strani dr. Malkiewi- cza kot tudi ostalih sode- lujočih. So- —-..-.,,—..^__, delovanja pa s tem ni konec, saj že načrtujejo skupno de- lavnico, ki naj bi se zgodila maja v Brežicah. Skupina osmih srednješolk deluje že od leta 2004. Dekleta svoje plesno znanje uspešno predstavljajo na različnih pri- reditvah, plesnih revijah, srečanjih skupin historičnega ple- sa, udeležile pa so se tudi glasbeno-plesne delavnice v Lju- bljani pod vodstvom Lidije Podlesnik, profesorice glasbe in univerzitetne diplomirane muzikologinje. Da lahko skupina posega po tako opaznih nastopih, skrbi mentorica, profeso- rica športne vzgoje Hedvika Lopatič, ki se že od leta 2001 izobražuje pri vidnih domačih in tujih strokovnjakih s tega področja. Ko si preteklost in sedanjost tako uspešno podata roke, si lahko človek samo zaželi, da bi te vezi trajale še dolgo in da jim sodobni čas ne bi pokazal hrbta. Mate ja Bogovič Fifnja Izvirove »gasilske« zimske počitnice KRŠKO - Čeprav je letošnja zima otroke prikrajšala za doživljanje zimskih ra- dostni na snegu, so imeli osnovnošolski otroci med počitnicami vseeno veli- ko priložnosti, da svoj prosti čas preživijo aktivno in ustvarjalno. S tem na- menom smo tudi v Društvu Izvir za počitnikarje pripravili aktiven počitniški dan, ki je bil tokrat obarvan z »gasilsko« tematiko in smo ga zato poimenova- li »Gasilsko-športne in ustvarjalne počitniške aktivnosti«. V petek, 29. februarja, smo se namreč z otroci v jutra- njih urah odpravili na ogled Poklicne gasilske enote Kr- ško. Obisk poklicnih gasilcev je bil za otroke prava pusto- lovščina, saj so prijazni ga- silci zelo slikovito predsta- vili svoj poklic ter razkazali vozila z vso gasilsko opremo, poleg tega pa so tudi dovoli- li, da preizkusimo delovanje nekaterih naprav. Tako so se najbolj pogumni počitnikarji preizkusili v gašenju iz pra- ve gasilske cevi, opazova- li Krško s ptičje perspektive z gasilskega dvigala in spo- znali ostalo gasilsko opre- mo. Pripravili so nam zares nepozabno in prijetno izku- šnjo, vendar se z zaključk- om obiska pustolovščina še ni končala. Po ogledu smo se polni lepih vtisov odpeljali še v Gasilski dom Krško, kjer smo »gasilsko« dopoldne na- daljevali z druženjem ob ustvarjalnih delavnicah in družabnih igrah. Svojo kre- ativnost so otroci lahko iz- ražali ob slikanju, barvanju izdelkov iz mavca in kerami- ke ter se družili ob igranju namiznega tenisa, nogome- ta in pikada. Dogajanje smo si popestrili tudi z dobrota- mi, saj smo si sami pripra- vili okusno pecivo, s katerim smo se na koncu posladkali. Za nami je bil res poučen, ...in medpreizkusom prove gasilske cevi_______ zanimiv in zabaven dan, Ce- sar se Izvirovci vedno razve- selimo, saj nas zadovoljni otroški obrazi navdušijo za načrtovanje novih, še bolj- ših dogodivščin, ki bodo po- pestrile otrokom naslednje počitnice. Za Drustvo Izvir Alenka Vrhovsek Počitnikarji v $asilskem dvigalu... Naravoslovni teden osnovne sole Pisece PIŠECE - Učenci 7. razreda OŠ Maksa Pleteršnika Pišece smo se odpravili na naravoslovni teden v Fieso. Z nami so bili tudi vrstniki z OS Bizeljsko in OŠ Loče. Ko smo prišli v Fieso, v dom CŠOD Breženka, smo se namestili in inštruktor, ki je Pišečki učenci med pripravami na vožnjo s kanuji za to odgovoren, nam je vse povedal o njihovem redu, disci- plini in poteku zelo aktivnega tedna. Razdelili so nas v de- lovne skupine. Teden je počasi mineval. Pri dopoldanskih, popoldanskih in večemih animacijah smo se veliko naučili. Dan smo imeli razdeljen na učni sklop, športne aktivnosti in animacije. Pri učnem sklopu smo izvedeli veliko o Piranu, morski biologiji, rastlinstvu in živalstvu ob morju, o orientaciji. Pri športnih aktivnostih pa smo bili lokostrelci, plezali so tudi po plezal- ni steni in imeli zelo lepo vožnjo s kanuji. Pri vsaki aktivno- sti smo imeli delovne liste, ki smo jih reševali v skupinah. Ob večerih so imeli večerne animacije, pri katerih so nam predstavili potapljanje in potapljaško opremo, jadranje... Imeli smo tudi poučen kviz. Vsem so bile najbolj všeč špor- tne aktivnosti. Imeli smo dva zelo naporna pohoda. Prvi pohod je bil dolg kar 14 km in je potekal iz Fiese do Strunjanskih solin, nato do Belega križa in od tarn v Portorož, iz Portoroža pa nazaj v dom ČSOD Breženka. Drugi pohod je bil pa precej krajši, saj je bil dolg samo 5 km. Peljali smo se tudi z ladjo in si ogledali Sečoveljske soline. Ta teden je bil za vse zelo pou- čen in naporen. Urška Plevnik, 7. r. Os Maksa Pletersnika Pišece DŠBvPlanici V dolini pod Poncami se je minuli vikend spet zbrala množica navdu- šencev za smučarske po- lete. Zaključno priredi- tev svetovnega pokala v Planici je obiskalo več ti- soč ljudi, ki so navijali za svoje orle. Ogleda eki- pne tekme so se udeleži- li tudi mnogi iz Posavja in tako je tudi Društvo štu- dentov Brežice z organi- zacijo ogleda poletov po subvencionirani ceni zo- pet poskrbelo za svoje člane, ter jim privosčilo pravo mero športnih uiit- kov. Dogajanje na plani- ški velikanki je poleg do- bre družbe spremljalo se sončno vreme in lepi re- zultati slovenskih orlov. K.B, $j$\~ Društvo studentov Brezice 3rr V^SH» W www, drustvo-dsh, si BREZISKAINF0 T0ČKA Prosti čas Smučanje in bordanje SLOVENIJA dnevi cena-dšb cena-smučišče Krvavecali Rogla vsedni 19,00€ 23,00€ Krvavecali Rogla pon-pet 17,00€ 23,00C TUJINA cona starostna meja Osojščica/Gerlitzen 25,OOC 1981 in mlajši Mokrine/Nassfeld 26,00C 1985 in mlajši Katschberg 25,00C 1985 in mlajsi TurracherHoehe 24,50C 1983 in mlajši Na blagajnah smudsča preverjajo status studenta. Karte in kupone lahko kupite v BiT, CPB 17, Brežice. r Naš spletni portal www.drustvo-dsb.si Galerije slik i/ vecjih dogodkov v Brczicah, informacije o naših projektih, študiju, štipendijah prehranjevanju, pravno svetovanje in še veliko več... Najem kombijev Da bi vam olajšali posebne ali skupinske prevo/e, bodisi da potujete po Sloveniji ali da odkrivate tujino, bodisi morate / bandom na koncert ali se odpeljati na ogled tekme, nasa info točka BIT vam ponuja ugoden najem poskočnih in udobnih kombijev. Za vse informacije v zvezi s kombiji nas poklicite na 041 77 77 61. Imas v soli slabo oceno? Se približuje matura, pomemben izpit ali test in potrebuješ pomoc s podrocja matematike ali l angleščine? Kontaktiraj nas na 041 387 537 (Maja). I Prevozi DSBus Najcenejši prevoz v univerzitetno središče Smer LJUBLJANA - vozni red (nedelja): ob 17.45 iz brežiškeavtobusne postaje , ,nnn . . .. , cena Ie3,4€ ob 18.00 iz krske avtobusne postaje ob 18.15 na Raki (ob hitri cesti) ob 19.30 Ljubljana (Bežigrad, Dunajska, Bavarski dvor, Siska, Rozna dolina, Gerbičeva) INFO&REZERVACIJE: iomamKos (0-11 949 1651 Smer MARIBOR - vozni red (nedelja): ob 18.00 iz krške avtobusne postaje ob 18.15 iz brežiške avtobusne postaje ob 18.20 iz Župelevca izpred trgovine ob 18.30 iz Bizeljskega - gostilna Sekoranja ob 20.00 Maribor (Tabor, Gosposvetska, STUK, Tyrseva.City) I INFO&RrZERVACUE: «¦^ za qeuveljavIM« _ ^F'/yf! glasbeqe slppin. ilj wiw%K\ WB^ shoBic ^j^pA iquiiibHium \\ & ¦ i|pnn Olasovni" M*> dobitepredpričetJ{om Vrcdilbora za —-,—Ä«— r Pndizbora gla$ovi(ic tp bo »eč npqoie dobiti WMo <š> WB "IP111811011 Organizntoi dogocika: ^^ils^" "^^Tir Priložnosti Postani clan Pridružite se ekipi perspektivnih mladih Razmisljaš o svoji prihodnosti? Imas ambicije, cilje, sanje7 Si talentiran? Zelis biti aktivnen/na ter ustvarjalen? Postani clan ekipe in pomagali bomo razvijati tvojo osebnost in talente. BODI AKTIVEN! BODI KREATIVEN! Vclanis se lahko v BiT, CPB 17, Brezice, vsak delovni dan med 9.00 in 15. uro, v petek med 11.00 in 17.00 ter soboto med 9.00 in 12.00 uro. S sabo prinesi potrdilo o solanju 2007/2008. I Pišite nam na e-mail info(&drustvo-dsb.si | Ponudba Brežiška info točka | I Storitve in ugodnosti, kijih nudimo I najcenejše fotokopiranje v mestu (A4 /(¦ od 0,(Ji<. naprej), I plastificiranje, vezave I vstopnice za Kolosej (3,4C) in Planet TU5 (2,5C) Ob ridkupu prejmete kupon, ki ga lahko uporabite /a W katerokoli predstavo, katerikoli dan v mesecu! karte za Fitnes center Arena Kemo mesečna 19C (redna cena: 25C), enkraten vstop 1,9C (redna cena: 3C) karte preko sistema Eventim - brezplacen wireless dostop do interneta - Frizerstvo ANDREJA STYLE, Intermarket brezice 15% popusta za dane - Avtoline d.o.o., Bohoričeva 10, Krško 10% pupusta pri avtovleki, servisnih stontvah, kleparskih in ličarskih storitvah ter 5% na vgrajene nadomestne dele. Popust lahko koristijo člani z dsb kartico ter prometnim dovoljenjem. 10% na vse storitve Kozmeticnega salona Kleopatra (nega obraza in telesa, pedikura, rocna masaža, solarij, depilacija, manikura, arorna terapija) k _________ A m PRILOGAMLADI Ritmi elektronske glasbe v Posavju Manuel Škorja (DJ Dark), Grega Vavtar (Guli DJ) .^^^V^Qfl^ Kako zelo prisotna je elektronska glasba v posavski zavesti, gotovo dokazujejo polni gostinski lokali ob obi- ^^^^^^^^^^^y^fl^E^L sku manj in bolj znanih didžejev, vključevanje raznih tokov te glasbene zvrsti v lokalne masovne prireditve ^^^^^tßS^m^^^^K^ä^ na prostem, vznikajoče DJ sole, najeti kombiji za prevoze na bolj oddaljene partyje ter predvsem vedno ve- ^^^^^^PK^v%2^^^hHP^^ čja skupina mladih, ki jim elektronska glasba pomeni odklop za konec tedna ali pa tisto pravo, kreativnejšo ^^^^^^PKwVQd^^^^^H| stran življenja. ^SR^^^^^^I^^SV Kljub mocni komeraaliza- ciji, ki sicer povzroča raz- kol tudi med samimi didžeji, ostaja pod roc je elektronske glasbe medijsko slabo pokri- to. Med izjeme seveda šte- jemo internet, a elektronska glasba je tako tesno vezana na svojo virtualno izkušnjo, da internet zanjo nikakor ni le informacijski kanal ali polje prenosov in menjave, temveč tudi najpomembnej- ši generator idej, navdiha in združevanja. Približati se elektronskim subkulturam ni najlažje, pomeni predvsem zamajati osnovne predstave o kultumem, o umetnosti, o glasbeniku, o avtorstvu in lastni produkciji, zagrizniti v mnoge tabuje in predsodke. Nekje na sredi Tako. Začenjamo brskati ne- kje sredi te fluidne glasbe- ne scene. Ustvarjajočih mla- dih v Posavju je nedvomno veliko, vsak živi in širi svoj svet ritmov, melodij in užit- ka. Medtem ko so si neka- tera posavska didžej imena pot utirala že pred časom, izhajajoč predvsem iz lastne ljubezni do glasbe in obkro- žena z redkimi somišljeniki (eden takšnih je gotovo bre- žiški DJ Mate, ki rola že od leta 1998), pa je pot za nove generacije precej drugačna. DJ Dark in Guli DJ Fanta sta polna življenja in njuna energija je nalezlji- va. Manuel Skorja (DJ Dark) prihaja iz Vrhovega, Gre- ga Vavtar (Guli DJ) je pono- sen Sevničan. Prvi vrti pred- vsem latino in vocal house, Grega pa je pristaš electro housea. Ko vrtita skupaj, se dopolnjujeta in tako širita krog poslušalcev-plesalcev. Njuni začetki so precej po- dobni. Manuel, ki ga kličejo tudi Mani, je začel z gleda- njem MTV-ja ter preprostim stolpom, Grega pa s kaseto, ki mu jo je podarila mama: "Glasba me ni pretirano za- nimala, v osnovni soli sem poslušal razne skupine, npr. ŽANRI S pojmom elektronske glasbe se nam odpre celo vesolje stilov, zato bi vsa- kršno poenostavljanje in izenačevanje z enim sti- lom grdo popačilo resnico o bogati pestrosti melo- dij, ritmov, pravil obna- šanja in oblačenja. Če jih naštejemo le nekaj: hou- se, deep house, soulfull house, chill out, minimal, latino house, vocal ho- use, electro house, pro- gressive, techno, tech- house, MC, experimental, dance, ambiental, break beat, drum'n'bass, hard- core-techno, new age, jazz techno, psychadelic techno, acid, punk tech- no, funky techno, tribal, trance in še in še. Blink-182, dokler mi mama nekoč ni kupila kasete DJT Power mix 3. In bil sem za- čaran! Komadi so se lepo zli- vali eden v drugega, vse se je ujemalo. Takrat sem začel preizkušati različne načine kvazi miksanja s kasetami, nato sem padel v računal- niške programe, cd-je in na Manuel Škorja nekem žuru sva se spozna- la tudi z Manuelom in najino sodelovanje se je začelo." Manuel pove, da sta skupaj obiskovala DJ šolo pri DJ Mat- tu, ki je bil odločilen za nje- gov vstop v svet housea: 'V klubu Bruno Gabrijele sem začel skrbno opazovati pote- ze in tehnične prijeme tega didžeja. DJ Matto je res su- per, naučil me je tehnike vr- tenja, s tern znanjem pa so se mi odprla mnoga vrata in začel sem soustvarjati ta svet housea, ki me polni z energi- jo in navdušuje." Njuni didžejevski imeni sta pravzaprav spiet nakljuäj, Grego že od prvega razreda osnovne šole kličejo Guli in se je zaradi prepoznavnosti odločil to ime obdriati tudi za profesionalno glasbeno pot, Manuel pa je nekoč mo- ral na hitro izbrati ime izmed kopice imen, ki jih je poprej spisal po papirjih in zvezkih, prijatelji pa so njegovo izbi- ro potrdili in tako je zaživel DJ Dark. Vrti se Kot p'ri vsaki zvrsti glasbe se tudi didžeji med seboj loču- jejo po tem, ali vrtijo bolj "underground" in se gibljejo predvsem na partyjih, ki so bolj zaprte in specifične na- rave, kjer so pravila oblače- nja, obnašanja in vključeva- nja ožje določena in strožja, ali pa rolajo mehkejšo "ko- mercialo", s katero vstopajo v najrazličnejše klube, tudi manjše gostinske lokale. Kot drugje eno brez drugega ne deluje. Njuna komercial- na naravnanost se prepozna tudi po izbiri trenutno naj- Ijubših svetovnih didžejev, za Grego je eden vodilnih Martin Solveig, za Manuela ta hip David Guetta. "Seveda stopi kdo do tebe in reče: Pa nehi že s to komer- cialo!' Ampak zame ostaja najpomembnejše, da vrtiš glasbo, ki jo ti rad poslu- šaš in v katero verjameš. Tako se je ne boš nikoli na- veličal," pove Manuel, Grega pa doda, da pojem svobode ravno z miksanjem dobi pov- sem nove dimenzije: "Naj- dejo se tudi taki, ki mislijo, da je house vedno enak. To je pa res nemogoče! Jaz in Manuel imava lahko tri pov- sem identične komade, pa jih bova povsem različno zmiksala. Tudi iste komade bom vedno drugače obrnil, jih povezal, tako je ta glas- ba prav vsakič nekaj sveže- ga, novega, drugačnega. Ve- dno izziv!" Publika Publika je glavna. In pika. Obema predstavlja stik s pu- bliko poseben mik, ta ju po- nese. "Seveda je razlika od ambi- enta do ambienta, ampak ko enkrat vrtiš pred množico Iju- di, ki ti tako hvaležno vrača s Grega Vavtar plesanjem, petjem, te zač- nejo spreletavati mravljinci. V tem je fora, ta feedback, odziv ljudi," opiše DJ Dark. SPREMEMBE V PREDSTAVAH Aktualno vprašanje avtorstva elektronske glasbe izvira iz vprašanja, ali gre pri remiksanju sploh za ustvarjanje glas- be? Res je, imamo didžeje, ki producirajo glasbo, pa ven- dar je tega veliko manj kot remiksanja. Zanimivo je, kako se ljudje zmedejo isti hip, ko izgubijo klasične instrumen- te ali posnetek snemalnega studia iz vidnega polja in pra- vijo, da umetnik-didžej pri svojem nastopu nima stika z ustvarjanjem, z živo materijo. Razumevanje se začne, če sprejmemo, da je prav vsak izdelek izpod rok didže- ja pravzaprav inovativno pobegnil merilom zaključenosti, ki neko glasbeno izkušnjo omejijo na komad, skladbo, al- bum, ko sprejmemo, da je zaključni produkt nek miks, v katerem morajo posamezne skladbe dm bolj neopazno oz. tekoče prehajati ena v drugo, za tiste nostalgike pa, ki nas predelava nam ljubega komada zaboli, da je aran- žmajska nadgradnja lahko ponovna oživitev nekega hita, ki marsikoga pripelje nazaj k originalu. Elektronska glasba ves čas izziva in ruši meje, sprejemanje pa je za starejše generacije gotovo lahko samo postopno. Posavsko publiko postavlja- ta v starostno skupino 17 do 25 let in menita, da je šte- vilo žensk in moških kar iz- enačeno. Ko povprašam o ^¦K^vira značilnem, vpadljivem in živobarv- nem obla- čenju, viso- kih čevljih z odebelje- 1 nimi peta- I mi, puha- I stih jaknah, I nenaravnih I materialih, I nesimetrič- I nih frizurah, I skratka, po- 1 dobi, ki naj 1 bi se drža- la predvsem rejva, se na- smehneta in povesta, da je ta "look" rezerviran ____________| bolj za par- tyje in da je ---------------------- še en predso- dek, češ da naj bi se vsi po vrsti, ki poslušajo razne zvr- sti elektronske glasbe, tako oblačili. Dejansko pa ni ve- liko mladih, ki bi se za neko zabavo v bližnjem klubu ali lokalu tako stereotipno opremili, najbrž pa drži, da se isti poslušalci za kakšno večjo priložnost oblečejo dogodku primerno. In pies? Velikokrat je slišati, da gre za nekakšno lomlje- nje in poskakovanje. Ob teh mojih besedah Grega pona- zori in pojasni, da so ga spr- va prijatelji res dražili, češ, da vrti tistim, ki malo pleše- jo, kot da "jabke pobirajo", potem pa kot da "čevapčiče obračajo". Opazila sta veliko ljudi, ki res dobro plešejo in to v manjših prostorih pride posebej do izraza, medtem ko naj bi se plesalci na ve- čjih zabavah lažje zlili v ne- ločljivo gmoto. w Prepovedane substance Ostajajo največji tabu. Ek- stazi, ki obljublja ekstazo in se je že davno vsidral kot ne- kakšen sinonim elektronske glasbe in partyjev. Čeprav so droge pogosti spremljevalec tako poslušalcev-plesalcev kot didžejev, pa niso nujen element za vstop v ta svet. "Odvisno je od človeka. Nek- do nikoli ne bo posegel po drogi, pa bo vseeno preple- sal ali vrtel glasbo celo noč, drugemu bo izgovor pomanj- kanje energije in slabši, šib- kejši občutki. So didžeji, ki verjamejo, da šele z droga- mi dobro vrtiš. Sam v to ne verjamem, najboljša droga je sama glasba, pa vendar ne zanikam, da so ljudje, ki šele z določenim odmerkom ali kolidno alkohola sprostijo svojo kreativnost, ki je včasih res osupljiva," pove Grega. Injutri? Oba imata seveda tudi svo- je vsakdanje življenje, Gre- ga je podjetnik, Manuel dela v gostinstvu in se v turistični smeri sola naprej. Didžejev- stvo prinese svoje stroške, a le ti se lahko ob uspešnem in aktivnem nastopanju kmalu povrnejo. Didžeji dobro po- znajo strategije mreženja in drug drugemu urejajo nasto- pe širom Slovenije. Zaslužki na večer ali bolje rečeno noč v Posavju se gibljejo od 80 do 150 evrov. 0 glasbeni pri- hodnosti sanjata oba, vodita tudi DJ solo. Guli DJ - Grega si želi še več zabav, na ka- terih bo poslušalcem polep- šal večer, DJ Dark - Manuel pa si nekoč želi odpreti svoj gostinski lokal, v katerem, verjamemo, bodo vrata od- prta številnim nadobudnim didžejem in kjer se bodo za- koreninjeni predsodki uma- knili glasbenim užitkom. Maruša Mavsar Srečanje v okviru projekta Comenius KRŠKO - V mesecu marcu smo se na OS dr. Mihajla Rostohar- ja udeležili drugega sreča- nja šolskih partnerjev v okviru mednarodnega projekta CO- MENIUS. Dve učiteljici, sveto- valna delavka in ravnatelj smo obiskali solo s posebnimi po- trebami v Dublinu. V projektu z naslovom „Vem kdo sem in kaj lahko ponudim" sodeluje- mo štiri sole za izobraževanje otrok in mladostnikov s poseb- nimi potrebami: Woodlawn school v Angliji, St. Michael's house school iz Dublina in Sco- ala Speciala No11 »>Constantin Paunescu« iz Romunije. Partnerstvo je usmerjeno k razvijanju socialnih veščin starejših učencev s posebni- mi potrebami na naših šolah. Učenci, ki počasi zaključujejo šolanje preko raznih elektron- skih medijev, delijo izkušnje, s katerimi se pripravljajo na nadaljnje usposabljanje. Pri- men aktivnosti: priprava na razgovor, kako spoznava- ti nove ljudi, predstavljanje samega sebe, svojih veščin in sposobnosti... Končni pro- dukt dvoletnega projekta bo CD s fotografijami, videom in drugimi informacijami, ki jim bodo prišle prav pri iska- nju možnosti za" nadaljnje ži- vljenje, pri usposabljanju in predstavitvi. Veliko naših učencev težko pove, kaj zna- jo, kaj zmorejo, kaj si želijo ali česa jih je strah in česa ne marajo. Te težave se poglobi- jo kadar se znajdejo v novem okolju. Tako upamo, da ta iz- delek postane koristen pripo- moček, medij tako za njih kot za starše in institucije na katere se bodo kasneje obra- čali. Na naši šoli je v projekt ak- tivno vključenih 12 učencev z zmerno motnjo v duševnem razvoju, ki obiskujejo posebni program na naši šoli. Meta Habinc Na skupnem kosilu z učenci St. Michael's House School Posavski obzornik - leto XII, številka 6, četrtek, 20. 3. 2008_______________________________________IZ NASIH OBCIN ¦ BREZICE ^j Predstavitev študije o plovbi po reki Savi Občina Brežice je v torek, 11. marca 2008, gostila seminar in predstavitev študije izvedljivosti in pro- jektne dokumentacije za obnovo in razvoj transporta ter plovbe po reki Savi. Predstavitve so se ude- ležili predstavniki ministrstev (Ministrstvo za promet, Direktorat za pomorstvo, Ministrstvo za okolje in prostor, Ministrstvo za gospodarstvo), predstavniki občin Brežice in Krško, predstavniki Mednarodne ko- misije za Savski bazen, predstavniki energetike ter podjetništva in turizma. Zbrane je najprej pozdravil župan Občine Brežice Ivan Molan, ki je gostorh zaželel dobrodošlico in izrazil zado- voljstvo nad številčno ude- ležbo. Reka Sava ie Domemb- na za občino Brežice je dejal, zato so nadvse dobrodošle razprave in predlogi o uredi- tvi plovnosti. V uvodu je dr. Mitja Bricelj, državni sekre- tar na Ministrstvu za okolje in prostor in clan Mednaro- dne komisije za Savski bazen, predstavil pomen plovnosti Save, ki jo bo mogoče razvi- jati v transportne in turistič- ne namene. Študijo plovnosti je najprej predstavil Eddy Declercq, projektni vodja s strani Sa- vske komisije izbranega kon- zultanta "Pacific Consultants International - PCI". Tako je na kratko predstavil prve re- zultate na podlagi izsledkov 1. faze študije. Nato so se s svojimi predstavitvami zvr- stili še Žarko Pregelj iz MzP ja, ki je predstavil pravno strateške podlage in pogo- je za vzpostavitev plovnosti. Predstavnik HSE oz. projek- tanta sta predstavila celo- tno verigo HE na spodnji Savi s poudarkom na HE Brežice in HE Mokrice. Robert Ostre- lič, direktor RRA Posavje, je predstavil vlogo Posavja v ra- zvojnih projektih driave in regije s poudarkom na na- črtovanju razvoja gospodar- skih con in distribucijsko-lo- gističnih centrov - Phoenix. Na koncu so svojo predstavi- tev s področja rabe prostora, turizma, športa in rekreacije predstavili še direktorica Za- voda za podjetništvo in turi- zem Brežice ter predstavnik PC Krško. Po predstavitvah stanja, možnosti in razvojnih načrtov o plovnosti reke Save v Sloveniji s strani pristojnih slovenskih akterjev ter osta- lih zainteresiranih gospodar- skih in turističnih dejavnikov, je sledila debata med udele- ženci seminarja. Namen vseh teh predstavitev je bil posredovati oz. pred- staviti konzultantu podatke o realnih možnostih plovnosti reke Save v Sloveniji v pove- zavi z razvojem intermodal- nega transporta, gospodar- stva energetike, turizma, športa..., ki so lahko kasneje zelo pomembni in utegnejo odločilno vplivati na nadalj- nji razvoj plovnosti reke Save v Sloveniji. Deset let KD Zvezda Dobova DOBOVA - Predsednica KD Zvezda Darinka Cvetko Šegota je ob pregledu dela v lanskem letu in nizanju kulturnega delovanja v letu 2008 zlasti poudarila obveznosti, ki bodo potekale v znamenju 10. obletnice in jo bodo v društvu praznovali letos 7. junija, ko bodo njihove posebne gostje brežiške Solzice. Minulo leto sta v delovanje društva močno posegla naj- prej dva dogodka, in sicer odhod župnika p. Damija- na in prihod novega župnika Mateja Dečmana, nato pa še odhod dolgoletnega orga- nista prof. Lucijana Cetina. Vrzel sta zapolnila Aljaž Bo- žič in Jaka Krivec, ki sta že prej vodila mladinski pevski zbor. Društvo je že po tradiciji or- ganiziralo koncerta ob ma- terinskem dnevu in veliko- nočni koncert, kjer sta ob gostih MePZ Franc Bogovič, njegovi literarni sekciji, OS Dobova, rogistih in ločkemu pihalnemu orkestru dogod- ka s petjem oblikovala tudi društvena MePZ in Mladin- ski pevski zbor. Organizira- lo je revijo cerkvenih mla- dinskih skupin v Artičah, Me PZ je sodeloval na območni reviji odraslih zborov v Bre- žicah, Mladinski pevski zbor pa na prireditvi »Dobova se predstavi« in na dobovskem božičnem koncertu, sicer pa tudi miklavževanje ni minilo brez njihovega vložka. Predsednica je izrazila zla- sti zadovoljstvo, da se je mladinski zbor z novim vod- stvom okrepil na 20 pevcev, pridobil na kvaliteti, mla- Predsednka Darinka Cvetko Šegota di člani redno vadijo in po- jejo pri nedeljskih mašah; redno vadi tudi mešani pev- ski zbor, v letu 2007 beležijc preko 130 vaj. Pri tern je po- udarila, da sta oba cerkve- na pevska zbora ustanovlje- na za potrebe bogoslužja. In ker se cerkveno leto na- glo obrača, ima vsak čas tudi svoje pesmi, kar od pevcev in mentorjev terja nov in svež repertoar, tako v za- dnjem času pojo psalme. Veliko zadovoljstva in pono- sa jim prinaša tudi počitni- kovanje v Portorožu. Lani je bilo to že deseto, vseh poči- tničarjev je bilo 40, vključ- no z osmimi animatorji, vsak dan so peli pri večernih ma- šah, mlade pa lahko predse- dnica pohvali za disciplino in ubogljivost. Jubilejno leto jim nalaga nove in že ustaljene nalo- ge, vezane na cerkvene pra- znike, revije in dogodke v krajevni skupnosti, pa so- delovanje pri birmi in prve- mu svetemu obhajilu, naj- prej pa jih čaka organizacija velikonočnega koncerta, ko bodo gostili tudi študentko citer Tinko Budič. N. Jenko S. ^ Na videostraneh Internega kanala KTV Brežice redno objavljamo ^^^^ rubrike, kot so NOVICE, KRONIKA, ŠPORT, KAŽIPOT, OBVESTILA, ^T ^^^ IZ BREŽIŠKE PORODNIŠNICE, med našimi gledalkami in gledalci je ^^^3W veliko zanimanja za MALE OGLASE... rs*^^^^^^"**^^ Za pojasnila in sodelovanje smo vam na voljo v dopisništvu na Cesti f Infrmi tafläl 1 ' prvihborcev17(Mestniatrij): ff »HU III nniiai I . vsak dan od ponedeljka do petka: od 9. do 14. ure I \H\I DuiiirA I * vsak torek in četrtek: od 20. do 21.ure I M V DICZICC I • v nedeljo: od 10. do 11. ure V^^^ju^^^r Telefon: 07 49 63 344, E-pošta: mari1a.kdlc1c@posavie.info all studio.brezice®posavie.info Fotografije za dan žena BREŽICE - Ob dnevu žena je brežiški fotograf Oskar Ger- jevič pripravil otvoritev svoje 33. samostojne razstave fo- tografij. S svojim izostrenim pogledom je v oko fotoapara- ta ujel tisto, kar je za mno- Vesna Davidovič in Oskar Gerjevič ge oči neopazno: od številnih posebnosti cvetic, kritičnega pogleda nelepega ravnanja z naravo do arhitektumih ne- rodnosti in neskladja. Vse to v opozorilo, rožice pa je po- klonil za dan žena. Oskar je od nedavnega član dobovske Likovne družine KD Franc Bo- govič in zato njegova razsta- va že sodi med obeležitve 10- letnice delovanja družine, je v dobrodošlici novemu čla- nu povzela predsednica Ve- sna Davidovič. Ob tern je še izpostavila pomen medna- rodnega praznovanja dneva žena, ki temelji na ekonom- skih, političnih in socialnih enakopravnostih ter dosežkih žensk. Otvoritev so s kultur- nim programom lepo izpopol- nile Bina Lukež in Leda Kro- šelj kot duo flavt iz Glasbene sole Brežice ter Iva Davidovič s pesmijo Cirila Zlobca; av- tor Oskar je vsako žensko na otvoritvi počastil s fotografijo rožice, posebno nagradno fo- tografijo pa je prejela Milja- na Stanič. N.J.S. Najava objave javnega razpisa Občina Brežice obvešča, da sta bila , z dnem 7. 3. 2008, na spletni strani www.brezice.si objavljena javna razpi- sa za leto 2008 in sicer za sofinanciranje: • programov oz. projektov za mlade ter • ureditve prostorov za mlade na podeželju. Dodatne informacije: Vilma Zupamčič, tel.: 07 4991 546, e-mail: vilma.zupancic@brezice.si. OBVESTILO Občina Brežice obvešča vse zainteresirane starse, da se bodo zbirale prijave za vpis v programe vrtca za šolsko leto 2008/2009 v naslednjih vrtcih: Vrtec Mavrica Brežice, vrtci pri osnovnih šolah: Artiče, Bizeljsko.Cerklje ob Krki, Dobova z enoto v Kapelah, Globoko, Maksa Pleteršnika Pišece in Velika Dolina V času od 7. aprila do 11. aprila 2008, od 8. do 16. ure v prostorih tajništev zgoraj naštetih javnih zavodov. Ker je v zadnjem času povpraševanje po prostih mestih večje od zmogljivosti, si s pravočasno prijavo zagotovi- te mesto. Tudi če boste vrtec potrebovali po začetku šolskega leta ali celo v letu 2009, se prijavite zdaj. Župan občine Brežice Ivan Molan Osnovni šoli Brežice se obetajo lepši časi Leta 2007 je Občina Brežice prijavila investicijo na raz- pis Ministrstva za šolstvo (MŠ), konec februarja 2008 pa je občina prejela sklep, da bo investicija sofinancirana s strani ministrstva. Javni razpis za izbor izvajalca ob- novitvenih del je bil objavljen na portalu javnih naročil 12.03.2008, ponudniki se lahko prijavijo do izteka razpi- sa - do ponedeljka 21.04.2008. Pri projektu temeljite obnove so predvidena številna dela sa- nacija konstrukcije, izdelava fasade, zamenjava stavbnega po- hištva (oken, vrat), celotna obnova notranjosti sole, v katero je vključena zamenjava tlakov, elektroinštalacij, keramike, belje- nje). Med popisi del je tudi nadkritje atrijev, obnova solske ku- hinje, zunanja ureditev ureditev postajališča za starše, ki pri- peljejo učence v solo, ter ureditev postajališča za avtobuse. Ocenjena vrednost investicije brez opreme in DDV-ja je pribli- žno 3 milijone evrov. Občina trdno upa, da se bodo na razpis ja- vili kakovostni ponudniki, med katerimi bo možno izbrati naju- godnejšega ponudnika. Predvideni rok izvedbe obnove brežiške osnovne sole je od maja 2008 do 16. septembra 2008, v koli- kor se ne bodo pojavila nepredvidena dodatna dela. OŠ Brežice in Občina Brežice že skrbno pripravljata ustrezno organizacijo pouka za osnovnošolce za obdobje junija 2008 do 16. septem- bra 2008. W IZ NASIH OBCIN ¦ KRSKO_________________________________________Posavski obzornik - leto XII, številka 6, četrtek, 20. 3. 2008 Občina Krško objavlja JAVNI NATEČAJ' ZA ODDAJO POSLOVNIH IN ŠPORTNO REKREATIVNIH PROSTOROV ŠRC BRESTANICA V NAJEM ZA KOPALNI SEZONI 2008 in 2009 Poslovni in športno rekreativni prostori, ki so predmet javnega natečaja, se nahajajo v k.o. Brestanica na par- celi št. 360, ki je vpisana v zemljiškoknjižni vložek št. 457 k.o. Brestanica. Predmet najema so gostinski del v izmeri 100 m2 in ba- zenski del (olimpijski bazen, otroški bazen, bazenska stavba, okolica bazena in parkirni prostori), v skupni iz- meri cca 10.900 m2. Ponudniki morajo predložiti ponudbo za gostinski del in za bazenski del skupaj. Ponudbe za posamezne dele se ne bodo upoštevale. Gostinski del ŠRC Brestanica je namenjen za opravlja- nje gostinske dejavnosti v času obratovanja bazena (kopalna sezona), vsi ostali prostori so namenjeni re- kreaciji in športu. Višina izhodiščne najemnine za gostinski del znaša 2.000,00 evrov na kopalno sezono (skupaj 4.000 evrov), sezona traja od 01.06.- 31.08. tekočega leta. Vsi osta- li prostori se oddajajo v najem brez najemnine. Naje- mno razmerje se bo sklepalo za obdobje 01.06. 2008 do 31.08.2009. Zainteresirani ponudniki morajo predložiti svojo po- nudbo na naslov: Občina Krško, Oddelek za družbene dejavnosti, CKŽ 14, 8270 Krško v zaprti ovojnici z ozna- ko »NAJEM BAZENA V BRESTANICI« do dne 08.04.2008 do 11. ure. Dražba bo v ponedeljek, 08.04. 2008 ob 11. uri v sejni sobi D občine Krško. Vse ostale informacije in razpisno dokumentacijo dobi- jo interesenti, vsak delovni dan od 8. do 10. ure, na ob- čini Krško, Oddelek za družbene dejavnosti ali na sple- tni strani www.krsko.si. - Kontaktna oseba je Zdravko Pilipovič, tel 07 4981 229. Občina Krško Občina Krško objavlja JAVNI RAZPIS o dodeljevanju proračunskih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini Krško za leto 2008 Razpisana so nepovratna finančna sredstva za uresničeva- nje ciljev ohranjanja in razvoja kmetijstva in podeželja za leto 2008, ki se dodeljujejo po pravilih o dodeljevanju državnih pomoči v kmetijstvu, skladno z Uredbo komisije (ES) št. 1857/2006 in Uredbo komisije (ES) St. 1998/2006. Sredstva so zagotovljena v proračunu za leto 2008 v okvir- ni višini 197.000 EUR. Vloge bodo obravnavane na podlagi pogojev in meril, ki so navedeni pri posameznih ukrepih v razpisni dokumen- taciji. Vloge morajo biti oddane najkasneje do: • petka 25.4.2008 za ukrepe: naložbe v kmetijska go- spodarstva, varstvo tradicionalne krajine in stavb in tehnična podpora. • petka, 12.09.2008 za ukrepe: zavarovanje, aronda- cije, naložbe v DD, prevzemnik kmetije. na naslov: Občina Krško, Oddelek za gospodarske dejav- nosti, CKŽ 14, 8270 Krško. Vloge bo obravnavala komisija, ki jo imenuje župan obči- ne Krško. Vse pravočasne in popolne vloge bodo ocenje- ne na podlagi meril, ki so sestavni del razpisa. Javno od- piranje vlog bo strokovna komisija opravila po končanju javnega razpisa. Občinska uprava bo po odpiranju vlog vzorčno preveri- la resničnost podatkov na terenu. V primeru ugotovljenih neresničnih podatkov upravičencu ne bodo za določen na- ¦ men odobrena sredstva in izgubi pravico do uveljavljanja j proračunskih sredstev za naslednjih pet let: i Dodeljena sredstva bodo praviloma izplačana v letu 2008, v skladu s predpisi, ki določajo izvrševanje proračuna. Razpisna dokumentacija je od dneva te objave do izteka prijavnega roka dosegljiva na spletni strani Občine Krško j www.krsko.si ali jo v tern roku zainteresirani lahko dvi- ¦ gnejo v času uradnih dni na Oddelku za gospodarske de- javnosti Občine Kriko, CKŽ 14, 8270 Krško. Dodatne in- formacije posreduje Magda Krošelj, tel. 07/498 13 19, e-mail: magdalena.kroseli@krsko.si. v času uradnih dni od 8.00 do 10.00 ure. Občina Krsko Obvestilo staršem predšolskih otrok Objavljamo skupni razpis za vpis otrok v vrtce na območju Občine Krško za šolsko leto 2008/2009. Šolsko leto 2008/2009 traja od 1.9.2008 do 31.8.2009. ! ! Namen skupnega razpisa je, da ste starši seznanjeni s programi za predšolske otroke, ki jih ponujajo posamezni vrtci. Po- membno je, da vlogo za vpis otroka v vrtec oddate pravočasno (roki za oddajo vloge so navedeni v razpisu posamezne- ! ga vrtca), ne glede na to, kdaj v šolskem letu 2008/2009 (torej v času od 1. 9. 2008 do 31. 8. 2009), boste svojega otro- ¦ ka dejansko vključili v vrtec. Na podlagi vaših prijav za vpis otroka v vrtec bodo vrtci oblikovali oddelke za novo šolsko j leto. Da bi bili lahko oddelki cimbolj popolnjeni in vrtci racionalno organizirani, je pomembno, da prijave oddate čimprej | oz. v predpisanih rokih. Jadranka Gabrič, vodja oddelka za druibene dejavnosti ! OSNOVNAŠOLAADAMA BOHORIČA BRESTANICA Šolska cesta 29, p.p. 3, 8280 Brestanica Obveščamo vas, da lahko v vrtec pri Osnovni soli Adama Bohoriča j Brestanica vpišete otroke od 1. do i 6. leta starosti (izjemoma ob izte- ! ku porodniškega dopusta), in sicer i v dnevni program, ki traja 6 - 9 ur. ; Vzgojno-varstveno delo izvajamo I v času od 5.30 do 16.00, od pone- | deljka do petka. Šolsko leto se zač- I ne 1. 9. 2008. Ker je tudi delo v i •* ! vrtcu vezano na ta datum ( pripra- j va programov, organizacija dela, zaposlitve...), želimo da se s tern j dnem vključijo v vrtec tudi novo vpisani otroci. Vloge sprejemamo do 5. 5. 2008, o vpisu pa boste pisno obveščeni. Vloge morate vložiti tudi vsi star- j ši, ki boste vrtec potrebovali po | začetku šolskega leta ali do junija i 2009. Sicer pa lahko starši vložite ' pisne prijave vse leto. Če v vrtcu j ni več prostora, se prošnje eviden- j tirajo in uvrstijo med vloge za ka- snejši sprejem. Vpisni obrazci so na voljo v vrtcu, v soli in na sple- tni strani Občine Krško ( www.kr- sko.si). Za dodatna pojasnila lah- ko pokličete na telefonsko številko 07/49 73 025. Urska Übleis, ravnateljica OSNOVNA SOLA KOPRIVNICA Koprivnica 2, 8282 Koprivnica__________ Vrtec pri Osnovni soli Koprivni- ca vabi k vpisu starše predšolskih J otrok (1-6 let), ki želijo vključiti ; svoje otroke v dnevni program (6 - ! 9 ur) predšolskih dejavnosti za šol- | sko leto 2008/09. Vlogo za vpis dobite na spletni strani občine Krško (www. krsko. si) ali v vrtcu in jo izpolnjeno od- date v tajništvu sole do 5.5.2008. Vloge morate vložiti tudi starši, ki želite vključiti otroka v vrtec med šolskim letom. Če v vrtcu ni več prostora, se prošnje evidentirajo in uvrstijo med vloge za kasnejši sprejem. Solsko leto se začne 1.9.2008. Ker je delo v vrtcu vezano na ta da- tum, želimo, da se s tern dnem vključijo v vrtec tudi novo vpisa- ni otroci. Delovni čas vrtca je od 5.30 do 15.30. Za dodatne informacije lahko po- kličete na telefonsko številko 07 49 76900 ali 07 49 76903. Metka Bogolin, v.d.ravnateljice VRTEC KRŠKO Presernova cesta 13, 8270 Krško________________ Vpis otrok v Vrtec Krsko bo potekal od1. do 21. aprila2008. Starši lahko vpišete otroke, stare od 1 leta do vstopa v šolo, v dnevni program (6-9 ur) ali poldnevni pro- gram (4-6 ur), in sicer v enote: • Ciciban(centralna enota pri OS), Prešernova cesta 13, Krško, • Kekec (pri ribniku), Delavska 10, Krsko, • Grič, Gubčeva 6, Krško, • Pravljica (pri Valvazorjevi knji- žnici), Bohoričeva 1, Krško. V enoti Pravljica se izvaja tudi vzgojni program po načelih wal- dorfske pedagogike, • Enota na Zdolah, • Enota v Dolenji vasi. Posamezne enote vrtca imajo sle- deč poslovni čas: • enota Ciciban obratuje od 5.30 -17.00 ure, • enota Pravljica od 6.30 16.00 ure, • ostale enote bodo poslovale od 6.30-15.30 ure. Poslovni čas se lahko med letom prilagodi možnostim vrtca in po- trebam staršev. Poldnevni program se bo izvajal le, če bo zadostno število prijav. Od 14. do 18. aprila bo na vseh enotah vrtca teden odprtih vrat. V dopoldanskem času (med 9. in 11. uro), si boste lahko skupaj z otro- kom ogledali vrtec in delo v vrtcu ter se pogovorili z vzgojiteljicami. V primeru prostih mest se otroci vključujejo v vrtec tudi med sol- skim letom. Otroke lahko vpišete na upravi vrt- ca - enota CICIBAN, Presernova ce- sta 13, v času vpisa vsak dan od 7.00 do 15.00 ure. Prijavni obrazec za vpis vam lahko pošljemo tudi po pošti. Prav tako je obrazec na voljo na spletni stra- ni občine Krško www.krsko.si in na spletni strani Vrtca Krsko. Za dodatne informacije lahko po- kličite na tel. 07/49-21-558 ali 07/49-05-155 oz. 041 202 410. Dušan Tomazin, ravnatelj OSNOVNA ŠOU LESKOVEC PRI KRŠKEM Pionirska cesta 4, 8273 Leskovec pri Krškem OS Leskovec pri Krškem, enota VR- TEC, razpisuje naslednje starostne skupine in programe za šolsko leto 2008/09: Enota: Centralni vrtec pri OS Le- skovec pri Krškem 1. Starostne skupine: a) 1 .starostna skupina (1 do 3 let) b) 2.starostna skupina (3 do 6 let) 2. Programi: a) Celodnevni program (6 do 9 ur), delovni čas od 5.30 do 15.30 ure; b) Poldnevni program* (do 6 ur), delovni čas od 7.45 do 14.15 ure; c) Izmenski program*, delovni čas od6.30.do 19.30 ure; d) Popoldanski program*, delovni čas od 11.00 do 20.00 ure. • Program bo organiziran, če bo do- volj prijav. Enota: Nakupovalni center - Mall princ 1. Starostne skupine: a) 2.starostna skupina (3 do 6 let) 2. Programi: a) Celodnevni program (6 do 9 ur), delovni čas od 6.30 do 16.30 ure; Enota: Veliki Podlog 1. Starostne skupine: a) 1 .starostna skupina (1 do 3 let) b) 2.starostna skupina (3 do 6 let) 2. Programi: a) Celodnevni program (6 do 9 ur), delovni čas od 5.30 do 15.30 ure; b) Poldnevni program (do 6 ur), delovni čas od 7.45 do 14.15 ure; Rok za oddajo prijav: upoštevali bomo vse prijave, ki bodo oddane do vključno 30.4.2008. Način obvešcanja: OŠ Leskovec pri Krškem bo starše pisno obvesti- la o rezultatih vpisa najkasneje do 30.6.2008. Prijava: Starši vpišejo svojega otro- ka na obrazec VLOGA ZA VPIS V VR- TEC. Obrazec lahko starši pridobijo na OS Leskovec pri Krškem, v vseh enotah vrtca OS Leskovec pri Kr- skem in na spletnih straneh Obči- ne Krsko (www.krsko.si). Prijavo morajo poslati tudi vsi tisti starši, ki imajo svojega otroka že vpisanega v vrtcu (zaradi nove or- ganizacije dela). Organizacija dela: OS Leskovec pri Krskem bo glede na prispele prija- ve pripravila, v sodelovanju z obči- no Krško, priporočili Ministrstva za šolstvo in sport, Pravilnika o nor- mativih in kadrovskih pogojih za opravljanje dejavnosti predšol- ske vzgoje (Ur.l.RS, st.75/2005, 82/2005) in Pravilnika o sprejemu otrok v enote vrtca zavoda OS Leskovec pri Krskem, organizacijo dela v šolskem letu 2008/2009. Za dodatne informacije pokličite na tel.št. 07 / 492 28 65. Anton Bizjak, ravnatelj OSNOVNA ŠOU PODBOČJE Podbočje 82, 8312Podbočje___________ Vrtec pri OŠ Podbočje bo v šolskem letu 2008/09 izvajal dnevni pro- gram, ki traja od 6 - 9 ur (posloval- ni čas od 5.30 do 16. ure). Dnevni program je namenjen otrokom za prvo starostno obdobje (od 1. do 3. leta) in za drugo starostno obdobje (od 3. leta do vstopa v šolo). Vpis bo potekal v mesecu aprilu 2008 do vključno 30. 04. 2008. Če boste potrebovali varstvo med le- tom, se ravno tako prijavite v na- vedenem roku. Starši oz. zakoniti zastopniki boste pisno obveščeni o rezultatih vpisa. Vlogo za vpis otroka lahko star- si oz. zakoniti zastopniki dvigne- te v prostorih vrtca, v upravi sole ali na spletnih straneh Občine Kr- sko (www.krsko.si). Za dodatne informacije pokličite na telefonsko številko 07/49 77 030. Branko Strgar, ravnatelj OSNOVNA ŠOU RAKA Raka 36, 8274 RAKA_______ Vrtec pri OS Raka bo v šolskem letu 2008/2009 izvajal dnevni program, ki traja od 6-9 ur in sicer za otro- ke prvega starostnega obdobja od 1. do 3. leta in za otroke drugega starostnega obdobja od 3. leta do vstopa v šolo. Vpis bo potekal od 1. 4. 2008 do 30. 4. 2008. Prijavo oddajte vsi, ki želite vključiti otroka v vrtec ka- darkoli v šolskem letu 2008/2009. Vlogo za vpis otroka lahko star- si oz. zakoniti zastopniki dvigne- te v prostorih vrtca, v upravi sole ali na spletnih straneh Občine Kr- sko (www.krsko.si). Izpolnjene obrazce oddajte v vrtcu ali v tajništvu sole. Poslovalni čas vrtca je od 6. do 16. ure. Starsi bodo o sprejemu ali odkloni- tvi pisno obveščeni. Dodatne informacije dobite v taj- ništvu OŠ Raka (tel.: 49 75 022) ali v vrtcu. Milvana Bizjan, ravnateljica OSNOVNA SOU XIV. DIVIZIJE SENOVO Trg XIV. divizije 4, 8281 Senovo_______________ Objavljamo razpis za vpis otrok v programe vrtca za šolsko leto 2008/2009. V vrtcu pri Osnovni soli XIV. divizije Senovo bomo predvi- doma izvajali dva programa: 1. DNEVNI PROGRAM (6 - 9 ur), po- slovalni čas od 5.30 do 16. ure: • za prvo starostno obdobje (od 1 do 3 let) in • za drugo starostno obdobje (od 3 let do vstopa v solo). 2. POLDNEVNI PROGRAM (4 - 6 ur), poslovalni čas od 7. do 13. ure: • za prvo starostno obdobje (od 1 do 3 let) in • za drugo starostno obdobje (od 3 let do vstopa v solo). V primeru, da ne bo vpisanih do- volj otrok za oblikovanje oddel- ka POLDNEVNI PROGRAM (4 6 ur), bomo na željo staršev te otroke vključili v dnevne programe. Vpis: Starši oz. zakoniti zastopni- ki lahko svojega otroka vpišete tako, da izpolnite obrazec VLOGA ZA VPIS OTROKA V VRTEC SENOVO. Obrazec vam je na voljo v VRTCU SENOVO in na spletni strani Obči- ne Krsko (www.krsko.si). Izpolnjen obrazec lahko oddate v VRTCU SE- NOVO ali ga pošljete na gornji na- slov, vse do vključno ponedeljka, 5. maja 2008. Če boste potrebo- vali varstvo za otroka med šolskim letom, se ravno tako prijavite v navedenem roku. Za dodatne in- formacije lahko pokličete na tele- fonski številki: 07 48 81 900 (sola) ali 0748 81 910 (vrtec). Način obveščanja: Osnovna sola XIV. divizije Senovo, WE Senovo bo starše oz. zakonite zastopnike pisno obvestila o rezultatih vpisa najkasneje do 30. 6. 2008. Starši oz. zakoniti zastopniki, ki bodo dobili pozitivno rešeno VLO- GO, bodo z Osnovno solo XIV. di- vizije Senovo, WE Senovo sklenili enoletno pogodbo. Vinko Hostar, ravnatelj ¦v -v Posavski obzornik - leto XII, številka 6, četrtek, 20. 3. 2008______________________________________IZ NASIH OBCIN ¦ SEVN1CA Pj Izgradnja HE Bianca in CCN Sevnica Na območju občine Sevnica se sočasno izvajata dva zelo velika gradbena projekta, izgradnja hidroe- lektrarne Bianca in izgradnja kanalizacijskega sistema s čistilno napravo. Zelo pomembno je terminsko usklajevanje obeh projektov, vendar ju zaradi zapletov pri izbiri izvajalca za kanalizacijski sistem sedaj ni več možno popolnoma uskladiti. Na skupnem sestanku so se sestali projektanti akumulacijskega ba- zena HE Bianca in projektant kanalizacijskega sistema ter predstavniki Občine Sevnica, Komunale Sev- nica, nadzora in predstavniki izvajalcev del. Dogovarjali so se o tehničnih rešitvah, ki so potrebne za zagotavljanje poplavne varnosti za primer dviga obratovalne gladine HE Bianca pred izgradnjo ključnih objektov kanalizacijskega sistema. Projektanti bodo predvideli določene ukrepe, ki bodo zagotavljali poplavno varnost pred visokimi vodami. Družba za driavne ceste, ki izvaja nadzor nad izvaja- njem projekta kanalizacij- skega sistema in čistilne na- prave Sevnica, je potrdila novo idejno zasnovo. Izvaja- lec Nivo Celje se je odločil izdelati novo idejno zasno- vo zaradi upoštevanja vpli- va infrastruktumih uredi- tev izgradnje HE Bianca, ki jih imajo na kanalizacijski sistem. 0 spremembi idejne zasnove glede na idejni pro- jekt iz leta 2001 je Občina Sevnica obvestila tudi Mini- strstvo za okolje in prostor. Skladno z novo idejno za- snovo je predvidenih osem zadrževalnih bazenov, štir- je na levi strani in štirje na desni strani reke Save. Sku- pna dolžina kanalizacijskega sistema je 12,6 km. Kolek- tor na desnem bregu poteka od gorvodno od bencinskega servisa v Boštanju in prečka reko Savo po brvi na Radni. Kolektor na levem bregu pa poteka od gorvodno od ce- stnega mostu do Gobovcev, kjer s tlačnim vodom preč- ka reko Savo in nato ob bre- žini Save poteka do lokaci- je čistilne naprave na Logu, pod Selami. Na levem bregu potekajo tudi kolektorji po Planinski in Drožanjski ce- sti ter Florjanski ulici. Tre- nutno je v intenzivni pripra- vi dokumentacija za vložitev gradbenega dovoljenja. Pri- čakuje se, da se bodo dela na terenu pričela izvaja- ti v mesecu aprilu ali maju. Zaradi dviga gladine reke Save na obratovalno gladi- no HE Bianca, ki je predvi- dena v oktobru 2008, mo- rajo biti do takrat zgrajeni vsi kritični odseki, ki so pod vplivom visokih voda. Čistil- na naprava z večino kolek- torskega sistema mora biti zgrajena najkasneje do kon- ca meseca avgusta 2009. Za- radi usklajevanja izgradnje kanalizacijskega sistema in HE Bianca se je župan Kri- stijan Jane sestal z direk- torji na rednem mesečnem sestanku. Še naprej so se za- vzeli za dobro sodelovanje v prid obeh projektov. V veliki meri poteka izgradnja kana- lizacije in ureditev ob izgra- dnji HE Bianca na istih ob- močjih, zato je še toliko bolj pomembno dobro sodelova- nje v prid občanov in ob- čank. Odbor za hidroelektrarne na spodnji Savi je v prosto- rih Občine Krško organiziral predstavitev idejnih rešitev za HE Brežice. V sklopu iz- gradnje hidroelektrarne se bo zaradi manj poseljene- ga območja urejalo bistveno manj infrastruktumih ure- ditev kot se jih je ob izgra- dnji hidroelektrarne Boštanj in Bianca. Na podlagi idejnih rešitev se bo pripravila idej- na zasnova, ki bo podala po- datke za driavni prostorski načrt. Predvideva se, da bi bil državni prostorski načrt sprejet v juniju 2009. Tre- nutno so v pripravi različ- ne študije, med katerimi je najpomembnejša hidrološka zaradi optimizacije poplav- nih valov. V prostorih kra- jevne skupnosti Bianca so se ob prisotnosti predstavnikov Občine Sevnica sestali kra- jani in izvajalci. Izvajalec je ob urejanju ureditev na ob- močju akumulacijskega ba- zena posegel na zemljišča izven meje odkupa driavne- ga lokacijskega načrta. Pod- župan Občine Sevnica Sreč- ko Ocvirk se je zavzel, da se problematika čim prej uredi. Občina Sevnica bo spremlja- nje uresničevanje dogovora, da izvajalec v roku dveh te- dnov opravi ogled zemljišč, da se doseže sporazum o primerni odškodnini. V na- daljevanju so se pogovarjali o možnostih namakanja za- sebnih površin na Dolnjeb- rezovškem polju. Konzorcij za namakanje Podravja že izdeluje Idejno zasnovo na- makanja na Dolnjebrezov- škem in Arškem polju ter na območjih Sadjarstva Bianca. Za uvedbo namakanja je po- trebno pridobiti 80 % soglas- je lastnikov zemljišč, glede na površino, da se strinja- jo z uvedbo namakanja. Na predstavitvi so se prisotni lastniki zemljišč Dolnjebre- zovškega polja opredelili, da so zainteresirani za izvedbo namakalnega sistema. Izsradnja HE Bianca (foto: Ljubo Motore) Sestala se je Posebna ko- misija za spremljanje iz- gradnje HE Bianca, kjer so bili prisotni tudi predstav- niki javnega podjetja Infra d.o.o., izvajalci gradbenih del in vodnogospodarskih ureditev na akumulacij- skem bazenu HE Bianca, iz- vajalci rekonstrukcije odse- ka regionalne ceste Sevnica Brestanica in odsekov dr- žavne ceste G1-5 Sevnica - Krško in predstavniki lokal- ne skupnosti. Prisotni člani komisije so bili seznanjeni z aktivnostmi glede ukini- tve nivojskih prehodov in s stanjem projekta most Log, obveščeni glede poročil o nultem stanju objektov, pre- točnosti prometa pri delnih zaporah pri rekonstrukci- ji cest o terminih izvajanja del na Drožanjskem in Flor- janskem potoku in cesti ter o aktivnostih glede mostu čez jezovno zgradbo hidro- elektrarne Bianca. V nada- Ijevanju so glede prometne varnosti v času gradnje in- frastruktumih ureditev ob izgradnji hidroelektrarne Bianca, obravnavali temo čiščenja in vzdrževanja cest in čiščenja vozil ob izsto- pu iz gradbišča in pospeši- tev ureditve obvozne ceste čez Grič, ki bo uporabna v času rekonstrukcije odse- kov cest. Prisotni so bili se- znanjeni glede večjih pose- gov izven območja odkupa zemljišč in služnosti, ki jih je izvajalec izvajal na Dol- njebrezovskem polju. V na- šem okolju se bodo pričela intenzivno izvajati obsežna dela. Na odseku regional- ne ceste R-3 med Sevnico in Vranjskim potokom ter na odsekih glavne ceste G1- 5 med betonamo Hribšek in Impoljskim potokom in med Impoljco in jezovno zgrad- bo hidroelektrne Bianca se bo v naslednjem tednu pri- čela izvajati rekonstrukci- ja cest pod prometom in bo opremljena s semaforiza- cijo. Ravno tako se bo pri- čela intenzivno izvajati re- konstrukcija Drožanjskega in Florjanskega potoka in ceste in rekonstrukcija ce- ste čez Grič. Izvajalci bodo dela skušali v največji mo- žni meri izvajati, da bo mo- tenj v okolju dm manj. Kra- jane, ki živijo na območju urejanja pa prosimo za ra- zumevanje in strpnost. Posebna komisija HE (Vir: foto arhiv Občine) Vlaganja v telekomunikacijsko omrežje Občina Sevnica je leta 2004 na Zunanji oddelek driavne- ga pravobranilstva v Novem mestu vložila več kot 40 zah- tevkov posameznih krajevnih skupnosti za vračilo vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje na območju občine, ki so bili kasneje dodeljeni v reševanje na Driavno pravo- branilstvo v Ljubljano. Zahtevke občine Sevnica rešujejo štiri državne pravobranilke. V teh dneh je Občina Sevnica že prejela prve predloge poravnav. Občina Sevnica bo vsak predlog poravnave, ki ga bo prejela s strani pravobranil- stva, posredovala pristojni krajevni skupnosti oz. odborom, ki bodo v določenem časovnem roku predlog preučili in ga potrdili ali zavmili. Na podlagi predhodne potrditve porav- nave bo župan Občine Sevnica poravnano podpisal. Tehnični pregled vrtca v Loki V Loki je bil opravljen tehnični pregled dograditve objekta za potrebe osnovne sole in Vrtca Ciciban, kjer bodo nove prostore dobili tamkajšnji predšolski otroci. Vsa dela so bila dokončana že pred novim letom, zapletalo pa se je pri pripravi ustrezne dokumentacije. Izvedenci so ugotovili, da manjše spremembe, Sola Loka s prizidkom vrtca (Vir: foto arhiv Občine) ki so nastale med gradnjo, ne vplivajo na spremembo z grad- benim dovoljenjem določenih lokacijskih in drugih pogojev ter elementov, ki bi lahko vplivali na zdravstvene pogoje, okolje in varnost objekta. Objekt ustreza veljavnim tehničnim nor- mativom in standardom, pri izvedbi pa so bili upoštevani vsi projektni pogoji in soglasja. Pridobljena je bila tudi ustrezna dokumentacija. Ugotovljenih je bilo nekaj manjših pomanj- kljivosti, ki bodo odpravljene v naslednjih dneh, takoj zatem pa bo izdana uporabno dovoljenje. S tern bodo izpolnjeni vsi pogoji za takojšnjo preselitev otrok v nove prostore. Plovni režim na reki Savi Na pobudo Občine Sevnica, ki je že sprejela Odlok o določitvi plovbnega režima na reki Savi na območju akumulacijskega ba- zena HE Boštanj, je pristojno Ministrstvo za okolje in prostor pri- stopilo k pripravi Uredbe o uporabi plovil na motorni pogon na akumulacijskem jezeru HE Boštanj na reki Savi, ki bi opredelila pogoje za plovbo z motornimi plovili, ki zaenkrat se ni moina. V predhodnem postopku je ministrstvo pridobilo ustrezna mnenja soglasodajalcev in na teh osnovah pripravilo osnutek uredbe, ki bo določala odseke akumulacijskega jezera HE Boštanj, kjer je Pristan Orehovo (Vir: Ljubo Motore)_________________ dovoljena uporaba plovil na motorni pogon, opredelila dovolje- ni čas plovbe ter določila pogoje za motoma plovila. Infra d.o.o. je kot vzdrževalec brežin na akumulaciji HE Boštanj zaradi even- tualnih negativnih vplivov plovbe z motornimi plovili na brežine pred sprejetjem uredbe predlagala in naročila izvedbo ustrezne študije. Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Katedra za me- haniko tekočin z laboratorijem v Ljubljani je izdelala študijo do- ločitve pogojev plovbe na motorni pogon in možnega vpliva tokov in valov zaradi plovbe na brežine akumulacije HE Boštanj. Izbor županovega vina Na Studencu je bila zaključena prireditev ob izboru županove- ga vina 2008. Tokrat so člani vinogradniških društev izbirali med vzorci belih vin. Najvišje število točk in s tern naziv župano- vo vino 2008, ki ga bo Občina Sevnica uporabljala za protoko- larne namene in promocijo, je prejel vinogradnik Milan Jam- šek iz Kamenice za belo vino iz Kamenškega. Prireditve se je ob številnih gostih in vinogradnikih iz sevniške občine udeležil tudi minister za okolje in prostor Ja- nez Podobnik, ki se je predho- dno sestal z vodstvom podjetja ---------^T^T.-----------!------ Infra in si ogledal napredovanje ZuPan Kr^}'Jon Jane m del pri izgradnji HE Bianca. MUan Jomsek___________ Minister Podobnik, iupan Jane in Natasa Pinoza z dosedanjimi zmagovalci izbora za iupanovo vino: Dragom Kozincem, Jožetom Romihom in Milanom Jamškom_______ Eg POSAVSKA PANORAMA Posavski obzornik - leto XII, številka 6, četrtek, 20, 3. 2008 Občni zbor Planinskega društva Lisca Sevnica »Biti planinec je lepo!« SEVNICA - V Kulturni dvorani Sevnica je potekal v torek, 11. marca, redni občni zbor PD Lisca Sevnica, ki že vrsto let v svoji sredi povezuje ljubitelje gora in pohodništva. Občni zbor je popestril z zapetimi pesmi- mi MePZ Encijan PD Lisca Sevnica in s plesnim nastopom skupina plesalk z imenom Mlade žurerke iz Trži- šča. V sliki in besedi sta nepozabne vtise z različnih planinskih pohodov strnila Vinko Šeško in Janja Kolar. Planinsko drustvo Lisca Sevni- ca šteje 689 članov (članstvo se je v lanskem tetu poveča- lo kar za 130 novih članov) in gospodari z Jurkovo kočo in Tončkovim domom na Li- sci, s Planinskim zavetiščem pod Svetim Rokom v Sevni- ci, v najemu pa ima tudi Pla- ninsko zavetišče na Slatni pri Ratečah. V društvu skrbijo za skoraj 200 kilometrov planin- skih poti in imajo vezno Sev- niško pot oz. pot Lojza Moto- reta. Planinsko društvo Lisca Sevnica sega na različna po- dročja delovanja v okviru sek- cij, ki so zelo uspešne v kva- litetnem opravljanju svojih dejavnosti, med katerimi je pohodništvo eno izmed naj- bolj priljubljenih dejavnosti - v lanskem letu so varno pope- Ijali na različne organizirane pohode doma in v tujini pre- ko 5000 pohodnikov, saj ima- jo v svojih vrstah šolane in iz- urjene vodnike. Krona drustva so brez dvoma dobro obiskani in skrbno organizirani planin- ski tabori, kjer poteka vode- no spoznavanje gora, prijetno druženje in skrb za ohranitev Narave. V okviru PD Lisca deluje MePZ Encijan; v lanskem letu pa je začel z delovanjem športno- plezalni klub Aranea, ki trenu- tno šteje 58 članov. Na pobu- do planinskega društva je bila v lanskem letu podpisana Po- godba o partnerskem sodelo- vanju pri turističnem razvoju Lisce, na kateri je v letu 2004 že potekala naravovarstvena delavnica. Po podpisu partner- ske pogodbe, ki so jo podpisali sti za oživitev Lisce kot narav- nega in turističnega bisera. Še marsikaj je bilo povedanega na občnem zboru Planinskega drustva Lisca Sevnica, na ka- terem je predstavil poročilo o delu društva v letu 2007 pred- sednik Jože Prah. Le-ta je po- udaril tudi tri temeljne stebre sevniškega planinskega dru- Finančno poročilo za prete- klo leto je podal blagajnik društva Vojko Dvojmič. Vse prisotne na občnem zboru je pozdravil podžupan Občine Sevnica Srečko Ocvirk, ki je zaželel društvu uspešno delo še naprej. Kvalitetno delo, smele načrte, prodorne ideje in tvorno sodelovanje PD Li- sca Sevnica so pozdravili tudi gostje iz sosednjih planinskih društev - Brežice, Dol pri Hra- stniku, Krško, Laško, Rade- če, Rimske Toplice, Trbovlje in Zagorje ob Savi. Delo v PD Lisca Sevnica je pohvalil tudi Borut Vukovič, predsednik Meddruštvenega odbora zasa- vskih in posavskih planinskih društev od Litije do Brežic. Med prvimi je planinskemu društvu čestital za uspešno delo Borut Bizjak, član Špor- tne zveze Sevnica. Posebna planinska znaka sta prejela najmlajša člana - Matej Bu- dna in Anita Kosar. Smilja Radi Foto: Vinko Šeško Člana PD Lisca Sevnica Darinka Avguštin in Tone Šeško pri predaji spominske slike predsedniku Jožetu Prahu za uspešno dolgoletno vodenje drustva_______________ MePZ Encijan Mlade zurerke iz Trzisča PD Lisca Sevnica, Občina Sev- nica, KŠTM Sevnica in Občina Laško, je KŠTM tvorno pristo- pil k iskanju različnih možno- štva: kvalitetno pohodništvo, dobro obveščenost in imeti se lepo ter za zaključek dodal: »Biti planinec je lepo!«. Razstava pirhov na Raki RAKA - Simbole velike noči iz vse Slovenije, pa tudi iz neka- terih tujih držav, so tokrat zbrali na Raki. Člani Turističnega društva Lovrenc so namreč v farni cerkvi svetega Lovrenca na Raki pripravili razstavo velikonočnih pirhov, večji del raz- stave pa je iz zbirke Janeza Muleja iz Rodin. Zbirko bogati- jo pirhi, ki s svojim motivom in načinom izdelave sporoča- jo predel Slovenije, od koder prihajajo, med razstavljenimi primeri pa je moč videti tudi velikonočne pirhe iz Španije, Srbije, Belgije, Češke, Romunije, Italija in Rusije. Med več kot dvestotimi razstavljenimi umetninami velja izpostaviti 12 pirhov z motivi del priznanega slikarja Maksima Gaspari- ja ter unikatna pirha s predrto jajčno lupino mojstra Franca Groma iz Vrhnike, svoj delček velikonočnih simbolov pa so dodali tudi učenci Osnovne šole Raka. Kot dodajajo pri Turističnem društvu Lovrenc Raka, želijo z razstavo vsem Ijubiteljem tradicije približati eno najlep- ših oblik slovenske Ijudske in tuje umetnosti, p riložnost, da si razstavo ogledate pa vam ponujajo od cvetne nedelje do velikonočnega ponedeljka, vsak dan med 16. in 18. uro. Za ogled pa se lahko s predsednikom drustva Alojzem Kerinom (041 532 727) dogovorite tudi izven razstavnega časa. Sonja Pajk Cvetna popka na cvetno nedeljo BREŽICE - Letošnje leto je v brežiški porodnišnici naj- prej zaznamovala deklica, pa tudi prirastek deklic je bil večji, saj se jih je do nedelje rodilo 52, dečki so zaosta- jali za štiri porode. Metka Glogovšek, glavna medicinska sestra v brežiški po- rodnišnici, je ob našem obisku še povedala, da so zabele- žili tudi porod dvojčic, pohvalijo pa se lahko s 15 porodi več kakor v preteklem letu ob istem času. Srečna mamica loana s Katarino Kot zanimivost je bila tudi devetindevetdeseti dojenček deklica, prav tako pa še stoti, ki se je rodila 25-letni ma- mici loani Rusu in 42-letnemu očku Stanetu Varlecu z Bi- zeljskega. Mamica Romunka, ki je v naše kraje prišla pred dobrim letom in pol, se pridno uči slovenskega jezika, je gospodinja, očka pa je zaposlen v podjetju Kostak Krško. Prvorojenko sta poimenovala Katarina, ob porodu je teh- tala 3.020 gramov ter merila 53 cm, svoj življenjski list v svet pa je obrnila ob 14. uri in 13 minut. Nov list v statistiki brežiške porodnišnice pa je kot 101. dojenček obrnil deček, ki bo godoval na dan svetega Kri- štofa in je zagledal luč sveta dobro uro kasneje, tehtal 3.550 gramov ter meril 52 cm. Rodila ga je mamica Marti- na Ban, osrečil pa je še očka Romana in bratca Jakoba iz Spodnjega Starega Gradu. M.KalčičM. Kostanjeviški AKŽ društvo KRŠKO - V torek, 18. marca, je v dvorani krškega hotela City potekal zbor članic Društva kmetic Krško, v katerega je včlanjenih okoli 400 žena kmetic in ga kot predsednica vodi Olga Vintar. Pod okriljem drustva je še v minulem letu de- lovalo osem Aktivov kmečkih žena (AKŽ), v letošnjem letu pa se izloča kostanjeviški Aktiv kmečkih žena Pod Gorjanci, ki bo deloval kot samostojno društvo v občini Kostanjevica na Krki. Sicer pa bodo po planu dela za letošnje leto žene kmetice opravile vrsto izobraževanj, se s svojimi kulinarič- nimi dobrotami udeleževale različnih prireditev, razstav in sejmov, med drugim tudi v pobrateni nemški občini Obrig- heim. B. M. IHISI KULTURNI lüil D 9 M Društvo Zeleni krog Krško: MOST ZA PEŠCE KRŠKEM? Klub KDK, prost vstop Predavala bo Lidija Živčič (FOCUS, društvo za sonaraven razvoj) četrtek, 27.3., ob 19. uri TRAJA BRIZANI GROUP: etno-jazz koncert, Klub KDK zasedba: Traja Brizani, Igor Bezget, Žiga Kožar sobota, 29.3., ob 20. uri SHIRLEY VALENTINE monokomedija igra: Polona Vetrih; režija: Boris Kobal za modri abonma in izven petek, 4.4., ob 19.30 uri blagajna: 07/4880-194, info: 07/4880-190, e-mail: info@kd-krsko.si. spiet: www.kd-krsko.si Na salamiadi SEVNICA - Na dan 40 mučenikov je v Gostilni Vrto- všek potekala že 47. salamiada, ki jo je tudi tokrat organiziralo Društvo salamarjev Sevnica. Zmaga ponovno ostaja doma - tokrat je prvo mesto osvo- jil Stane Felicijan s Šmarčne, Milan Daničič s Kom- polja, ki je bil najboljši salamar zadnji dve leti za- pored, pa si je tokrat prislužil 10. mesto. Na letošnji tradicionalni sa- lamiadi je imela strokovna komisija še posebno veliko dela, saj je morala oceniti kar 107 vzorcev salam, ki so jih izdelali predvsem sala- marji s področja Posavja in Dolenjske. Po okusu, vonju, zunanjem izgledu in prerezu je komisijo najbolj prepriča- la salama Staneta Felicijana iz Boštanja, drugo mesto je osvojil Marjan Gorenc iz Tr- žišča, tretje pa Marjan Ko- pač iz Novega Mesta. Tudi na letošnji prireditvi je ob domačih salamah kralje- val cviček iz vinske kleti Ma- Stane Felicijan__________ stnak, vse skupaj pa je zači- nila tudi dobra glasba - poleg Blanških vinogradikov je lju- bitelje salam zabavala Nuša Derenda. Sicer pa se je tudi letos salamiade udeleži- la delegacija iz Madžarske, obiskovalci so se zabavali z Najboljši salamarji Posavski obzornik - leto XII, številka 6, četrtek, 20. 3. 2008___________________________________________POSAVSKA PANORAMA Kfl Dva jubileja Tonija Sotoška KRŠKO - Veliko dvorano krškega kulturnega doma so 7. marca do zadnjega kotička zapolnili Ijubitelji narodnozabavne glasbe, še predvsem pa tisti, ki že več kot desetletje spremljajo delo enega najboljših slovenskih harmonikarjev - Tonija Sotoška iz Koprivnice. Koncert z naslovom Mladost s harmoniko je bil letos že peto leto zapored. Učenci Tonija Sotoška na odru Kultumega doma v Krskem Toni Sotošek, ki je kot samo- uk začel igrati frajtonarico pri devetih letih in osvojil najviš- ja priznanja na harmonikar- skih tekmovanjih, v letošnjem letu obeležuje tudi 15 let de- lovanja zasebne harmonikar- ske sole. Kakor pravi Sotošek, je bil tedaj eden izmed štirih v Sloveniji, ki so zaorali ledino na področju zasebnega pouče- vanja. V desetletju in pol je naučil ta instrument igrati več kot 600 otrok, od tega jih je kar lepo število doseglo vidne in visoke rezultate bodisi na tekmovanjih bodisi da so uspe- li kot člani različnih narodno- zabavnih glasbenih zasedb. „Glasba mi je že od male- ga hobi, zadnjih petnajst Toni Sotošek let pa tudi kruh. In ker mi je ta hobi, veselje in Ijube- zen do glasbe kruh, lahko zase rečem, da sem srečen človek," je še za naš časo- pis povedal Sotošek. Sicer ¦¦¦^¦¦¦¦^¦¦IMMi pa je bila prav na dan pe- tega, jubilejnega koncerta v Krškem izdana Sotoškova tretja zgoščenka z naslovom Mladi virtuozi na harmoni- ki - venček narodnih v pri- redbi Tonija Sotoška, v eno- inpolumem programu pa so se na odru zvrstili njegovi učenci ter ansambli: Igor in Zlati zvoki, Katrca, ansam- bel Petra Finka, humorist Kondi Pižorn, gostje z Juž- ne Tirolske in Pihalni orke- ster Kapele, ob spremlja- vi katerega je zapel Dušan Topolovec iz Maribora, član studijskega ansambla Tonija Sotoška. Bojana Mavsar yVf POSAVSkT > ~W T~ ObzormK 10 let - za pokrajino. najboljši Stane Felicijan Salama velikanka Izjeme potrjujejo pravila - kljub temu, da ženske nimajo vstopa na salamiado, so Ijubitelji salam medse z veseljem sprejeli Nušo Derenda. V njeni družbi je užival tudi minister Vizjak._________ metanjem prest na salamo, ugibali so težo salame veli- kanke, izbrali mučenika leta ta naziv si je prislužil Iztok Kavčič, za najmlajšega sala- marja pa so razglasili Davor- ja Možiča. Tanja Grabrijan Foto: Ljubo Motore SEGRAD d.o.o., Ul. 11. novembra 57, Leskovcc prl KrSkem. Kontakt: Jernej Stare - 041 405 561 V poslovnem središču Krškega oddamo več visokokvalitetnih poslovnih prostorov v skupni izmeri 630 m2. Možna prilagoditev vašim potrebam in zahtevam. Pesniška zbirka Moje pesmi Marinke Glavač SEVNICA Galerija Ana je bila v četrtek, 6. marca, skoraj- da premajhna za vse obiskovalce, ki so se udeležili literar- nega večera, na katerem se je s svojim pesniškim prvencem predstavila domačinka Marinka Glavač. Njene pesmi odkri- vajo nežno in globoko čutečo osebo, ki želi odkriti skrivnosti Povezovalec literarne$a večera Sinjo Jezernik in avtorica pesmi Marinka Glavač. ljubezni in življenja, a skrivnost je skrivnost, zato v eni iz- med svojih pesmi pravi, da je najpomembneje ljubiti in ži- veti. V pesmih so ujeti tudi spomini na varen in topel dom - na toplo materino dlan in Ijubeč nasmeh; na kmetijo, ki jo je že začel prekrivati zeleni mah; na prvo ljubezen, ki je prišla kot nežen veter... Skrbno izbrane pesmi je recitirala Breda Drenek Sotošek, lastnica galerije, ki je tudi finanč- no podprla izid pesniške zbirke Moje pesmi avtorice Marinke Glavač. Vsak po eno pesem so odrecitirali tudi pesničini tri- je otroci Sonja, Igor in Teja ter avtorica sama, ki upa, da bo v prihodnosti uspela zagledati »luč sveta« še kakšna nje- na pesniška zbirka. Smilja Radi, foto: Tanja Grabrijan Razstava Ivančic LESKOVEC, KOPRIVNICA Sekcija ročnih del Ivančice, ki de- luje v okviru KD Anton Aškerc Koprivnica, je minuli konec te- dna pripravila pomladansko razstavo v razstavnih prostorih žunišča Leskovec pri Krškem. 12 rednih članic sekcije se dru- Članice sekcije ob svojih izdelkih____________________ ži že peto leto, vodi pa jih Ivana Lekše, po kateri so se tudi poimenovale. Razstava je bila zelo bogata, saj je vsebovala ročna dela - vezenja, kvačkanja in še precej ostalih drobnih ročnih spretnosti, skupno kar okoli 190 kosov. Prevladovali so velikonočni in narodni motivi ter otroški program. Artiški tamburaši s tremi obletnicami ARTIČE - Tradicija tamburaštva v Artičah sega v leto 1933, pred 40 leti je nastal tudi tamburaški orkester, že 25 let pa ga vodi Dragutin Križanič. V soboto, 15. marca, so pripravili kon- cert, na katerem so pod taktirko Dragutina Križaniča nastopi- li Tamburaški orkester KUD Oton Župančič, mlajši artiški tam- buraši z mentorico Anamarijo Šimičič, večer pa so popestrili 1 artilkimi tamburasi je zapeia tudi domačinka Nuša Derenda. še solisti Elizabeta Križanič, domačinka Nuša Derenda, Bo- jan Hotko - brač solo, na saksofonu Barbara Ogorevc, na tol- kalih pa Robi Fuks. Ob tej priložnosti so bile podeljene tudi bronaste, srebrne in zlate Gallusove značke, pa tudi jubilej- ne častne značke, kar je z izbranimi besedami dobitnikom po- spremila Alenka Černelič Krošelj, jubilejno priznanje pa je artiškim tamburašem v imenu JSKD podelil Marko Studen. M.K.M. ra SPORT_____________________________________________________________________Posavski obzornik - leto XII, številka 6, četrtek, 20. 3. 2008 Odličen začetek krških nogometašev KRŠKO - Za nogometaši NK Krško sta prva dva kroga spomladanskega dela 2. slovenske nogometne lige. Začetek je odličen, saj so edini osvojili vseh šest razpoložljivih točk in so trenutno na sedmem mestu z le šestimi točkami za vodilnimi ekipami Rudarja iz Velenja, Bele Krajine iz Črnomlja ter Thglava Gorenjske iz Kranja. Prvo tekmo so Krčani odigra- Ü v Zagorju, kjer do te tekme niso še nikoli zmagali. Uprava NK Krško je s strokovnim vod- stvom dala tekmi velik po- men, saj je bito Zagorje pred začetkom spomladanskega dela prvenstva direkten kon- kurent za obstanek, zato so nogometaše pred tekmo po- slali v karanteno. NK Krškd je ekipo Zagorja premaga- 10 z rezultatom 4:2. Visoka zmaga je bila vse prej kot lahka. Domačini so po napaki obrambe iz korektno dosojene 11-metrovke povedli. Sledile so minute, ko so se predrami- 11 tudi Krčani in po prekinitvi preko Roka Zorka tudi izsil- ili najstrožjo kazen, ki jo je suvereno zaključil letošnja okrepitev Edin Junuzovič. Domačini so nadaljevali s pri- tiskom in po še eni napaki zadnje vrste postavili končni izid prvega polčasa, 2:1 za Zagorje. Sledila je lekcija trenerja Iztoka Kapušina v slačilnici in začetek drugega polčasa je, ob zelo uspešnih menjavah (Šekoranja, Panič in Lazanski), prinesel popol- noma drugačno sliko. Krški nogometaši so ob poletnemu Paniču (dosegel je dva zadet- ka) dobesedno eksplodira- li in v drugem polčasu nasuli tri zadetke domačinom, ki se niso več uspeli pobrati. Pomembna in težka tekma je zahtevala tudi svoj dav- ek, saj se je poškodoval Rok Zorko. V drugem krogu je v Krško prišla vodilna ekipa prven- stva SC Bonifika. Gostje so bili v prvem polčasu boljši in v 28. minuti povedli. V nada- Ijevanju se je zgodil popoln preobrat, saj so domači igral- ci narekovali tempo igre in vseskozi poskušali izenačiti. Že v 51. minuti je imel pri- ložnost za izenačenje Junu- zovič, vendar je njegov strel iz 11 m vratar gostov obranil. Čeprav so imeli gostje kar ne- kaj priložnosti za povišanje vodstva, se to ni zgodilo in ob koncu srečanja so bili gledal- ci priča pravi srhljivki. V so- dnikovem podaljšku so Krčani z dvema skoraj identičnima zadetkoma dosegli nepriča- kovano zmago. Najprej je po predložku zopet odličnega Paniča v 91. minuti zadel re- zervist Miha Drnovšek, v 93. minuti pa je na veselje navi- jačev Krškega ob ponovnem predložku Paniča z glavo ne- obranljivo zadel še Junuzo- vič in se tako odkupil za prej zgrešeno 11 -metrovko. Naslednje srečanje bo ekipa NK Krško odigrala v Novem mestu proti dobri ekipi NK Krka, v soboto, 29. marca, pa v Krško prihaja ekipa Alumi- nija, ki spomladi še ni osvo- jila točke. Uprava NK Krško pa tudi pospešeno išče pod- jetja, ki bi bila pripravljena poslovno sodelovati z nogo- metnim klubom, zato poziva vse, ki jih sodelovanje zani- ma, da jih kontaktirajo. Kon- takte boste našli na sple- tni strani www.nkkrsko.com, kjer boste navijači našli tudi novice, kaj se v klubu in oko- li njega dogaja. G.P Brežičanke odščipnile točko Burji BREŽICE - Rokometašice ŽRK Brežice, edine posavske prvoli- gašice v ekipnih športih z žogo, so v 18. krocu osvojile dra- goceno točko na gostovanju pri ekipi Burja Skofije. Ob pol- času so zaostajale za gol (14:15), na koncu pa je bilo 29:29. Najboljši strelki Brežičank sta bili Tana Sutaj z 10 in Tanja Čigoja z osmimi zadetki. Pred tern so Brežičanke na doma- čem igrišču visoko, z 29:39, izgubile s tretjeuvrščeno ekipo Mercator Tenzor s Ptuja. Brežičanke so s 14 osvojenimi toč- kami osme na lestvici, po skoraj enomesečnem premoru pa bo 12. aprila v Brežicah gostovala ekipa Krim Mercator. Prizor s tekme Brežičank (v oranžnih dresih) s Ptujčankami___________________________ Dvojna posavska zmaga SEVNICA - Posavski atleti so nastopili v Velenju, kjer je po- tekalo državno prvenstvo Slo- venije v krosu za vse katego- rije. Čatežan Vid Zevnik je v Miha Povšič_____________ kategoriji mlajših mladincev na 5 km dolgi progi prepričlji- vo zmagal, za njim pa se je uvrstil Sevničan Miha Povšič. Srebrno medaljo je na 5 km • osvojila tudi starejša mladin- ka Maja Teraž (AK Sevnica). Z dobrim tekom se je s 5. me- stom izkazal tudi Robert Len- daro pri članih na 3000 m. Čista toplina. Plina. Priklop pttna do vaSe NSe Je brezpfačen 1^1 Nove najemntke pilnohrama čakn i^H •DAHIII) darllo v vrednostl do 5OO EUR '^H 080 22 66 | WWW.pGtrOl.SI ' postavitev plinohrama in dostava plina ¦Hl I O (ne)vstopu v drugo ligo bodo odločale finance PODBOČJE - Košarkarski klub Podbočje se po štirih sezonah nastopanja v 3. slovenski ligi seli stopničko višje - v drugo ligo. V letošnji sezoni so podboški košarkarji namreč zabeležili kar 15 zmag in le en poraz ter suvereno zmagali v 3. slovenski ligi - center. Uspešno sezono so prejšnji četrtek pred polno tri- buno podboške telovadnice kronali z zmago proti ekipi Parklji mladi s 70:65. Podbočjani so si napredova- nje v 2. ligo zagotovili že z zmago na gostovanju v Lju- bljani pri ekipi ŠD Fenomeni s 74:63. Čeprav zadnja tek- ma ni odločala o ničemer, si domači košarkarji pred tako številnim občinstvom, ki je prišlo proslavit uvrstitev v 2. ligo, niso smeli dovoliti pora- za. V prvem polčasu so pove- dli že z 20 točkami prednosti, ki pa je počasi kopnela in ne-. kaj minut pred koncem so se Ljubljančani približali na le točko zaostanka. V končnici so domačini le zmogli toliko zbranosti, da so zabeležili še 15. zmago. Zanjo je bil zaslu- žen predvsem Borut Rozman, ki je dosegel kar 37 točk. Kot pravi trener podboške ekipe Franc Rozman, je bil vsa ta štiri leta cilj zmaga v ligi. Blizu so bili že v prvi se- zoni, a so nesrečno izgubi- li odločilno tekmo v Gorenji vasi ter se morali zadovolji- ti s 3. mestom, v naslednji dveh sezonah pa zasedli 6. in 8. mesto. Letos je končno vse „poklapalo" in ekipa je nizala zmago za zmago, klonila pa Je na gostovanju v Logatcu. „Že štiri leta smo skupaj in v tern času smo ustvarili pravi kolek- tiv," pravi Rozman o razlogih za tako uspešno sezono, seve- da pa ne gre zanemariti leto- šnjih okrepitev, že omenjene- ga B. Rozmana na branilskem položaju in Tomaža Ploja pod košem. Svoj kamenček v mo- zaik uspeha so pristavili tudi vsi ostali člani ekipe, med ka- terimi so Aleš Pavlovič, Mar- ko Flajšman, Janko Kajba in Andrej Žefran v ekipi že vsa štiri leta. V tej sezoni je klub- ske barve prvič zastopala tudi ekipa kadetov, mladi košar- karji pa vadijo tudi v okviru osnovne sole. Uvrstitev v 2. ligo je poleg veselja vodstvu kluba prine- slo tudi skrbi, saj bo to kar velik finančni zalogaj. Med- tem ko je sezona v 3. ligi sta- la približno 15 tisoč evrov, bo v rangu višje po oceni pred- sednika kluba Roka Jevše- naka potrebno zagotoviti 25 do 30 tisoč evrov. „Brez iz- datne pomoči lokalne sku- pnosti in gospodarstva ne bo šlo," opozarja Jevšenak, tre- ner Rozman pa meni, da so s to ekipo sposobni uvrstitve v sredino drugoligaške lestvi- ce, s kakšno okrepitvijo pa tudi višje. Košarkarsko sezo- no bodo v Podbočju skleni- li 5. aprila, ko bodo pripravili turnir zmagovalcev vseh treh skupin tretje lige, na katerem se bodo za prvaka lige poleg Podbočjanov pomerili še ko- šarkarji Dravograda in Straž- išča. P. Pavlovič Ekipa, ki si je priigrala napredovanje v 2. ligo, manjka le Marko Flajšman Posavski karateisti v Zalcu osvojili 11 medalj POSAVJE - Karateisti treh po- savskih klubov so se udeležili močnega mednarodnega ka- rate tumirja v Žalcu, kjer se je zbralo približno 450 tek- movalk in tekmovalcev iz štirih evropskih držav. Dese- tčlanska zasedba Karate klu- ba Triglav je bila po tekmo- vanju bogatejša za eno zlato in dve srebrni medalji. Mari- ja Jeler in Jasmina Grilc sta v kategoriji članic suvereno opravili z vsemi nasprotnica- ....--.. mi, o končni zmagovalki pa Manja, Sasa m Jasmina je odločal medsebojni finalni dvoboj, v katerem je slavila Mari- ja in bila proglašena za najboljšo tekmovalko turnirja. Sasa Ve- nek je bila med kadetinjami nad 57 kg druga. Šestčlanska zasedba Karate kluba Brežice je osvojila eno sre- brno in tri bronaste medalje. Najbolje se je zopet odrezal San- di Petelinc, ki je izgubil šele v finalu bojev pri kadetih in tako ponovno osvojil srebrno kolajno. Po pričakovanjih so se tudi izvrstno odrezali Petra Planinc (mlajše deklice), Bruno Budič (mlajši kadeti) in Viktor Kopinč (mlajši kadeti), ki so si vsak v svoji kategoriji priborili bronasto medaljo. Sevniška ekipa Karate kluba Hypo je v Zalcu osvojila štiri me- dalje. Njihov najboljši tekmovalec je bil Aljoša Orač, ki je v osvojil srebrno odličje v kategoriji športnih borb kadetov + 75 kg. Bronaste medalje so si priborili povratnik na borišča Jasmin Dautbegovič v članski konkurenci do 75 kg, Rok Kuzem v kate- goriji članov do 65 kg ter Lino Šalamon med člani do 75 kg. Ameti trikrat na stopničkah KRŠKO - Plavalci krškega Celulozarja so nastopili na mednaro- dnem velikonočnem mitingu v Celju. V množici preko 300 pla- valcev iz Italije, Hrvaške in Slovenije so znova nastopili odlič- no in si priplavali kar nekaj izvrstnih uvrstitev. Kar trikrat je na zmagovalni oder stopil Hans Ameti - osvojil je drugo mesto na 100 m hrbtno, na 100 m prosto in delfin pa je bil tretji. Čedalje bliže najboljšim sta tudi Igor Glas in Nika Bizjak - oba sta na- mreč osvojila 7. mesti, Igor na 50 m prosto, Nika pa na 50 m hrb- tno. Nika je bila obenem še 8. na 50 m prosto in 12. na 50 m del- fin. Odličen deveti je bil v hrbtni tehniki Bine Bajc, 10. mesto pa sta si priplavala Matija Omerzel na 100 m prosto pri starejših dečkih in Leon Deržič na 50 m prosto pri mlajših dečkih. Tri medalje in pokal za Rainovke KRŠKO - Selekcijske telovad- ke GD Rain Krško so se za za začetek tekmovalne sezone 2008 udeležile 27. memori- ala Cirila Hočevarja v akro- batiki ter domov prinesle tri odličja in pokal. V kategoriji cicibank je z 2. mestom pre- senetila Anamarie Vodopivc, v ekipnem delu tekmovanja med mlajšimi deklicami je ekipa v postavi Nastja Modic, Maja Vodopivc in Natalija Vodopivec osvojila 3. mesto, med kadetinjami je bila bro- nasta Ana Vodeb, med člani- cami pa srebrna Urška Štus. Po pet medalj za Ippon in Katano SEVNICA, GLOBOKO - Tek- movalci DBV Ippon Rucanor iz Sevnice ter DBV Katana iz Globokega so se udeležili dr- žavnega prvenstva za dec- ke in mladince v ju-jitsu bor- bah, ki je potekalo v Gornjem Gradu. Sevničani so osvoji- li pet medalj: med dečki do 39 kg je bil Domen Božič dru- gi, Severin Stegenšek pa tre- tji, med dečki do 44 kg je bil Matjaž Simončič tretji, med dečki do 56 kg Andrej Ger- movšek drugi, med mladinci do 64 kg pa Tim Avguštin. Pet medalj so osvojili tudi globo- ški tekmov'alci: zmagali soTo- maž Ban med dečki do 39 kg, Matej Žerjav med mladinci do 77 kg ter Damjan Žerjav med mladinci do 85 kg, dru- gi mesti pa sta osvojila Peter Pšeničnik med mladinci do 85 kg in Irma Pirc med mla- dinkami do 49 kg. Posavski obzornik - leto XII, številka 6, četrtek, 20. 3. 2008 PREJELI SMO, OBVESTILA RJ Na osnovi sklepa stečajnega senata Okrožnega sodišča v Krškem, v zadevi St 12/2005-97 z dne 20.02.2008 nad dolžnikom JUTRANJKA d.d. v stečaju Radna 3, SEVNICA OBJAVLJASTEČAJNI UPRAVITELJ JAVNO DRAŽBO I. PREDMET PRODAJE 1.NEPREMIČNINA »Stara poslovna stavba« z dvoriščem na lokaciji Prešernova 19 v Brežicah, parc.št. 1362/1 in 1363, zk.vl.št. 890, K.o. Brežice ; Premoženje - nepremičnini pod točko 1 se prodajajo po izklicni ceni 40.000,00 EUR. Varščina znaša najmanj 10% izklicne cene. Celotno premoženje se prodaja na javni dražbi, ki bo v 15.04.2008, ob 13.30 uri v prostorih Okrožnega sodišča Krško, v dvorani 4 • II. nadstropje, Cesta krških žrtev 12, 8270 Krško. Premoženje je ocenjeno kot celota s cenitvenim poročilom z dne 10.10.2005. Izklicne cene so v skladu s cenitvenimi poročili, ki jih je izdelal stalni sodni cenilec in izvedenec g. Zvon- ko JEZERNIK univ.dipl.ing. II. POGOJI PRODAJE NA JAVNI DRAŽBI 1. Premoženje se prodaja po načelu »videno kupljeno« v kompletu kot celota. 2. Na javni dražbi lahko sodelujejo domače fizične in pravne osebe ter tuje fizične in pravne osebe ob pogojih vzajemnosti, ter ob pogoju, da ob ponudbi vplačajo varščino v določeni višini izklicne cene. Sodelovati pa ne morejo tiste fizične osebe, ki so dolo- čene v 153. členu I, II. in III. odstavka ZPPSL. 3. Pooblaščenci pravnih in fizičnih oseb morajo na javni dražbi predložiti pisno pooblasti- lo, fizična oseba pa se izkaže z osebnim dokumentom. 4. Pred javno dražbo mora vsak ponudnik plačati varščino v višini najmanj 10% izklic- ne cene in jo nakazati na transakcijski račun stečajnega dolžnika odprt pri odprt pri Banki Celje d.d., št 0600-0095-6079-344 z navedbo - plačilo varščine za javno dražbo. Pred začetkom javne dražbe mora dražitelj predložiti dokazilo o plačilu varščine, po- trjeno s strani banke. 5. S plačilom varščine vsak ponudnik, tudi edini sprejme obveznost, da pristopi k draž- bi. V primeru odstopa ponudnika od javne dražbe, že vplačana varščina zapade v ko- rist stečajne mase. 6. Plačana varščina se bo kupcu vštela v kupnino. Dražiteljem, ki na dražbi ne bodo uspeli pa se bo varščina vrnila v roku 8 dni po končani javni dražbi brez obresti. 7. Kupec, ki bo na dražbi uspel mora skleniti prodajno pogodbo v roku do 15 dni po izve- deni javni dražbi in plačati celotno kupnino na transakcijski račun stečajnega dolžni- ka v roku 15 dni po sklenitvi pogodbe, sicer se šteje, da je dražitelj od nakupa odsto- pil, varščina pa zapade v korist stečajne mase. 8. Zakoniti predkupni upravičenci po ZureP-1, ZON, ZKZ in SPZ lahko uveljavijo predku- pno pravico v skladu z doloäli 149/3 čl. ZPPSL. 9. Kupec mora pred sklenitvijo pogodbe stečajnemu upravitelju predložiti javno listino pristojnega organa, s katero dokazuje ali potrjuje, da ne obstojijo dejstva in okolišči- ne iz I., II., in III. odst. čl. 153 ZPPSL ali poda izjavo, overjeno pri notarju, s katero pod materialno in kazensko odgovomostjo izjavi, da ne obstojijo dejstva in okoliščine iz I., II., in HI. odst. čl. 153 ZPPSL. 10. Če uspešni dražitelj ne bo sklenil kupoprodajne pogodbe in plačal celotne kupnine v določenem roku, se prodaja razveljavi, vplačano varščino pa bo zadržal stečajni dol- žnik. 11. Izbrani ponudnik si mora sam pridobiti vsa potrebna soglasja oz. odobritve in potrdila za sklenitev pogodbe o nakupu nepremičnin v skladu z obstoječo zakonodajo. 12. Izklicne cene ne vsebujejo nobenih davščin in prispevkov. Davščine in prispevki se za- računajo izbranemu ponudniku dodatno, in sicer na osnovi Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni List RS 117/2006) in Zakona o davku na promet nepremičnin (Uradni list RS 117/2006). Vse dajatve in stroške v zvezi z prenosom lastništva mora plača- ti kupec. 13. Kupljeno premoženje bo kupcu izročene v posest in last po plačilu celotne kupnine. 14. Ogled premoženja in cenilnih mnenj je možen po objavi teh pogojev vsak delovni dan od 9. do 14. ure, po predhodnem dogovoru s stečajnim upraviteljem g. KOS Tomažem, na tel. št. 03 427 44 80, gsm 041 65 21 85 in na spletni strani www.svetovanie-kos.si. III. PRAVILA JAVNE DRAŽBE 1. Dražbo vodi stečajni upravitelj. 2. Draži lahko tisti, ki je plačal varščino, kar dokaže s pisnim dokazilom o plačilu. 3. Zastopnik dražitelja mora predložiti pisno pooblastilo. 4. Najmanjši možen dvig cene na dražbi je 2.000,00 EUR. 5. Dražitelj je vezan na svojo ponudbo, dokler ni podana višja ponudba. Na dražbi uspe tisti dražitelj, ki ponudi najvišjo ceno. 6. Dražba je končana 10 minut po najvišji ponudbi. 7. Ugovore proti dražbenemu postopku je mogoče vložiti dokler ni zaključen zapisnik o poteku dražbe. Ugovore reši stečajni upravitelj takoj. 8. Premoženje proda stečajni upravitelj po navodilih in pod nadzorstvom predsednice stečajnega senata (154/1 čl. ZPPSL ). J r J n\J B)jj J piJ UJ L &Mu>k\JJ Nemogoči pogoji dela Poziv vsem, ki imajo moč, da o tem odločajo... Živimo v Leskovcu pri Krškem. Občutek imamo, da je naš kraj nekje na prehodu. Ni še mesto, ni več vas. Žalostilo bi nas, če bi ga imeli za spalnico bližnjega mesta, a kaj, ko je to kar res. Pa nas sosednje mesto spreje- ma? Vsi, ki se ukvarjamo s kul- turnimi dejavnostmi in s špor- tom, bi lahko rekli da nas. A za kakšno ceno? Domači ustvarjalci, amaterji, a samo po finančni plati, živimo v kraju in tudi vse, kar ustva- rimo, je v prvi vrsti namenje- no domačemu kraju, domačim ljudem, potem pa vsem osta- lim. Ne razumite nas narobe. Nismo zapečkarji. Ne. Radi se gremo predstavit drugam, zelo radi. In tudi to uspešno počne- mo. Toda ne predstavljamo si, da bi imeli premiero gledališke predstave kje drugje kot v do- mačem kraju. Z leti dela se kaže vse več po- manjkljivosti domačega kraja. Seveda, ko začenjaš, si vesel, da imaš streho nad glavo, po- tem pa si želiš vse boljših po- gojev. Pri nas v Leskovcu pa gre tudi v obratno smer. Ker se nič ne premakne, je z vsakim letom slabše, tudi če si ne bi želeli nič boljših pogojev za delo, kot so bili na začetku. Verjetno ste že začutili, da go- vorimo o prostorski stiski, ki jo čutimo vsi ustvarjalci na vseh področjih. Kulturniki, športniki, upokojenci, izgnanci, taborniki, pevci,... Leskovec nima nobene- ga objekta, ki bi bil namenjen potrebam krajanov. Še huje nima niti prostora za urad kra- jevne skupnosti, kar ima najbolj odmaknjena krajevna skupnost ne samo v naši občini, ampak tudi v najbolj umaknjenem delu Slovenije. Žalostno. Naj opišemo na primeru, ki ga najbolje poznamo, na primeru našega Kulturnega društva Le- skovec. Že sedmo leto se trudimo, da v kraj pripeljemo različne, a brez razlike kvalitetne dogodke. Naj bodo to umetniški, zabavni ali pa samo druženje. Saj nam kar uspeva. A zopet cena. Da lah- ko vadimo za nastope, nas po- trpežljivo gostijo v glavnem ga- silci v dvorani, ki pa je za naše delo vse prej kot primema. Naši gostje se čudijo, kako lahko de- lamo tako zahtevne in hkra- ti kakovostne predstave v takih pogojih. Brez odra, brez skladi- šča, brez garderobe, brez česar- koli. Samo dvorana, vsaj ogre- vana. Hvala gasilcem. Potem gremo na oder osnovne sole, okupiramo razred v soli, ki je že tako premajhna. Na- stopimo v dvorani, ki je jedilni- ca in je popolnoma neprimerna a edina v kraju. In pri premie- ri dvakrat napolnimo to »dvora- no«. Na predstavo pride več kot 600 ljudi, naših krajanov. Gospe močno pazijo, da si na stolih ne strgajo nogavic, nekateri se z nostalgijo spominjajo svojih šolskih dni, ker so to še isti stoli kot pred tridesetimi leti. Hväla šolnikom, predvsem ravnatelju. Še preden pa pridejo gledalci, se naša tehnična ekipa zapodi v jedilnico in poskuša iz nje nare- diti gledališče, no, vsaj prizori- šče. Vse, kar smo uspeli v teh letih nabaviti, je mobilno. Scen- ska tehnika, luči, reflektorji, kabli, zvočniki, »mešalka« zvo- ka. mikrofoni.... Za vsako pred- stavo postavimo za 6 kilovatov lud, kilovat ozvočenja, položi- mo približno kilometer raznih kablov in celo predstavo -cvi- karno«, kdaj bo varovalka pre- gorela. In nato po predstavi vse to pospravimo in nato za nasle- dnjo spet postavimo. Pa sploh še nismo govorili o sceni. A to je samo tehnika. Kako se počutimo ustvarjalci? V glavnem se počutimo kot ve- liki bedaki. Mar ne bi bilo eno- stavneje po službi biti doma in gledati -Big brother-. Saj lahko tudi tako živiš življenje druge- ga. In se prides pokazat v dvo- rano v sosednje mesto, ko go- stuje predstava, za katero ime in igralce si slišal na televiziji. Toda vztrajamo, kljub vsem tem neugodnim, bolje rečeno, ne- mogodm pogojem dela. Zato se sprašujemo, kaj bi se moralo zgoditi, da bi ljudje, ki imajo mod in vpliv, da pre- maknejo tudi kaj v pravi smeri in se lotijo izgradnje sodobne- ga doma krajanov, kjer bi lahko vsi mi v človeških pogojih delo- vali? Saj delujemo za lastno ve- selje a tudi za vse Vas v kraju. Samo Kulturno društvo Lesko- vec letno postavi dve gledališki postavitvi, odraslo in otroško, etnološko prireditev Martinova- nje, ki je padla v oči tudi Slo- venskemu etnološkemu društvu, saj je ena redkih, ki ohranja ali bolje raziskuje in uprizarja na osnovi etnološke dediščine, v dm bolj avtentični obliki. Tradi- cionalna prireditev Pomlad pri- haja pa zabava na izviren način in je avtorsko delo nas ustvar- jalcev. Unikat, ki ste ga deležni samo Leskovčani. Da o možno- sti razstav fotografij ali likovnih del sploh ne govorimo. Celo sto- jala smo izumili, da lahko vsaj kaj pokažemo. No, vsaj Anirri glasbeni večeri imajo domova- nje, dokler bo do cerkve še od- prta pot. Kakor vemo, v podobnih nemo- gočih pogojih deluje tudi Lo- vski pevski zbor, ki vadi v osnov- ni soli, tu so taborniki, ki imajo samo nabit poštni nabiralnik na vratih gasilskega doma, Društvo izgnancev ima pisarno na štirih kvadratnih metrih, verjetno bi tudi športnikom strelcem, no- gometašem in karateistom prav prišel kakšen prostor, ne le ba- rake in domače dnevne sobe. Verjetno smo koga še spustili. Spustili smo tudi vse krajane, ki nimajo možnost izpeljati v kraju sestanka razen v soli ali v gostil- ni, raznih drugih organizacij in institucij, ki bi se lahko še pred- stavile v kraju in podobno. Smo dali dovolj primerov v pod- krepitev dejstva, da Leskovec nujno potrebuje dom krajanov, dom kulture, prosvetni dom, krajevni dom ali kakorkoli naj ga imenujemo? Da bo kraj lahko živel in ne spal. Da se bodo lju- dje lahko družili in ne samo sre- čali in odšli. Prostor, kjer bomo lahko ustvarjali, se družili, se- stankovali. Zato, pristojni, pokažite svo- jo moč in postavite v nasle- dnjih letih ustrezno infrastruk- turo. Pobudo imate, izvoljeni ste bili, da naredite kaj za kraj - na delo! In ne recite, da se ne da. Ozrite se po krajih okoli sebe. Vsak ima dom, dvorano... Tudi najmanjši kraji. V Občini Krško ni krajevne skupnosti, ki bi imela slabše pogoje, kot so v Leskovcu. Tako blizu centra, pa tako daleč stran. Janko Boiič, Kulturno drustvo Leskovec obctnakrfto Pomladno urejanje in vzdrževanje čistega okolja v mestu Krško Občina Krško in Odbor za olepšanje mesta obveščata, da bo od 25. do 29. marca 2008 potekalo spomladansko čiščenje okolja. Občanke in občane, mescanke in mescane VABIMO, da se pridružite skupinski delovni akciji, ki bo v soboto, 29. marca 2008. Zbirno mesto bo ob 8. urt pri gostilnf Murko v starem mestnem jedru, kjer se bodo po delovnem zajtrku z žu- panom Francem Bogovičem oblikovale ekipe za čiščenje starega mestnega jedra, javnih površin na Vidmu in v Leskovcu (zdravstveni dom in trg). Organizatorji bomo zagotovili tehnične pogoje in sredstva za uspešno čišče- nje in urejanje. Zahtevnejša opravila pa bodo opravile strokovno usposobljene ekipe. Akcijo bomo zaključili v mestnem parku ob 11. uri, ko bomo v gaju zaslužnih občanov odkrili obeležja, na katerih bodo v slovenskem in angleškem jeziku zapisani največji dosežki tistih, ki so v mestnem parku že dobi- li svoje mesto. Mesto v parku bo dobil tudi kip Vladimir- ja Štovička Deček z ribo, ki je del mestnega vodnjaka. Program bo sooblikovala Osnovna sola Jurija Dalmati- na Krško. To je vabilo h kolikor je mogoče množičnemu sodelova- nju pri urejanju okolja, v katerem stanujemo, delamo in živimo. S skupnimi močmi bomo lažje ohranili naše mesto lepo in čisto. Dobrodošli! CT OBVESTILA_____________" _________________________________Posavski obzornik - leto XII, številka 6, četrtek, 20. 3. 2008 Kupim pajek Sip tip 340 ali 330. Tel.: 07 81 84 663 Kupim zazidljivo parcelo ali manjšo vseljivo hiso, sončna lega, na ravnini, v okolici Sevni- ce. Tel.: 031 413 519 Kupim zazidljivo parcelo v oko- lici Brežicl lahko tudi stara hiša, pogoj soncna in mirna lokacija, nujno. Tel.: 041 582 345 Kupim masivno pisalno mizo in vrtljiv stol, po nizki ceni. Tel.: 07 81 80 507 Kupim ograjen travnik z manj- šim poslopjem ali vsaj malo nadstreška, Velika ali Mala Doli- na z okolico. Tel.: 031 876 668 Kupim njivo ali travnik do 1000 m2, lahko hišo za rušenje, med Vrhovim in Boštanjem. Tel.: 051 847 325 Kupim reduktor z elektromo- torjem za molzni stroj Viroviti- ca, luščilec koruze, traktorski in trofazni Cirkular za drva. Tel.: 041 552 915 Kupim traktor 4x4 pogon, lahko spriključki.Tel.:040 501 878 Kupim traktor 4x4 pogon, dobro plačilo. Tel.: 051 813 033 Kupim Renault Clio 1.5, dobro plačilo. Tel.: 040 501 878 Kupim smrekovo hoblanje ali pšenično slamo. Tel.: 031 255 050 Kupim teličko simentalko, sta- ro 4-6 tednov, za nadaljnjo rejo. Tel.: 051 217147 Iščem eno- ali dvosobno stano- vanje, lahko neopremljeno, za daljčasa. Tel.: 040 742 517 Najamem eno- ali dvosobno sta- novanje v Sevnici ali bližnji oko- lici. Tel.: 041 621 285 Najamem manjši vikend ali hi- ško v okolici Krskega. Tel.: 031 504 424 Oddam v najem opremljeno dvosobno stanovanje v Krškem, na Vidmu. Tel.: 041 984 844 Oddam v najem enosobno sta- novanje v Sevnici - kuhinja, soba, kopalnica. Tel.: 07 81 40 645 Oddam garsonjero v Sevnici, 21 m2, 3. nadstropje. Tel.: 041 712 977 Oddam dva lokala v Brežicah, v centru, 40 in 20 m2. Tel.: 040 534 017 Prodam 17.000 m2 zazidljivega zemljišča v središču vasi Stan- kovo, voda, elektrika na parce- li, cena 16.000 evrov. Tel.: 040 832 339 Oddam brezplačno v najem nji- vo v Brezini in Cundrovcu. Tel.: 031 232 945 Oddam v najem vinograd s 1000 trtami, na Kremenu v Krškem. Tel.: 041 843 828 Prodam BCS-acme. Tel.: 041 552 915 Prodam stanovanje v Brežicah, izredno lepa in mirna lokacija. Tel.: 041 935 804 Prodam 26.629 m2 kmetijske- ga zemljišča (8.141m2 gozda ter 18.551 m2 travnika), Spodnja Pirošica, Cerklje ob Krki, cena 27.000 evrov. Tel.: 041 564 191 Prodam mešani gozd 3,47 hek- tarov in njivo 30 arov v okolici Sevnice, cena po dogovoru ob ogledu. Tel.: 07 81 42 369 Prodam dvoinpolsobno stanova- nje v Krškem, na Vidmu, cena po dogovoru. Tel.: 031 609 785 Prodam vinograd s kletjo in vi- kendom, lepa sončna lega, Po- nikve pri Veliki Dolini, tudi mo- žnost najema. Tel.: 031 695 450 Prodam zazidljivo parcelo 987 m2 ter zazidljivo parcelo 557 m2, oboje v Dobovi. Tel.: 031 385 740 Prodam štiri traktorske gume Barum, na platiščih, malo ra- bljene, dimenzije 11,2x24, ter prašiča, težkega 135 kg. Tel.: 07 49 62 185 (po 19. uri) Prodam parcelo, nadomestna gradnja, v Selah 81 pri Dobovi (pri križu). Tel.: 07 49 61 938 Prodam štiri alu letna platišča za VW Polo, z gumami 175/65- R13-80T, za 200 evrov. Tel.: 041 634 657 Prodam štiri aluplatišča za Opel Astro, 15-colska, 25 €/komad. Tel.: 041 981 708 Prodam seno v refuzi in silažne bale, v okolici Sevnice. Tel.: 041 809 074 Prodam Zetor 25-11, letnik 1970, s kabino in črpalko Tomos na bencin, možna men Java za tv. Tel.: 041 222 914 Prodam prikolico za prevoz grozdja, otroško kolo ter dva komata. Tel.: 041 253 068 Prodam avto Opel-Calibra 2.0.T, leto 1991, neregistriran, cena po dogovoru. Tel.: 07 49 64 445 Prodam dve gumi Goodyear GT2 175-65-14, dve gumi 185- 65-14 Kleber, dve gumi 175-65- 14 Michelin Energy in štiri gume Hidragrip 195-50-15. Tel.: 040 166 699 Prodam 15-colska platišča, pri- merna za MB, cena 80 €. Tel.: 07 49 76 102 Prodam letne gume Eurotec 195/65/15, vožene 3 mesece, cena po dogovoru. Tel.: 031 569 209 Prodam satelitsko nayigacijo Garmin Nuvi 36OT in rdeče vino. Tel.: 040 510 299 Prodam prikolico prekucnik, širina 2,5 m, dolžina 6 m, višina stranic 1 m. Tel.: 051 633 499 Prodam Opel Astro 1.4i GL, le- tnik 1992, prevoženih 204.000 km, 3-vratna, metalik modra, strešno okno, lita platišča, do- bro vzdrževan, cena 800 evrov. Tel.: 031 436 851 Prodam Orbitrek, malo rabljen, cena 170 €. Tel.: 031 616 210 Prodam Hondo Civic 1,2 GL, le- tnik 1990, prevoženih 257.000 km, srebrna, 3. lastnik, cena 450 evrov. Tel.: 041 328 062 Prodam Volvo GLE, letnik 1994, odlično ohranjen, prevoženih 102.000 km, registriran, prvi la- stnik. Tel.: 030 911 534 Prodam zadnja vrata za kombi Volkswagen, nova. Tel.: 031 550 712 Prodam štirikolesnik Yamaha 350, letnik 2006, kot nov, cena 4.000 evrov, in vlečno napravo za Audi A4. Tel.: 040 714 373 Prodam motorno kolo Yamaha Dragstar 125 ccm, letnik 2003, 16.000 km, prvi lastnik, vsa mo- žna dodatna oprema, ugodno. Tel.: 040 231 289 Prodam moped APN-6-Alpino, molzni stroj ter tračno žago - pant žago. Tel.: 031 585 179 Prodam Passat 1.9 TDI Highli- ne variant, letnik 1999, kovin- sko srebrne barve, garažiran, redno servisiran, odlicno ohra- njen. Tel.: 041 947 565 Prodam 100-litrsko stiskalnico na vijačnico in stare trte za ra- zne aranžmaje-umetnine-okra- ske. Tel.: 041 690 280 Prodam nov trosed in rabljen kavč s foteljema, ugodno. Tel.: 07 49 77 498 Perutnina Rostohar - E Rostoharjevi \z Breg cenjenim strankam sporočajo, da bo prodaja belih kilogramskih piščancev, v torek, 1. aprila, na Bregah 1, mlade rjave jarkice nesnice pa si lahko priskrbite vsak dan ob večernem 6asu. Tel : 031 621 522, 07 49 21 563 Perutnina Rostohar - E. Erika Roslohar ».p., Brege 1, 8273 Leskovec pri Krikem ^^^^^H Nukleama elektrarna KrSko, d.o.o. ^^^^H Vrfoina 12. 8270 Krško ^^^^^M 1. OBJAVLJA PROSTA DELOVNA MESTA: ^^^^^H a. INŽENIRJAASISTENTAPROIZVOD- ^^^^^H NJE: ^^^^^^^B - 10 delavcev ^^^^^M b. TEHNIKAASISTENTAPROIZVODNJE ^^^^^^^H - 6 delavcev ^^^^^H c. TEHNIKAVZDRŽEVANJA ^^^^^^^H - 14 delavcev ^^^^^H 2. RAZPISUJE ^^^^^B 8 KADROVSKIH ŠTIPENDU ^^^^H Pogoji: ^^^^^^^H pod 1a.: - univerzitetni diplomirani inženir ^^^^^^^H tehnične oz. naravoslovne smeri, ^^^^^^^B pod 1b.: - tehnik strojne, elektro ali kemijske ^^^^^^^B smeri, ^^^^^^^| pod 1c: - tehnik elektro, gradbene ali strojne ^^^^^^^H smeri, oz. KV varilec ali izolater. ^^^^^^^H Za vse kandidate se zahteva znanje ^^^^^^^H angleškega jezika. ^^^^^^^^B Delovno razmerje se sklene za določen čas, 12 ^^^^^^^H mesecev, v katerem se bodo kandidati usposa- ^^^^^^^H bljali za delo v procesu proizvodnje, vzdrževanju ^^^^^^^H energetske opreme in inženirski podpori Če ^^^^^^^B kandidat uspešno konča usposabljanje, se z njem (jHH^^^HI sklene pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas. fflyWWw*^ Pod 2.: - student drugega ali višjih letnikov , univerzitetnega programs "'jEBSm strojništva, elektrotehnike, fizike, "*•" kemije, gradbeništva aii računalništva. Kandidati za zaposlitev naj ponudbe s fotokopijo ^m^^^ dokazil o izobrazbi, usposobljenosti in ^^H^^k življenjepisom, kandidati za štipendije pa HHHHBl prošnje s potrdili o vpisu in opravljenih izpitih r Jm pošljejo do 31.3.2008 na naslov: I^^^.^^F Nuklearna elektrarna Krško, d.o.o., ^^l^^ Vrbina 12, KRŠKO %py krsko zaposlimo . ARHITEKTA (mil) v Ljubljani ali Krškem za zahtevna dela arhitekturno-tehničnega projektiranja Pogoji: • univ. dipl.inž. aitiitekture z več leti delovnih izkušenj • potrdilo poobl. inž. pri ZAPS • delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s šestmesečnim poskusnim delom Od kandidatov pričakujemo: • izkušnje pri vodenju del tehničnega projektiranja • sposobnost vodenja projektnih timov • obvladovanje del z računalnikom in programskih orodij • obvladovanje vsaj enega svetovnega jezika • organizacijske in pogajalske sposobnosti TRŽNIKA/KOMERCIALISTA (m/ž) v Ljubljani ali Krškem za trzenje objektov in storitev Inženirja Pogoji: • visoka izobrazba tehnične ali ekonomske smeri z izkušnjami pri prodaji (najmanj 3 leta) na podobnem področju • delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s šestmesečnim poskusnim delom Od kandidatov pričakujemo: • samostojnost, komunikativnost, pogajalske sposobnosti • obvladovanje vsaj enega svetovnega jezika • sposobnost timskega dela Vaše ponudbe za sodelovanje, skupaj z življenjepisom in dokazili, poSljite v 10 dneh po objavi na sedež družbe: SAVAPROJEKT d.d., CKŽ 59, 8270 KRŠKO ali e-naslov uprava@savaprojekt.si. KUSLJAN d.O.O. tel.: 07/ 30 81 054 Na gmajno 5 mob.: 051/041/031 635 691 8310 Šentjernej ID St.: SI54294789 POOBLAŠČENI SERVIS IN PRODAJA ČISTILNIH SISTEMOV IKmCHER ^e 25 |et www.karcher-kuslian.si ZAPOSLIMO: Elektrotehnik, elektromehanik z več kot tri leta delovnih izkušenj za delo v servisu. Delovnik je od 7h do 15h. OBZORNIKOVA OGLASNA MREZA jl T [ |UI2Üi^ I ¦ \ I j ¦¦¦¦¦¦¦¦¦^¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦I^H \\ \\ \\. I A-IU .SI • INFOfa IA-BL.SI TA-Bl/ D.o.o - I'K KRŠKO^CKŽ 141, Khško tel: 0590 53 263 • GSM: 051 317 333 - OBLAČILA - CICIBAN OBUTEV MMfREMA - IGRAČE Vabljeni! ^WkOSKI SEDEŽI, VOZIČKIRAMATTI www.motorji-mach.si NUDIMO VAM DEVET RAZLIČNIH MODELOVl Serijo skuterjev s štiritaktnim motorjem 50, 125, in 150 ccm J -4^FS50QT-3 H» FS50QT {jj ^K" 41AC c .^ ^^^ loon f 1» iBm. 850€ n|^^790€ \\ ŠETINC BRANKO s.p. 041 627 154 Ulica stare pravde 24 07 499 05 70 BREŽICE intel@siol.net - KABELSKA TELEVIZIJA BREŽICE - KABELSKI INTERNET - MONTAŽASATELITSKIH IN ZEMELJSKIH ANTEN TMS BREŽICE d.co. SERV1|^ROOV|NA. HIDRAVLIKA ¦neli boste priložnost testirati nove modele vrtnih traktorjev, kosilnic, trimerjev (kosilnic na laks). Možen bo tudi nakup novih In testnih strojev. I Vabljenll MlliHHBttP0BraUcidlflflHl^B^*BMRHMi^|| 4- t^"'"^ Goieki7.8270KrSko www.vratazaren.si wraLQ\___\ tel: 07 49 212 59. 7r*rt*n ¦¦*'"-""¦'98m:^1652M3 .¦ i Ä-tll C=l ¦ fax: 07 49 212 50, * - 4 ,.„,,•„5;, .[Tt>i,i|.i .-i V.I-, info@vralazaren si ' ,^,^r a INDU8TRIJSKAVRATA EE2EH ^MttL 4 ROLO VRATA MJ-I'.'./BLM MmmM * i GARAŽNAVRATA ^T\ ^ W * T«iOeO, pnxlajj kilogramskih bclih piiianccv /j ludaljnjo rcjo - 4. in 5. aprila. IWaihcv jc dovolj in ni potrcbc po narulilu. Anmn Novak, Bitzina 10, 8250 Rrciice; Tclcftm:07 49 6l 069 Ugodno prodam komplet raču- nalnik in tiskalnik Epson. Tel.: 07 47 78 069 Prodam mobitel Sony Erics- son T290i, nova baterija, origi- nal račun, polnilec, torbica, kot nov, cena 15 €. Tel.: 041 279 213 Prodam sadike starih sort ja- blan in skuto, mleko ter sirotko. Tel.: 031 484 058 Prodam brezova drva. Tel.: 040 569 963 Prodam bukova ali mešana drva, mešano vino, belo in rde- če ter več asparagusov v loncih. Tel.: 031 430 868 Prodam dve toni koruze v zrnju, naravno sušene. Tel.: 031 296 701 Prodam ugodno uležan hlevski gnoj. Tel.: 07 49 76 130 (zvečer) Prodam ugodno žago Husqvarna Tomos 650, malo rabljeno. Tel.: 07 49 27 291 Prodam nakladalko SIP 19, obra- čalnik SIP 220 in puhalnik z mo- torjem. Tel.: 041 835 932 Prodam trosilec hleyskega gno- ja Tehnostroj s štirimi pokonč- nimi valji, hribovski, ter samo- nakladalko SIP 17 m\ cena po dogovoru. Tel.: 041 664 254 Prodam kosilnico BCS 175, ore- ben 110 cm, tribrazdni jarkar, dvobrazdni plug ter tri- ali pet- delne brane. Tel.: 041 971 638 Prodam krožne brane, predse- tvenik in kravo s teletom. Tel.: 07 49 78 005 Prodam večjo količino sena v kockah. Tel.: 031 238 746 Prodam koruzo v zrnju ali stro- kih. Tel.: 041 869 707 Prodam kvalitetno seno in ota- vo, cena po dogovoru, možna tudi zamenjava za govedo. Tel.: 040 681 971 Prodam mešana suha metrska drva. Tel.: 041 925 041 Prodam telico, staro sedem mesecev, križano, cika - simen- talka. Tel.: 041 297 072 Prodam prašiča, težkega 180 kg ter vino cviček. Tel.: 041 594 443 Prodam bikca, črno belega, sta- rega 1 mesec. Tel.: 031 868 337 Prodam telico simentalko, bre- jo 7 mesecev. Tel.: 041 577 440 Prodam bikca simentalca, sta- rega 3 mesece. Tel.: 07 49 75 447 Prodam več lepih, mladih zaj- čjih samičk, cena 15 €. Tel.: 07 49 25 182 Prodam pujska, težkega cca 40 kg, trivretenski pajek Farh ter mešana in akacijeva drva. Tel.: 031 743 291 Prodam prašiče, težke od 130 do 150 kg, hranjene z domačo hrano, ter bel jedilni krompir. Tel.:07 49 67 826(zvečer) Prodam dva prašiča, težka cca 170 kg, in odojke z možnostio zakola ter jedilni krompir. Tel.: 031 306 645 KAM V POSAVJU - WWW.POSAVJE.INFO Prireditve med 20. marcem in 2. aprilom Cetrtek, 20. 3. • ob 18.00 v Dvorani v parku Krško: predavanje „Shujšajmo skupaj in skuhajmo skupaj z Vido Petrovčič" • ob 19.00 v galeriji Posavskega muzeja Breiice: otvoritev fotografske razstave Mire Dernač Hajtnik, Roberta Gajška in Sama Hajtnika z naslovom „Barve" Petek, 21. 3. • ob 19.00 v dvorani TVD Partizan Boštanj: večerni pogo- vor na deželi z znanimi Slovenci - gosta Rado Mulej in Živa Vadnov • ob 19.00 v Cebeln'aku (MC Krško): literarni večer evrop- ske poezije • ob 20.00 v MC Sevnica: karaoke party „Pozdrav pomladi" Sobota, 22. 3. • od 10.00 do 12.00 v igralnici MC Brežice: Živ žav, brez- plačne ustvarjalne delavnice za otroke - izdelava veliko- nočnih pirhov in voščilnic • ob 10.00 v MC Krško: MC direndaj - velikonočno drevesce • ob 10.00 v MT Raka: delavnica „Darilo za mamico" - izde- lovanje brošk iz das mase • ob 19.00 v kulturni dvorani Bianca: predstavitev filmov Med legendo in resničnostjo in Ajdovski gradec • ob 19.00 v Grajski kavarni Sevnica: otvoritev razstave Nika Skuška • ob 20.00 v Cebeln'aku (MC Krško): Knapi v Čebelnaku - nastop skupin Orlek in Splash the Toilet • ob 20.00 v MC Sevnica: gostovanje turneje „Tour Got punk 3?" • ob 21.00 v MC Brežice: koncert alternativne glasbe - The Language of thought hypotesis in Meteora Ponedeljek, 24. 3. • od 11.00 dalje na Stankovem, Piroškem vrhu, Malenškem vrhu, Peklu in Vitovcu: žegnanje konj in dan odprtih hra- mov • ob 15.00 v cerkvi v Dobovi: velikonočni koncert KD Zvez- da Dobova Torek, 25. 3. • ob 19.00 v cerkvi sv. Lovrenca v Brežicah: koncert ob ma- terinskem dnevu • ob 19.00 v Kulturni dvorani Sevnica: gledališka predstava „5 velikih" v izvedbi igralske skupine Društva Trg Sevnica • ob 19.00 na gradu Rajhenburg: večer slovenskih samospe- vov Marka Železnika s prijatelji Četrtek, 27. 3. • ob 17.00 v dvorani OS Brestanica: prireditev z naslovom "Domišljava miška na kmetiji' - nastopajo otroci iz vrtca Brestanica • ob 18.00 v MC Sevnica: sola za starše 3. del • ob 19.00 v klubu Kulturnega doma Krško: Most za pešce? - predavanje na temo trajnostne mobilnosti Petek, 28. 3. • ob 17.00 v Domu XIV. divizije Senovo: prireditev Vrtca Se- novo z naslovom „Pozdrav pomladi" • ob 19.00 v gostilni Žolnir v Kostanjevici na Krki: praznik vina, kruha in „suhega sadja" - podelitev diplom in dru- žabno srečanje • ob 19.00 v SMC Sevnica: gost meseca • ob 20.00 v MC Sevnica: First chance festival 2008 2. del • ob 21.00 v Cebeln'aku (MC Krško): večer animiranega fii- ma Sobota, 29. 3. • ob 5.00 izpred Bivaka Senovo: odhod na enodnevno turo po Kamniških planinah • od 10.00 do 12.00 v igralnici MC Brežice: Živ žav, brez- plačne ustvarjalne delavnice za otroke pozdrav pomladi • ob 10.00 v MC Krško: MC direndaj dokumentarni film • ob 10.00 v MT Raka: delavnica „Servetna tehnika" - izde- lovanje slike iz prtičkov • v gostilni Repovž v Šentjanžu: salamiada in poticariada • ob 16.00 v SMC Sevnica: 1. Don Boskov turnir zračni ho- kej, pikado in namizni tenis • ob 19.00 v Dvorani v parku Krško: „Pomladno prebuje- nje, z glasbo in poezijo v zeleno pomlad", KD Grič Kr- ško z gosti • ob 19.00 v Domu XIV. divizije Senovo: premierni koncert Pihalnega orkestra DKD Svoboda Senovo, solista: klarine- tist Peter Gabrič in flavtistka Jasmina Erjavec • ob 19.00 v prostorih Gasilskega društva Zabukovje: dru- žabni večer ob materinskem dnevu • ob 19.30 v gasilskem domu na Gori: koncert KD An- ton Aškerc Koprivnica ob dnevu materinstva z naslovom „Mama je ena sama" • ob 19.30 v SMC Sevnica: turnir v namiznem hokeju za ve- liko nagrado SMC • ob 20.00 v klubu Kulturnega doma Krško: etno-jazz kon- cert Traja Brizani Group • ob 20.00 v MC Brežice: gledališka predstava „Slovenija, od kod lepote tvoje" • ob 20.00 v Cebeln'aku (MC Krško): metal koncert - Cross- breed, Thraw in Whisper • ob 20.00 v MC Sevnica: Hip-hop underground festival Nedelja, 30. 3. • ob 8.00 pred cerkvijo na Čatežu ob Savi: 24. pohod po Brežiški poti • ob 16.00 v gasilskem domu na Studencu: prireditev dru- štev, predšolskih otrok in učencev KS studenec z naslovom „Pozdrav pomladi" Torek, 1. 4. • ob 19.00 v Kulturni dvorani Sevnica: razgovor z županom Kristijanom Jancem ob zaključku ciklusa predavanj na U3 Če želite vpisati dogodek na koledar spletnega portala www.posavie. info in v rubriko Kam v Posavju, nam pišite na: redakciia@DOsavie. info Prodam mladega oslička, stare- ga 8 mesecev. Tel.: 07 49 61 057 Prodam dva 70 kg prašiča. Tel.: 07 49 67 530 Prodam dva prašiča, težka po 160 kg, možen zakol na domu, cena po dogovoru. Tel.: 07 49 59 175 Prodam bikca simentalca, sta- rega 6 mesecev, težkega cca 300 kg. Tel.: 031 690 668 Prodam kravo, teleta, bika, sta- rega 18 mesecev, in brejo kobi- lo, staro 10 mesecev. Tel.: 040 309 402 Prodam koruzo v zrniu ter belo in rdeče vino. Tel.: 031 466 504 Prodam kvalitetno rdeče vino, cena 1 €/liter. Tel.: 031 765 662 Prodam kvalitetno rdeče in belo vino, cena 0,90 €, orehova iedr- ca po 6 € in neškropljene limo- ne. Tel.: 051 813 551 Prodam rdeče in belo vino ter sveža orehova jedrca, cena po dogovoru. Tel.: 07 49 79 883 Prodam hrastove in borove plo- he, polsuhe, debeline 5 cm, in zazidljivo parcelo v Senušah Leskovec. Tel.: 041 793 067 Prodam belo in rdeče vino ter žganje: vinsko, sadno in slivov- ko, kupim lažjo traktorsko fre- zo. Tel.: 031 591 181 Prodam bukova, gabrova in aka- cijeva drva po ugodni ceni z do- stavo. Tel.: 031 609 956 Prodam zelo kakovostno vino, belo in rdece, cena 1 €/liter, večjo količino pripeljem na dorn. Tel.: 041 720 308 Prodam 400 litrov domače, či- ste frankinje iz okoliša Krško Sremič. Tel.: 07 49 70 431 Prodam rdeče in belo vino, cena 1 €/liter ali menjam za bukova drva. Tel.: 07 49 51 577 Prodam malo rabljeno leseno utozapsa. Tel.: 031 493 302 Prodam zidno opeko CBGJ, 25 x 25 x 20, cca 1000 kom. Tel.: 031 598 074 Prodam dvobrazdni plug 12 col, cena po dogovoru. Tel.: 07 49 67 689 Prodam otroška oblačila za de- klico, staro 8 10 let, in dečka 2-3 leta ter obutev. Tel.: 051 388 574 Prodam otroški sedež Peg-pe- rego dondolino primapapa, lepo ohranjen, z dvojno mizico za ve- čjo čistočo ter električni gugal- nik, cena 85 €. Tel.: 040 742 002 Prodam enofazni hidropak, pri- meren za vikend ali klet, cena ugodna. Tel.: 031 274 722 Prodam ugodno hojico, stolček za hranjenje, voziček in dve otroški posteljici z vzmetnico. Tel.: 040 777 844 Prodam moško kolo Mistral, zelo malo rabljeno. Tel.: 041 954 591 Prodam otroško kolo za starost 8 do 15 let, znamke Olpran ma- gic disc. Tel.: 041 652 045 Prodam otroško posteljo 120 x 60 Lip Poljčane, bele barve, z nastavitvijo višine, lepo ohranje- no, z jogijem in vso posteljnino, cena 120 €. Tel.: 040 742 001 BREZPLAČtfl MALI OGLASI Brezplačni mali oglas lahko odda le fi- zična oseba, izključno preko objavlje- nega obrazca v Posavskem obzorniku in za nekomercialne namene. Vsak bralec lahko objavi v posamezni šte- vilki praviloma le po en oglas. Za po- novno objavo mora naročnik ponovno poslati naročilo, vendar bomo oglas z isto vsebino objavili največ dvakrat. Vsebina oglasa naj bo napisana ätlji- vo in s tiskanimi črkami. Oglas mora biti napisan v slovenskem jeziku. V primeru, da bo mali oglas daljši od 20 besed, ga bomo skrajšali. Pridržujemo si pravico spremembe vsebine in zavr- nitve oglasa. Za resničnost in verodo- stojnost objavljenih oglasov odgovar- ja naročnik. Malih oglasov, ki se nanašajo na nu- denje dela (storitev) in zaposlova- nja, ne objavljamo. Zakon o prepre- čevanju dela in zaposlovanja na črno (Ur. list RS, St.: 36/2000) v 2. od- stavku 6. člena določa, da je naroč- nik oglasa dolžan ob naročilu oglasa navesti podatke o njegovi identite- ti. Zaradi tehnike pošiljanja oglasov ne moremo izpolniti pogojev zgoraj omenjenega zakona in zato oglasov, ki ponujajo delo oz. zaposlovanje, ne objavljamo brezplačno, pač pa jih morajo zainteresirani naročiti kot druge oglase na sedežu uredništva. Naročila malih oglasov sprejemamo najkasneje tri dni pred objavo, t.j. vsak ponedeljek pred izidom časo- pisa, na naslovu: Posavski obzornik, Trg M. Gubca 3, 8270 Krško. : KUPON ZA BREZPLACNI AAALI OGLAS DO 20 BESED I I Vsebina oglasa:___________.______________________________________________ I I Telefon:_________________Podpis:--------------------------------------- I * /^V1 ^c^s/wN/sio t ¦W7' strinjam se z objavo oglasa v Posavskem obzorniku! '. •Podatke na spodnji strani potrebujemo za preverjanje naročnika in niso za objavo. • • lime in priimek:_______________________________________.----------------------------- • lUlica, krai:_____________________________________.__________________ \ Ipošta:__________.__________ Kontaktni telefon:________________________ ; INFORMACIJSKO SREDI^ČE POKRAJIME POSAVJF Ifl ZADN JA STRAN Posavski obzornik - leto XII, številka 6, četrtek, 20. 3. 2008 Z zbirko igrač v otroški čas OREŠJE NA BIZELJSKEM - Ob glavni cesti Bizeljsko - Mejni prehod Orešje stoji kak kilometer pred državno mejo prijetna domačija, ki nas popelje v otroški čas. Pa ne le z igrali in palčki na dvorišču, bogastvo se skriva v stari domači- ji Marice Žnidarič. Kamorkoli se obrneš, samo igrače, nekaj starejših in veli- ko iz zadnjih desetletij. Ob novi domačiji stoji sta- ra hiša, ki lično urejena ne kaže let. Da ne bi sameva- la tako hiša kot lastnica s soprogom pred bližajočo se upokojitvijo, se je rodila ideja. Da bo zbirala igrače. Tako računa na obiskovalce, predvsem pa otroke, da bo, kot pravi, »pri hiši življe- nje«. Gospa je zaposlena za štiri ure, zato je popri- jela za delo in sama uredila police za razstavljene igra- če. Pred slabim letom je na- prosila svoje odrasle otro- ke, da ji odstopijo svoje in igrače vnukov, ki jih več ne uporabljajo. Pobudi pa se je pridružilo sorodstvo in na ogled čaka zbirka z okrog 400 plišastimi in še nekaj drugimi igračami. Otroci se bodo lahko z njimi tudi igra- li, podvojene igrače pa bo podarila obiskovalcem. Ob ogledu igrač in uživanju v varnem prostoru za igro, v peskovniku, igralih in na Otvoritev zbirke igrač bo 1. maja, gospa Marica pa naproša obiskovalce, da ji podarijo po eno igračo. Vse vaše doma odvečne igrače pa lahko pri njej dobijo nov dom v ome- njeni zbirki. Njena števil- kaje07 495 1308. travniku, pa bodoče obi- skovalce čaka tudi zanimivo kmečko dvorišče. Z veliko živalmi, ki jih danes otro- ci ne morejo videti povsod, čeprav so še kako desetletje nazaj bile običajne na kmeč- kem dvorišču. Sprehajali se boste med veliko pematimi živali, na ogled so tudi pra- šiči in krave, dvorišče pa bo v kratkem bogatejše tudi za konja. Seveda ne smemo pozabiti mačk in prijaznega gospodarja dvorišča - kuža, ki vas bo v vsej svoji veliči- ni prijazno pozdravil z mi- gajočim repom. Na kmetiji ne gre brez kmečkih dobrot vseh vrst, domačega vina in domadh sokov, pa značilne ajdove potice izpod rok pri- dne gospodarice. Gospa si je minule zimske večera krajšala z vezenjem gobelinov, v času našega obiska je zaključevala pet- najstega, ampak zares ve- likih dimenzij, tudi ti so po želji na ogled. Zbirka, ki je nastala ob nasvetih lastnice bogate zbirke starin Marije Sušnik iz Turističnega dru- štva Bizeljsko, bo popestri- la turistično ponudbo kraja. Lahko dostopna domadja pa je odlično izhodišče za obisk drugih turističnih znameni- tosti Bizeljskega. S. Vahtaric Zbirateljica Žnidaričeva sredi zbirke zdravo spati f^Vl zdravo živeti ^DOSTAVA NA DOM STROKOVNO |n balm SVETOVANJE •••»»! llaRO spite vil? , JL DIMENZIJE ^^^ ^^ OTVORITVENI \TjL^ ». ^ POPUSTI JjUSM i -^GARANCUA ^B^^H» VARNEOA NAKUP^J kZ F T»!r KRŠKO • Cesta krskih žrtev 137,8270 KrškdP Tel.: 07 488 08 50, (((•MBilD Novo: poleg banke KBM www.postelja. com Center jfc GradnjainvrtKffi Cesta Krških irWv 145a. Kf ško. tefmp^ŠlTOBSŽ iLä)BB{TR0nuisdiinen \^ ^^^3 . . . •• i • I *i Ccnaob plačilu s kartico Mcrcator Pika: lndustnjski sesainik Elektro maschinen MC 2600S 117^90 EUR Redna cena: 196,50 EUR / 47.089 SIT 28.254 SIT 40% pnhranek ob plačilu s k v kartico Mercator Pika ^L Zbirajte lepe trenutke s kartico Mercator Pika. Pristopnice so na voljo na vseh prodajnih mestih Mercator in v vseh prodajalnah partnerjev v sistemu kartice Mercator Pika. Dodatne informacije poiščite na www.mercatorpika.si ali pokličite brezplačno telefonsko številko 080 2 080. Mercator Pika Zbirajte lepe trenutke