\ GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA KOPRSKEGA OKRAJA KOPER — 8. SEPTEMBRA 1961 & POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI it LETO X. — ŠTEV. 37 KONČANA JE BEOGRAJSKA KONFERENCA NEVEZANIH DRŽAV Konferenca priporočila Hruščevu in Kennedyju osebni stik za ureditev spornih vprašanj Beograjska konferenca nevezanih držav je zaključena. Zaprla so se vrata poslopja, v katerem si sicer krojijo svojo usodo delovni ljudje socialistične Jugoslavije. Tokrat je bila beseda v veliki skupščinski dvorani še bolj glasna — cula se je zahteva milijarde Zemljanov, ki hočejo mir in enakopravne odnose med ljudmi po vsem svetu. Ponosni smo na zaupanje, ki so nam ga izkazali ponosni, svobodoljubni borci za mir in svobodo, ko so izbrali našo deželo, naše glavno mesto za svoj sestanek. Srečni bomo z vsemi našimi prijatelji, če bomo uresničili plemenite cilje, Iti jim je dala konferenca s svojimi sklepi in priporočili oprijemljive oblike. Sadovi konference se bodo pokazali že na bližnjem XVI. zasedanju Generalne skupščine OZN. Morda bodo za koga tudi kisli in grenki, toda za vse male narode prav gotovo še nikoli ni bilo slajših Z majhno zamudo je prisuela v Beograd tudi delegacija republike Kongo s premierom Adulo in namestnikom Gizengo, tako da je bilo vseh aktivnih udeleženk 25 brez opazovalk. V torek zvečer so a zaprti seji v Zveznem izvršeni svetu najvišji predstavniki "udeleženih dežel sprejeli tekst sklepov in resolucijo konference, ki je v svojem bistvu prava poslanica miru. Oba dokumenta bosta takoj dostavljena Organizaciji združenih narodov ter vsem vladam na našem planetu. Glasen in močan poziv nevezanih držav za ureditev svetovnih problemov, za odstranitev vseh žarišč mednarodne napetosti, za utrditev miru in konstruktivnega sodelovanja med vsemi narodi, nevmešavanje v zadeve drugih in pomoč slabše razvitim deželam, popolna razorožitev in takojšnje prenehanje z vsemi jedrskimi poskusi, opustitev kolonialne politike in politike sile in še vrsta drugih konkretnih zahtev za ureditev mednarodnih vprašanj — vse to je naletelo na izredno močan odmev v svetu. O konferenci so se pozitivno izrekli mnogi državniki sveta, le prizadeti zaradi svoje kolonialne politike so se vzdržali mnenja ali pa so konferenci celo odrekli pristoinost sklepanja o mednarodnih vprašanjih, čeprav je zdaj že vsakomur jasno, da so pobudniki in udeleženci zadeli žebelj na glavo s svojo ooslanico miru v. tem kritičnem trenutku mednarodnih odnosov in vse svetovne zgodovine. Konferenca je zlasti izglasovala • nujno priporočilo, naj se takoj se-staneta predsednik ZDA Kennedy I leta v središče pozornosti Po vseh naših naseljih smo intenzivno spremljali delo beograjskega zbora nevezanih držav — Delo konference so spremljale naše najlepše želje za njen uspeh — Povsod slavoloki in pozdravi udeležencem konference Praznično razpoloženje naših ljudi ob beograjski konferenci nevezanih držav so tudi na zunaj manifestirali številni slavoloki in zastave v vseh naseljih tudi v koprskem okraju. Na sliki: slavolok na križišču pri Auto-commerceu v Kopru Zlepa še noben politični dogodek ni vzbudil med nami toliko pozornosti, kot beograjska konferenca nevezanih držav. Ponos nad izkazanim zaupanjem drugih iz-venblokovskih dežel naši državi, zaupanjem drugih državnih voditeljev našemu predsedniku Titu, je še spodbudil vsestransko intenzivno spremlianje dela beograjskega zbora. Tudi pri nas v vsem koprskem okraju so stari in mladi te dni veliko več časa posvetili branju časopisov, poslušanju radijskih oddai posebno pa televizijskim prenosom. lP[p[]QEf:WuV(w mu°C8)(Bmm(B w [pmmticiDjjm Minulo nedeljo so se na pobudo občinskega odbora Zveze borcev NOB Postojna sešli na Pečni rebri nad mestom številni borci in aktivisti NOB, ki so med zadnjo vojno delovali na Postojnskem-in Pivki. Prišli so domačini, prihiteli pa so tudi iz Konra, Ljubljane, Nove Gorice — iz vse Slovenije in celo iz drugih republik, kjer danes živijo in delajo. Občinski odbor ZB je vsem priredil prisrčno družabno srečanje, v katerem je bilo veliko veselja in ganotja ob stiskih rok po dolgem času. V SOBOTO IN NEDELJO VELIK ZBOR BIVŠIH BORCEV V ILIRSKI BISTRICI Pred spomenikom talcem na Javorniški cesti je zbrane borce in domače prebivalstvo pozdravil predsednik občinskega odbora ZB Janez Kranjc, Tone Sotlar-Triglav •iz Senožeč pa je nato v kratkem nagovoru orisal skupne boje in trpljenje, ki je danes v zmagovitem času združilo vse borce in domačine v iskrenem srečanju. Pred spomenik so borci položili lep venec, nato pa so se v sproščenem razgovoru ob pripravljeni zakuski pogovorili o svojem delu in obudili spomin na hude, toda slavne in lepe dni oborožene vstaje in revolucije, v kateri so tudi sami prispevali svoj izdaten delež. Med udeleženci so bili med drugimi borci tudi dva narodna heroja Karlo Maslo in Gruden-Blisk, dalje Leopold Krese, Ervi-n Dolgan, Anton Hočevar in drugi. V Ilirski Bistrici so se lepo pripravili na veliko partizansko srečanje, ki bo med podobnimi prireditvami proslavljanja 20. obletnice vstaje in revolucije naših narodov med največjimi v koprskem okraju. Svojo udeležbo so prijavili številni delovni kolektivi, prišli pa bodo zlasti mnogi bivši borci NOB — posebno tisti, ki so bili v partizanih in pozneje v vrstah JLA v bojih na področju ilirsko-bistriške občine, da se bodo po dolgih letih spet srečali med seboj in s prebivalci tega področja. Za kratek dan bodo vsi skupaj obudili spomin na pretekle čase, ko so z ramo ob rami dajali od sebe vse za zmago ideje o svobodi naroda in človeka, hkrati pa se bodo tudi skupaj po-veselili te zmage in doseženih uspehov v graditvi novega življenja. Prireditveni odbor je pripravil lep program. Že v soboto, 9, septembra, ob 7, zvečer bo pred spomenikom padlim v NOB v Voj- kovem drevoredu spominska slovesnost, nato pa ob tabornem ognju prireditev in tovariški sestanek bivših borcev, mladine in vsega prebivalstva. V nedeljo. 10. septembra, ob 9. uri dopoldne pa bo prav tako pred spomenikom veliko zborovanje, na katerem bo govoril sekretar OK ZKS Koper Albert, Jakopič - Kajtimir, v programu pa bodo sodelovali tudi pevci in godba JLA, Ob zaključku bodo položili številne vence na skupno grobišče 284 borcev JLA, ki so dali svoja življenja v zaključnih bojih za osvoboditev. Popoldne bodo športna srečanja, predvajanje filmov s tematiko iz NOB in splošno ljudsko veselje in rajanje. Prireditveni odbor za proslavo še enkrat vabi vse prebivalstvo, zlasti pa še udeležence NOB, da se zagotovo udeležijo slavja in tako še povečajo slavnostno razpoloženje te prireditve. Zunanji izraz našemu razpoloženju v konferenčnih dneh so naši ljudje dali z lepimi slavoloki, postavljenimi ob glavnih cestah skozi naselja. Povsod so vihrale zastave in pozdravljale udeležence konference, ki so jim napisi na slavolokih želeli kar največ uspeha v korist vsega človeštva. Posebno intenzivno so konferenco spremljali v Piranu, kjer je bil Tartinijev trg nenehno ozvočen in so gruče meščanov in tudi letoviščarjev ..spremljale govore udeležencev konference prek radijskih ojačevalcev. Zvečer so se zbirali pred televizijskimi ekrani ali pa se udeleževali številnih predavanj o pomenu konference in deželah-udeleženkah. Podobna predavanja o konferenci in njenih namenih so bila po vsem okraju, Največ aktivnosti v tem pogledu so pokazale zunanjepolitične sekcije Socialistične zveze, pa tudi Ljudska univerza. Vsi občinski odbori SZDL so vložili veliko truda, da so dobili predavatelje, ki so po krajevnih odborih in drugod do vaseh govorili prebivalcem o konferenci in njenih udeležencih. Kako veliko zanimanje je bilo za konferenco, najlepše kaže primer številnih kopalcev, ki so lepo vreme prvih septembrskih dni prebili na obali med Koprom in Izolo ter še naprej mimo Stru-njana in Fiese, Pirana in Portoroža vse do Savudrije. Številni tranzistorski radijski sprejemniki in radioaparati v avtomobilih so bili na ves glas odprti, da je lahko čimveč kopalcev poslušalo potek konference. S končano konferenco na zanimanje zanjo in za države udeleženke med nami še ni solahnilo. Nasprotno! Raste zahteva, naj bi delo konference in vse okrog nje analizirali in pojasnili na posebnih predavanjih v sekcijah SZDL ali prek Ljudske univerze — zlasti še, ker se trenutno ne dajo še povsem oceniti daljnosežne posledice obeh dokumentov, sprejetih na konferenci — te posledice pa se bodo pokazale že v bližnji prihodnosti in posebno na XVI. zasedanju Generalne skupščine OZN v New Yorku še i je sicer lepo in v hortikularnem ozlru iz leta v leto lepše negovano mesto, ima zmeraj za sproti dovolj nerodnosti, da se ta' ali oni obregne ob nje. Turiste, tuje In domače, kot tudi domačine, moti cela serija neokusnih in praznih oglasnih desk raznih društev na ogradi postojnske osemletke na Titovem trgu. Središču takšnega turističnega mesta, ki ga obišče letno več kot sto tisoč turistov iz osemdesetih dežel sveta, takšne igračke v miniaturi in povrhu še na takšnem mestu gotovo ne pristoje. Za nerodnost, ki ji je težko najti par, lahko štejemo tudi napisne table firm na poslopju postojnske Kmetijske zadruge. Na prvi tabli še vedno piše, da je tamkaj Zadružna hranilnica in posojilnica, čeprav je ni več že nekaj mesecev. Druga tabla pa lažno opozarja, da je v stavbi Kmetijsko-gozdarska poslovna zveza Postojna, ki je tudi ni več že od 1. aprila. Kolektiv Kmetijske zadruge Postojna, ki pa je res v tem poslopju, bo končno morda le začutil potrebo, da izobesi primerno tablo; Takšnih in podobnih nerodnosti je v Postojni nešteto. Malokdo skrbi, da bi jih odstranili, kar mestu gotovo ni v čast. (ma) družbenih nalog, zlasti na področju poglabljanja tesnejših stikov s predavatelji. Druga pomembna naloga bodočega šolskega odbora bo najti več neposrednih stikov s starši, kar je bilo doslej marsikdaj zanemarjeno. Še posebno veliko odgovornost pa bo prevzel novi odbor z uvajanjem takšnega režima v šoli, ki bo omogočil splošen napredek vsakega učenca in njihove skupnosti. In zato bo potrebno tesnejše sodelovanje z družbenimi in gospodarskimi organizacijami, -er prosta spisa. Zlasti so bili priljubljeni debatni večeri, na katerih so brigadirji spoznavali domačo književnost in lepoto slovenske govorice. Ves kulturni program je bil prilagojen potrebam brigadirjev. V brigadi je deloval tudi radioamaterski krožek in tečaj za mopediste, ki ga ie obiskovalo 18 mladincev, 19 oa jih je ob koncu tečaja z uspehom položilo izpit. Brigadirji so navezali z domačini najtesnejše stike in zaradi velikega delovnega poleta, disci pline in kulturnega udejstvova-5 nja zbujali splošno občudovanje. Za primerjavo naj povemo, da so študentje ljubljanske brigade, ki jih je bilo 120, stlakovali v enem mesecu 900 metrov ceste, sežanski pa — 35 po številu — v dvajsetih dneh 802 metra, Na zaključni svečanosti, ki so se je udeležili v polnem številu prebivalci iz Vrabč in predstavniki političnih in oblastnih forumov iz Sežane, so proglasili brigado za udarno. 16 mladincev so proglasili za udarnike, 17 mladincev je dobilo pismene pohvale, dva sta bila pohvaljena ustno. Zaključne svečanosti so se udeležili tudi predstavniki podjetij, iz katerih so bili vajenci. Skratka — II, sežanska brigada, katere komandant je bil Marijan Gu-štin, uslužbenec »Intereurope« iz Sežane, je zaslužila vso pohvalo in vse priznanje. M. V. PO VIR Krajevni odbor v Povirju je na svoji zadnji seji sestavil okvirni načrt komunalnih del, ki jih namerava še letos opraviti. Za to je prejel dotacijo ObLO Sežana v višini 286.000 dinarjev. Načrt zajema popravilo pokopališč V Povirju in Marečah, lovilno .ploskev za vaški vodnjak v Pleše-vici, novo korito pri napajališču v Merčah in popravilo vaškega vodnjaka v Zirjah. Ker so sredstva krajevnega odbora razmeroma skromna, bodo pri izvajanju del sodelovali s prostovoljnim delom tudi vaščani. začetek lovne sezone Minulo nedeljo se je začela letošnja lovna sezona na malo divjad. Prve so na vrsti jerebice, ki jih je v nedeljo na obalnem področju že padlo lepo število. Prišli so na lov že tudi prvi lovski turisti iz Italije,, katerim lov na perjad pomeni poseben užitek in ga drago plačujejo, saj bodo letos samo za lov pustili pri nas po predvidevanjih okrog pet milijonov lir. S 1. oktobrom pa bo odprt lov tudi na zajce in fazane, s čimer ■bo lovna sezona povsem odprta. Mnoge lovske družine so za letos predvidele večje količine divjačine kot m-etekla leta tudi za široko potrošnjo. Naročite SLOVENSKI JADRAN svojcem v tujini Seja Občinskega ljudskega odbora v Kopru sklicana že tretjič, ker dvakrat ni bila sklepčna, kar kaže na neodgovorno pojmovanje prevzetih obveznosti — O tem naj bi razpravljali tudi zbori volivcev Za danes je moral predsednik Občinskega ljudskega odbora Koper Miran Bertok že tretjič sklicati isto sejo, ker dvakrat zaradi neudeležbe odbornikov ni mogla biti sklepčna in je zato odpadla. To ni osamljen primer v vsej praksi občinskega ljudskega odbora v Kopru sedanjega mandata, saj se je to že nekajkrat pripetilo. Vsekakor je zato delo tega foruma izredno otežkočeno in zastaja, problemi se nabirajo in ostajajo nerešeni veliko del j, kot bi pa smeli biti. Zaradi neodgovornega odnosa izvoljenih odbornikov je občinski ljudski odbor postavljen v neprijeten položaj, saj bodo konec koncev volivci zahtevali obračun in odgovor, zakaj posamezne zadeve s področja dela in odnosov v komuni tako zastajajo. Prav bi bilo zato, če bi volivci na prihodnjih zborih postavili tudi svojemu izvoljenemu odborniku vprašanje, če je in kako je sodeloval v delu občinskega ljudskega odbora — in če ni, zakaj tega sodelovanja ni pokazal, kar bo navsezadnje tudi vodilo pri prihodnjih volitvah odbornikov za novi ljudski odbor koprske komune. KMETIJSKA ZADRUGA HRPELJE-KOZINA V SEZONI ODKUPOV Dobra letino - preizkušnji zo za Kmetijska zadruga »ŽABNIK« s sedežem v Kozini, ki je zdaj edina na vsem področju razsežne hrpeljske občine, posluje v sedmih ekonomskih enotah, ki jih sestavljajo kmetijsko posestvo v Odolini, gozdarstvo, mesarija, blagovni promet, pekarija, špedicija soli in stroini park. Od 380 milijonov bruto prometa, predvidenega za leto 1961, so v prvem polletju realizirali 199 milijonov. Upravnik zadruge Milko Benčič nam je postregel z nekaterimi podatki v zvezi z letošnjim odkupom kmetijskih proizvodov. Do 31. avgusta je zadruga odkupila od kmetov 800 ton sena po povprečni ceni 8 dinarjev za 1 kilogram. Odkup sena pa še ni zaključen. Na področju zadruge bo letos nadpovprečen pridelek sliv in jabolk. Zadruga računa z odkupom tržnega viška 40—50 vago- GOSPODARSKI KOMENTAR POVEČATI LIKVIDNOST Gospodarski razvoj v letošnjem letu kaže ugoden vzpon, čeprav ■ne takega, kakor je bilo po planih predvideno. Vzroki za to so različni, vendar je vedno tako, da se ob spremembah gospodarskih instrumentov ali sistema sprva pokažejo težave, ki vplivajo na razvoj gospodarstva. Morda je letošnji prehod tak, da ga gospodarske organizacije ne morejo prebresti brez težav, kar je tudi razumljivo. Nerazumljivo je le, da. se premalo trudijo, da bi se čimprej vključile in vživele v spremembe, kot bi mnoge izmed njih pričakovale, da bodo težave same odpadle, ali pa da jih bo ta ali oni odlok celo odpravil. Zato ni nič čudnega, če ugotavljajo v raznih analizah letošnjega razvoja, da so zboljšanja, ki so nastopila doslej in kolikor so nastopila, v glavnem posledica novih, ugodnejših instrumentov, kot je znižanje davkov v posameznih primerih in podobno. Da je temu tako, kažejo tudi podatki o vedno bolj zapletenem medsebojnem kreditiranju. V prvi vrsti kažejo podatki, da se vsota tega ni prav nič znižala, na drugi strani pa, da tudi ndve možnosti znižanja tega, kakor so kompenzacije, asignacije in drugo, še niso prišle do izraza. Medsebojno kreditiranje je posledica pomanjkanja obratnih sredstev. Eden in glavni vzrok je seveda ta, da so banke zaprle prej tako široko odprte ventile kratkoročnega kreditiranja. O vzrokih in namenih tega ukrepa ne bi govorili. Toda vemo, da bi se moralo gospodarstvo z zmanjšanjem investicij, s sredstvi iz družbenih investicijskih skladov, z zmanjšano investicijsko potrošnjo samo oskrbovati v čim večji meri z obratnimi sredstvi in dati bankam možnost, da bi posredovale res le v izrednih primerih in za kratek čas. Uspeh v tej smeri je bil le delen in kljub naporom preusmeriti gospodarstvo na te vire obratnih sredstev kaže, da se gospodarske organizacije še vedno niso v celoti znašle in da njihov pritisk na vrata bank postaja spet močnejši. Vendar na tej poti ni rešitve, temveč je rešitev ti nakazani smeri. Zlasti pa bo potrebno prenehati z dosedanjim sistemom nelikvidnega poslovanja, ko podjetja prodajajo svoje blago v glavnem ne glede na možnosti plačila s strani kupcev. Zato tudi toliko odprtih računov, zato takšna medsebojna zadolženost, kar vse zelo zamegluje pravo sliko tržnih razmer pri nas. Računajo sicer, da se bo položaj zboljšal vsaj delno, ko bo sistem pobotov in asi-gnacij dobil širšo veljavo in zlasti ko bo menica kot kreditni in plačilni instrument postala široko uporabljeno sredstvo v naši blagovni izmenjavi. Omenili bi v tej zvezi precej slabo stanje zaključkov za izvoz po novem sistemu. O tem bo potrebno govoriti zlasti potem, ko bodo napravljene analize s tega •področja. -dt- nov sliv ter nad 40 vagonov jabolk. Odkupna cena za kvalitetne, obrane slive, namenjene za trg, je določena na 17 din za 1 kg, za slive za predelavo pa 13—15 dinarjev. Odkupne cene za jabolka zaenkrat še ni mogoče določiti. Odkupljene slive prevzema izolsko podjetje »DELAMA-RIS«.. Zadruga bo v lastni režiji predelala okrog 10 vagonov sliv. Na ta način bo znatno omiljen problem odkupa in plasiranja letošnjega sadnega pridelka. Pridelek krompirja v tej občini bo letos izpod lanskega. Preobilno pomladansko deževlje je kvarno vplivalo na kaljivost semena, čemur so se pozneje pridružili še bolezni in zajedavci. Le kdor je intenzivno škropil krom-pirišče, bo imel povprečen pridelek krompirja. V nadaljnjem razgovoru o stanju in perspektivah zadružnega gospodarstva je tovariš Benčič povedal, da redijo na posestvu v Odolini trenutno 60 glav plemenske živine in vršijo selekcijo goveda. Po prizadevnosti mladega kmetijskega tehnika Jelka Dobri-•le v zadnjem času to posestvo temeljito spreminja svojo prejšnjo podobo. Vso živino bodo pre-hranili z doma pridelano krmo. 50 glav mešane goveje živine so v poletnih mesecih prepasli na 70 hektarih mclioriranih pašnikov pod Slavnikom, zraven tega pa še 78 konj. Mesnice oskrbuje zadruga z mesom iz zakola lastne živine. Obstoječi breskov nasad v Be-ki, ki obsega 3 hektare oovršine, bo zadruga povečala na 10 do 15 ha in ga dopolnila z zasaditvijo jabolk in hrušk. V kooperaciji s koprskim FRUCTUSOM je letos nastavljenega 6 hektarov višnjevega nasada (1600 sadik) v Kozini. Gre za višnje, cepljene na rešelikino osnovo. Na svinjski farmi v Pregarjah gojijo trenutno 35 plemenskih svinj za razplojevanje. Mladiče odprodajajo tudi na sežansko področje. V torek zjutraj je v Kopru pristala velika čezoceanska tovorna ladja Export Agent severnoameriške družbe Export Line, Bil je lep pogled na velikanko in na druge ladje v novem pristanišču, kjer se lahko že srečuje po več velikih ladij hkrati NA SEŽANSKEM RAZPRAVLJAJO O GIBANJU GOSPODARSTVA V LETOŠNJEM LETU Bistveno izboljšanje poslovanja Občinski ljudski odbor Sežana je na svoji redni seji 28. avgusta razpravljal o gibanju gospodarstva v letošnjem prvem polletju in ugotovil, da se je ekonomičnost poslovanja gospodarskih organizacij letos bistveno izboljšala. Dokaz je v številkah, ki povedo, da je bil celoletni dohodek PODJETJE »MIZARSTVO« V DIVAČI ODSLEJ »Krasoprema« Dutovlje pri Sežani Podjetje »Mizarstvo« v Divači je nastalo iz nekaj kraških mizarskih delavnic. V svojem razvoju je hodilo ravno pot s ciljem postopnega prehoda na manjše industrijsko podjetje mizarske stroke. V ta namen so zgradili večji obrat pri železniški postaji v Dutovljah, na katerega so postopno prenašali težišče proizvodnje. S tem je nastala potreba po spremembi sedeža in končno tudi naziva podjetja. Te dni so zato dokončno prenesli sedež v Dutovlje v osrednji obrat in hkrati spremenili svoje ime iz Mizarstva Divača v Podjetje za izdelavo vseh vrst pohištva Dutovlje ali skrajšano kar »Krasoprema« Dutovlje z delavnico (obratom) v Divači. Sprememba je nastala v skladu s splošnim razvojem podjetja, v katerem imajo svoj zaslužek številni kvalificirani kraški mizarji. dosežen v višini 48,9 %>, narodni dohodek pa v višini 52,8 %>. V istem obdobju so skladi podjetij in akumulacija dosegli 59,5 °/o, osebni dohodek pa 45,4 °/o družbenega načrta. V primerjavi z lanskim letom se je narodni dohodek povečal za 20 odstotkov, akumulacija in skladi pa za 37,7 odstotka. Glede na te podatke je utemeljeno pričakovanje, da bo družbeni načrt za leto 1961 prekoračen, saj je znano, da je realizacija v drugem polletju vselej ugodnejša. Pri hitrejšem naraščanju narodnega dohodka izstopajo predvsem trgovina, gostinstvo in promet, Število zaposlenih je naraslo za 199, kar je v skladu z načrtom. Največji porast produktivnosti so zabeležili v Marmorin-dusu, Rudniku črnega premoga Vremski Britof, Krasoprerni Dutovlje, v obratu Avtoremont Sežana, SGP Kraški zidar Sežana in Mehanični tkalnici Senožeče. Vzroki: izpopolnjen tehnološki proces proizvodnje, boljša organizacija dela, nagrajevanje po učinku in ponekod že delitev dohodka po ekonomskih enotah. Seveda to ne pomeni, da so dosegli optimalno stanje. V primerjavi z lanskim prvim polletjem se je osebni dohodek povečal za 25,8 odstotka. Pričakovati je, da bodo osebni dohodki v drugem polletju še nekoliko porasli, posebno v industriji in obrti. Treba pa je ugotoviti, da sta Marmorindus in Rudnik črnega premoga v Vrem-skem Britofu pri dviganju osebnih dohodkov izgubila z vidika potrebo do razširjeni reprodukciji in da sta šla v tem pogledu očitno predaleč, kar se utegne kmalu maščevati. Za stanovanjsko in komunalno izgradnjo so porabili v prvem polletju 209 milijonov ali 41 odstotkov plana, za gospodarske objekte pa 125 milijonov dinarjev ali 46 odstotkov plana. Dela bi lahko potekala hitreje in ceneje, če bi imeli investitorji pravočasno pripravljeno dokumentacijo in če bi bila gradbena podjetja — zlasti pa Kraški zidar, ki je prevzel večino gradbenih del (ostali izvajalci so: SGP Primorje Ajdovščina, 1. maj Koper, Gradbenik Izola in Splošno obrtno podjetje Sežana) — bolje tehnično pripravljen za takšen porast gradenj. LETOS ELEKTRIFIKACIJSKA DELA NAJVEČJEGA OBSEGA Zmagoviti pohod v oojbolj skrito vas V široko razpredenem električnem omrežju imajo posebno važno vlogo daljnovodi, ki napajajo številne glavne trafopostaje sirom po našem okraju. Na sliki: elektromonterji Elektra-Koper so se tudi letos spoprijeli z zahtevno napeljavo daljnovodov v neposredni bližini Kopra Da je elektrika najbolj učinkovit činitelj v boju za obnovo našega podeželja vedo povedati povsod tam, kjer je v vaško temo prodrla slepeča električna luč. Zato ni naključje, da smo tudi v našem okraju dodelili v programu obnove podeželja nadvse pomembno vlogo elektrifikaciji, ki si je skraja utirala pot sicer bolj v obrobna področja mest in večjih naselij medtem ko danes domala ne bi mogli najti naselja tudi v najbolj odmaknjenem kotu, da ob električni razsvetljavi ne bi bili vaški domovi že v do-kajšnji meri opremljeni z radijskimi sprejemniki in vrsto gospo- dnjskih ter kmetijskih električnih naprav. Nemalo zaslug za tako uspešno elektrifikacijo našega podeželja ima nedvomno koprsko podjetje »Elektro-Koper«. ki je .razpredlo svojo dejavnost na celotno okrajno področje. Kljub nestrpnosti, ki so jo večkrat izražali prebivalci nekaterih zakotnih vasi, kjer so si preveč enostavno tolmačili napeljavo električnega omrežja in instalacijskih del ter so povsem pozabili na ostale objekte, kot so transformatorske postaje in drugo, so šele danes po opravljenem delu spoznali zahtevnost in vrednost opravljenega dela. V koprski tovorni luki Je bilo konec avgusta in prve dni septembra še bolj živahno kakor po navadi. Zahodnoncms_ka ladja westlalen (Hamburg) je raztovarjala 11.000 ton sladkorja, Bohinj (Splošna plovba Piran) pa je natovoril večjo količino generalnega tovora Ob letošnjem Dnevu mornarice (10. septembra) so graditelji koprskega pristanišča lahko kar zadovoljni. Dela na tretji veza lepo napredujejo in oktobra bo Veli Jože že položil na podmorske temelje betonske kvadre v dolžino 80 metrov. Ostali del obale — 55 metrov — bo končan do pomladi Pred nedavnim so začeli v luki gradlU plinske ceUce za dezinsekcijo južnega sadja, prostornine 600 m'. To Je prva gradnja te vrste v državi. Obratovati bo začela konec leta. V primerjavi s sedanjim stanjem, ko mora sadje po po- tTebl skozi dekansko hladilnico, se bo proces dezinsekcije skrajšal od 10 dni na i ure Na skladišču lesa podjetja Slovenija-les ob nasipu Koper-Ankaran pripravljajo postavitev jeklene nadstresnlce, pod katero bo 3000 m' pokritega skladiščnega prostora. V pristanišču gradijo še dve trlnadstropnl skladišči, v katerih bo prostora za okrog 10.000 ton blaga. V prihodnjem letu bodo začeli graditi še dve takšni skladisčl Kolektiv podjetja »Elektro-Ko-per« pa se lahko postavi letos z najbolj obsežnimi elektrifikacij-skimi deli. Vsekakor je bila najbolj zahtevna elektrifikacija vrste naselij in vasi v dolini reke Dragonje in v Sečoveljski dolini, povsem pa so obnovili celotno električno omrežje v Škofijah, medtem ko sedaj obnavljajo omrežje v Pregari in na Gradinu, tako da je za sedaj odprto samo še vprašanje elektrifikacije van-ganelske doline. Vendar na upravi podjetja zagotavljajo, da so načrti za elektrifikacijo vanga-nelske doline že gotovi, sama dela pa bi lahko pospešila samo pomoč občine in okraja. Za napeljavo elektrike v Salaro, Komnel in ostale zaselke bi namreč potrebovali okrog 70 do 80 milijonov dinarjev. Stroške napeljave veča predvsem razbitost teh naselij, ki domala nikjer niso strnjena. Velja omeniti, da bodo že letos začeli v Škocjanu z gradnjo nove transformatorske postaje, kar bo nedvomno pospešilo tudi elektrifikacijo vanganelske doline. Za zaključek naj omenimo, da sodi med letošnja opravljena dela podjetja »Elektro-Koper« tudi obnova oziroma ureditev javne razsvetljave v Ravnu, Padni, v Škofijah ter v Izoli, Portorožu ter Piranu. Očitno lahko smatramo torej letošnje leto za eno najbolj učinkovitih na področju urejevanja novega in obnove starega omrežja, vendar v podjetju pravijo, da bodo do konca leta intenzivno nadaljevali z začetim delom. (bb) stran 4________ _____-SLOVENSKI JADRAN«___Štev. 37' — 8.' septembra-1961 A PRS LJUDEH V NAŠIH KRAJIH iV PRI LJUDEH ¥ NAŠ8H KRAJIH * PRI UUO>SH ¥ MAŠBH KRAJIH PRI LJUDEH ¥ NAŠIH KRAJIH ik BORCI! V nedeljo, 17. septembra, bo v Br-dih velik partizanski tabor, združen z odkritjem spomenika padlim v NOB v Brdlh in v Slovenski Benečiji. To bo največja slovesnost v jubilejnem letu revolucije na Goriškem ter zopet ena redkih priložnosti za srečanje borcev in aktivistov, ki so se borili ali delovali za narodnoosvobodilno gibanje na primorskih tleh. Zato vabimo članstvo — bivše partizanske Porce in aktiviste, »rezervne oficirje in podoficirje ter . vojaške vojne invalide, da se v čimvečjem številu udeleže velike spominske manifestacije ob zahodni meji. S svojo prisotnostjo boste izkazali tudi spoštovanje do padlih. D0LEN3SHI OST metliški pozdrav ladji-velikanki Naši največji trgovski ladji »Beli (krajini« so zaželeli srečno vožnjo na prvi poti tudi predstavniki ObLO Metlika ln političnih organizacij. Ob tej priložnosti je predsednik ObLO tovariš Franc Vrviščar podaril kapitanu ladje Dragu Sirci album »Bela krajina«, ki prkiazuje NOB v Beli krajini, povojno graditev in zgodovinske ter turistične znamenitosti Bele krajine Prav enak album je dobil kot darilo tudi direktor »Uljanika« metliški rojak tovariš Koplnič, ki je bil ob splavitvi 'ladje jeseni 19G0 v Pulju njen boter. ZROP iz Metlike pa je prav 5. in G. avgusta organiziralo izlet na Reko ter v Piran in Skocijanske jame. 50 rezervnih oficirjev in podoficirjev si je 6. avgusta ogledalo tudi naso največjo .ladjo za sipljivi tovor. PO 35 LETIH URESNIČENA ŽELJA Dolgoletna želja Jeseničanov in Javorničanov, da bi dobili most čez Savo na Javorniku, se je pričela v teh dneh uresničevati. Gradbeno^ podjetje Gradiš je že pričelo z gradnjo 125 m dolgega železo-betonskega mostu, ki bo velikega pomena za osebni in tovorni promet. Most, katerega investitor je ObLO Jesenice, bo veljal okrog 90 milijonov dinarjev. Sodijo, da too dograjen že iletos. OB ROB ZADNJE CESTNO-PROMETNE AKCIJE »NA CESTI NISI SAM« Gre m V prizadevanjih za varen promet na naših cestah bi morali sodelovati razen samih uporabnikov še vsi drugi posredno ali neposredno odgovorni organi Te dni pred zaključkom cestnopro-metne akcije »Na cesti nisi sam« ugotavlja okrajna komisija za vzgojo in varnost v prometu lahko tudi že rezultate tega obsežno zastavljenega tlela. Medtem ko velja na eni strani omeniti vrsto hvale vrednih pobud občinskih komisij za vzgojo in varnost v prometu, kar velja posebej za Postojno in Sežano, kjer so z vrsto predavanj, z razlagami prometnih nesreč in z učinkovitim propagandnim gradivom v sliki in besedi nevsiljivo posredovali številnim uporabnikom cest obsežno snov prometne vzgoje — nikakor ne gre prezreti nadvse važnega činitelja, ki zadeva enoten nastop vseli organov, lci imajo posredno ali neposredno zvezo s prometom oziroma z objekti in napravami na našem cestnem omrežju in ob njem. Tako moramo tudi tokrat ugotavljati, da so levji delež bremena zadnje cestnoprometne akcije nosili mimo okrajne komisije za vzgojo in varnost, v prometu zopet naši prometni organi. KDO SO SOKRIVCI ŠTEVILNIH PROMETNIH NESREČ? ■Skoraj 300 nezgod s številnimi telesnimi poškodbami, štirinajst smrt- KAJ PRAVIJO DRUGOD NAJCENEJŠA V SLOVENIJI Prebivalci . Bogojine in okoliških vasi so se 'tudi v nedeljo zgrnili okrog nove šole, vendar tokrat ne s krampi in lopatami. Tokrat so ropot orodja zamenjali zvoki godbe, znoj na licih pa nasmeh, nasmeh poln zadovoljstva. Pred njimi se je bohotila impozantna zgradba — najlepši spomenik 20. obletnici revolucije. Spomenik, v katerega so v nekaj manj kot v dveh letih vkovali na tisoče prostovoljnih ur ter mnogo prispevanega gradbenega materiala. nlh primerov in 55,9 milijona dinarjev materialne škode — to je zares žalostna bilanca in hudo visok smrtni davek za prvih osem mesecev na cestah v našem okraju. Siccr ne gre opravičevati glavnih krivcev večine prometnih nezgod, torej neprevidnih, vinjenih in nepremišljenih voznikov, vendar se velja zamisliti tudi nad vrsto okoliščin, ki bi drugačne kakor so, lahko odločilno vplivale na znižanje prometnih nesreč. Razumljivo je, da bi prometni organi morali imeti svojega, najboljšega zaveznika prav v upravah za ceste, v občinskih ljudskih odborih, šolah, podjetjih in drugih, ki kljub številnim opozorilom in javili kritiki šc danes niso poskrbeli za redno vzdrževan,]e cest, za njih preglednost, za prometne znake, obnovo načetih cestišč, za vzgojo mladih in starejših uporabnikov cest itd. Posebej velja očitek občinskim ljudskim odborom zaradi zanikrnega odnosa do avtobusnih in drugih iz-ogibališč. Večino teh važnih obcestnih terenov so namreč uredili zgolj za zadostitev predpisov in če bodo prometni organi v bodoče prisiljeni prepovedati ustavljanje avtobusom na blatnih in 'kotanj as tih Izogibali-ščih, zaradi katerih je v deževnem vremenu blatna in za varnost prometa izredno nevarna cesta, bo padla krivda izključno na občinske odbore in na občane, ki na zborih volivcev in na drugih skupnih shodih no znajo postavljati problemov na pravo mesto. Domala brez zanimanja spremliajo cestno prometne akcije tudi podjetja, čeprav bi cd tesnejšega sodelovanja s komisijami za vzgojo in varnost v prometu ter s prometnimi organi imeli glavno korist kolektivi sami. Vzemimo za primer TOMOS, kjer so pred nedavnim omogočili ugoden nakup mopedov številnim delavcem-vozačem. Koristna pobuda podjetja pa je pomanjkljiva, ker so samo ti novinci iz Tomcsa v zadnjih treh mesecih povzročili kar 14 prometnih nesreč. v katerih je bilo več hudih telesnih poškodb mopedistov in seveda velika materialna škoda. Neznaten bi bil Izdatek tega in drugih podjetij, če bi se odločili, za prometno vzgojo svojih delavcev — bodisi s prirejanjem prometnih tečajev, predavanj in nabavo ustrezne literature. Tako pa so žal primeri, da podjetja celo zavračajo tako in podobne pobude prometnih organov. Okrajna komisija za vzgojo in varnost v prometu se tudi sprašuje, kako dolgo bodo uprava za ceste, občinski ljudski odbor P.Iran in tamkajšnja komisija za vzgojo in varnost v prometu lahko neprizadeto gledali prometni znak za avtobusno postajališče pred piransko Ladjedelnico, ki ga kljub številnim opozorilom še danes niso premestili na približno 50 metrov oddaljeno novo postajališče. — Vrata so odprta na stežaj, pravijo člani okrajne komisije za vzgojo in varnost prometa v Kopru, ko omenjajo bodoče sodelovanje v prometu na najširši osnovi. Pobuda torej ofiit--no ne velja zamo za čas, ko poteka ta ali ona cestno prometna akcija, ampak gre za dosledno in kontinuirano delo vseh posredno in neposredno odgovornih organov in končno tudi uporabnikov cest. BORO BOROVIC SOLSIvI ODBOR NI BIL KOS VSEM NALOGAM , h □ a a W b rrkrnn Šolski odbor osnovne šole v Stomažu se je v svoji dveletni mandatni dobi srečal s težavami, ki so presegale njegove moči. Nekatere od teh so bile objektivne in jim ni bil kos niti občinski svet za prosveto v Sežani, nekatere pa bi lahko premagali z malo dobre volje tistih, ki so kaj obljubili, pa svoje besede niso držali. Do šolskega leta 1960/61 je bila na šoli z osmimi razredi le ena sama učna moč. Občinski svet je bil nemočen, saj so učne moči manjkale tudi drugod, Zaradi tega je lansko leto svetoval zastop- nik om staršev, naj otroke od četrtega razreda dalje prešolajo v Sežano. Odločitev ni bila lahka, saj je pot od Stomaža, Razgur in Poljan precej dolga in naporna. -Starši so le pristali, posebno še, ker so jim obljubili, da bodo otroci vsaj v začetku deležni posebne pomoči. Te pomoči na ni bilo. Na srečo so se otroci sami potrudili, da so splavali, nekateri kar dobro. Upati je, da bo letos v tem pogledu bolje. V lanskem tekmovanju med pionirskimi odredi je odred »Oton Zupančič« iz Stomaža . dosegel prvo mesto. Podjetje »Jadran« v Sežani je najboljšemu odredu obljubilo nagrado. Pionirji iz Stomaža pa še vedno čakajo na odr-ček, ki so si ga ob tej priložnosti zaželeli. 50,000 dinarjev, ki jih je šoli določil občinski ljudski odbor, so namenili za ureditev sanitarij in lijaka. Toda že dolgo zaman prosijo Kraški vodovod, da bi napeljal cevi, »Smo pač na vrheh,« se tolažijo. -er Nepričakovana vročina še ob koncu avgusta je bila vzrok, da je bilo koprsko kopališče nenavadno dobro obiskano. Fotografija nam je še dokaz, kako nujno potrebuje Koper kopališče, ki je v mestu skoraj edini rekreacijski objekt in ga obiskujejo razen domačinov tudi številni domači in tuji turisti in letovi-ščarji. Zato ga ne 'bi smeli ukiniti — ta grožnja nam venomer visi nad glavo — dokler ni zanj primernega nadomestila. Odkritje spominske plošče prvi partizanski tehniki na Primorskem Na samotni Velikonievi domačiji nad Rožno dolino pri Gorici so v nedeljo dopoldne odkrili spominsko ploščo. Tukaj je od oktobra 1942 do aprila 1943 delovala prva partizanska tehnika na Primorskem. Fašisti je niso nikdar odkrili, čeravno so prišli že v njeno neposredno bližino. Med gosti, ki so prišli na to slavje,, je bil tudi prvi predsednik Pokrajinskega narodnoosvobodilne- izvensols Šolski odbor in učiteljski zbor v Štanjelu sta v preteklih dveh letih tesno sodelovala pri vzgoji otrok, pri razpravah o učnih uspehih in reševanju materialnih vprašanj. Imela sta več Skupnih posvetovanj, na vsakem sestanku učiteljskega zbora je bila prisot- S T J A K Novi sistem finansiranja šol bo tudi osnovni šoli v Štjaku omogočil, da reši nekatera važna vprašanja, s katerimi se je dosedanji šolski odbor brezuspešno ukvarjal. Predvsem je na šoli potrebnih nekaj novih omar, saj nimajo kam spraviti knjig in arhiva. V preteklem šolskem letu ni upraviteljstvo šole prav zaradi tega kupilo nobene knjige. Potrebno pa je še marsikaj, tako rekviziti za tehnično in telesno vzgojo, igrišče, voda na šoli itd. Letos bodo navsezadnje le popravili šolsko poslopje in to je že velik korak naprej pri postopnem urejevanju materialnih problemov. -er na tudi predsednica šolskega odbora. Povprečna udeležba na sejah šolskega odbora je bila 66-odstotna. Oba organa sta posvetila veliko pozornost šolski reformi, ki je na tej šoli dosegla lepe uspehe. Posebno živo so se na tej šoli razmahnili razni krožki, v katerih so sodelovali skoraj vsi učenci. Zlasti aktivni so bili modelarski, radioamaterski, dramat-ski, telovadni, brodarski in foto krožki. Vrh tega pa so delovali tudi učni krožki, ki so marsikateremu učencu prinomogli do boljšega uspeha. Učenci so bili aktivni tudi v ostalih izvenšol-skih dejavnostih, na primer v šol- Podobno kot v Kopru, so tudi Izolčani zaskrbljeni, kako bo v bodoče s preskrbo mesa. Izolska klavnica posluje v zelo slabih higienskih pogojih in gre zahvala samo razumevanju sanitarnih organov, da še niso zapečatili usode ski zadrugi, pri raznih prireditvah in nastopih, v pionirski in mladinski organizaciji itd. Poudariti je treba, da imata pri tem velike zasluge šolski odbor — predvsem pa učiteljski zbor. Novi šolski odbor, ki ga bodo volili v tem mesecu, se1 bo moral spoprijeti s številnimi problemi, vendar se bo lahko pri svojem delu naslanjal na izkušnje dosedanjega odbora. Zaželeno bi bilo, da bi pri reševaniu materialnih problemov — vsaj na določenem področju — prišlo do tesnejših stikov z obratom »Iskra« Kranj v Sežani, ki je prevzel -^atronat nad štanjelsko šolo. -er te klavnice. Pri utemeljevanju upravičenosti nadaljnjega začasnega obstoja klavnice in njenega delovanja so se v Izoli doslej sklicevali na skupno klavnico v Kopru, ki naj bi oskrbovala z mesom med drugim tudi celotno obalno področje. Problem tudi ¥ Izoli KANAL OB SOČI V nedeljo so v Kanalu ob Soči proslavili 20. obletnico vstaje. Zbralo se je okrog 3 tisoč 'ljudi-Odkrili so lep spomenik 361 padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja. Na svečanosti je govoril ljudski poslanec Julij Beltram. Ob tej priložnosti s;o položili v skupno grobnico .32 znanih in neznanih junakov, med njimi tudi dva garibaldinca, Vod JLA je izstrelil častno salvo, Nastopila sta pevski zbor Svobode iz Anhovega in'godba na pihala iz'Anhovega. Krajevna organizacija ZB je po komemoraciji priredila za svojce padlih, katerih posmrtne ostanke so položili v skupni grob, sprejem v gostišču Soča» Razen najbolj utemeljene zamisli, da bi bodoči koprski pre-skrbovalni center oskrboval z mesom in suhomesnimi izdelki tudi Izolo, kar bi bilo najbolj ekonomično in racionalno, je slišati tudi glasove, da bi kazalo urediti samostojno preskrbovanje z mesom iz Postojne ali celo Ljubljane. Večina pristašev te zamisli se ogreva za tako oskrbovalno središče v Postojni, kjer je močan živinorejski center, razen tega pa naj bi tudi znatno krajša transportna pot ugodno vplivala na stroške prevoza. Razumljivo je namreč, da bi talca reorganizacija preskrbe z mesom terjala tudi nabavo dokaj močnega avtoparka hladilnikov. V počastitev 20. obletnice vstaje jugoslovanskih narodov je organiziral občinski odbe.' ZB NOV v Postojni 3. .septembra družabno srečanje boreev in aktivistov pivškega okrožja. Srečanja se je udeležilo več kot sto borcev in aktivistov, med njimi dva narodna heroja. Na sliki: pri spomeniku na Javorniški cesti, kjer je bilo 28. in 29. septembra 1943 ustreljenih 19 talcev (govori tovariš Tone Sotler-Triglav) ■ Podobno oceno kot klavnice, zaslužijo tudi izolske prodajalne mesa. Vendar ta problem ni tako . zaskrbljajoč, kajti v Izoli bodo kmalu dobili novo samopostrežno prodajalno mesa in suhih mesnih izdelkov. b ga odbora ¿a Slovensko Primorje France Bevk, ljudski poslanec Julij Beltram in drugi. O razvoju in pomenu tehnike je govoril njen organizator Andrej Kumar-Stric Marko. Spominsko ploščo je nato odkril predsednik kraievne organizacije ZB Emil Komel. Sledil je kulturni program, v katerem je sodeloval tudi oktet goriške Svobode.- J. P. KULTURA PROSVETA * KULTURA PEtOSVETA * KULTURA PROSTOA * KULTURA PKGSViTA ti KULTUKA PKOSVETA ti KULTURA m Prvi sestanek po enem letu DOPISNA ŠOLA VIŠJE POMORSKE ŠOLE V PIRANU JE USPEŠNO PRESTALA PRVO PRESKUŠNJO 1. september — začetek izpitnega roka za kandidate I. letnika dopisne Višje pomorske šole v Piranu ne pomeni zgolj prelomnice v tem dokaj zapletenem poskusu šolanja našega višjega pomorskega kadra, ampak tudi razveseljivo spoznanje, da so skrbne priprave in večletni napori obrodili sadove in danes nihče več ne dvomi v nadaljnji uspeh tega prepotrebnega zavoda. — Kritično točko smo prebrodili in dokazali, da je tudi tak skromen začetek mogoč, čeprav je bilo še vse do nedavna precej pesimističnih napovedi o uspešnosti te zamisli, radi nostrežejo te dni na »sedežu« Višje pomorske šole v Piranu. Vodstvo šole, ali bolje njen ravnatelj Franc Potočnik, ima namreč svoj edini prostor v tesni sobici hotela »Sidro«. Kljub temu so se tukaj stekale v prvem letu obstoja Višje pomorske šole vse niti, ki so vodile v trinajst nenavadnih učilnic — na trinajst ladij piranske Splošne plovbe, NASE KNJIGE NA TUJIH RAZSTAVAH IN SEJMIH Odkar so jugoslovanska založniška podjetja navezala vrsto stikov s sorodnimi organizacijami v tujini, se -pojavljajo Jugoslovanske knjige na vseh pomembnejših razstavah in sejmih po svetu (Leipzig, Varšava, Chicago, Frank-furt, Pozvanj, Lodz, Bratislava, Pariz itd.). Posebno velik razstavni prostor so zagotovili jugoslovanskim založnikom na frank-turtskem in leipziškem knjižnem sejmu. FlirM o ZANIGRADU — DOM/ŽCA FILMSKA NOVOST V vasico Zanigrad, ki leži nad Hrastovi jami, je prišla ekipa »Vi-ba-filma« iz Ljubljane, da bi posnela dokumentarni film. Scenarij književnika Ferda Godine pripoveduje o tej vasici, ki je dobila ime (Zadnji grad) v času turških vpadov in je danes zanimiva zaradi izrednega izseljevanja prebivalcev v Koper. Ekipa — med drugimi režiser Jože Pogačnik in snemalec Janez Kališ-nik — je mnenja, da bo novi dokumentarni film govoril o zanimivih in aktualnih dogodkih s Koprskega. PREDSEZONA TRŽAŠKEGA SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA SG v Trstu je že začelo pred-jezono, in sicer z gostovanjem po podeželju. Nastopajo z dramo Jožka Lukeša »Prgišče zemlje«, z Nušičevo komedijo »Dr«, z igro aa otroke »Sneguljčico« Pavla Go-lle ter s Kalmanovo opereto »Cardaška kneginja«. NAGRADE ZA NASE FILME Avgusta meseca je bil filmski festival v Kanadi, kjer Je 29 držav prikazovalo risane, otroške in dokumentarne filme. Naša država je sodelovala z dvema filmoma — z risanko »Sagrinova koža« v produkciji Zagreb-filma in z dokumentarnim filmom »Mali vlak« podjetja Lovčen-fllm, Risanki je prisodila žirija prvo nagrado v konkurenci risanih filmov, drugi naš film pa je dobil posebno diplomo. Vuklo Mlshima: KIPENJE MORJA. Mishima sodi med najpomembnejše japonske pisatelje mlajšega rodu. Zgodba romana se dogaja na enem Številnih japonskih otokov, ki se Jih civilizacija še nI dotaknila. Ljudje na njem morajo kljubovati elementarnim silam in nenehnim nevarnostim, zato so previdni in prožni, tihi (in marljivi. Takšen je tudi mlad ribič Shinji: s svojim pogumom, delavnostjo ln nravnostjo si pridobi ljubezen zale potapljavke Hatsue, nazadnje pa tudi naklonjenost njenega bogatega očeta, čeprav je ta svojo hčerko -namenil najprej spretnemu sinu drugega vaškega bogataša. Roman je japonsko kratek in stvaren. Bil je nagrajen in je doživel več izdaj dn prevodov. Poslovenil ga je Edvard Kocbek, izdala pa ga Je Prešernova družba. kjer se je 43 kandidatov — 23 strojnikov in 20 navtičarjev — pripravljalo ob svojem rednem delu na prvo srečanje s svojimi nevidnimi predavatelji. —• To je res šola junakov, rad pohvali tovariš ravnatelj to četo mladih pomorščakov, ki so se prebili do izpitov ob največjem samoodpovedovanju, kajti šolski program terja svoje, in če pomislimo na zares naporno poklicno delo kandidatov, bodočih kapitanov in upraviteljev stroja, ne bi mogli oporekati tej trditvi. Sistem dopisnega šolanja pomorščakov je videti dokaj zapleten, posebno še spričo dejstva, da je morala šola poskrbeti za brezhiben stik s svojimi dijaki, ki so razkropljeni po vseh svetovnih morjih. No, tudi v tem primeru se je ■človek poslužil sodobnih tehničnih pdidobitev — tokrat radiote-legrafije. V naših pomorskih središčih — na Reki, v Splitu in Ši-beniku — niso bili prav nič presenečeni, če so med običajnimi radiogrami sprejemali tudi šifrirane naloge dijakov piranske Višje pomorske šole. Seveda so te »izdelke« dijakov posredovali po najkrajši poti vodstvu šole, ki je v stalnem kontaktu s svojimi predavatelji, med njimi so celo predavatelji iz ljubljanske Univerze. Oboji pa so složno skrbeli za to, da so dijaki dobivali po pošti skripta in vse potrebno gradivo. Seveda dijaki vseh nalog dokaj obsežnega predmetnika, kot so matematika, tehnologija, mehanika, angleščina, italijanščina itd., niso mogli posredovati po etru, zato so pošiljali kopije svojih študijskih dnevnikov v domovino prav tako po pošti. Izpitni rok se je začel in ni pretirano, če rečemo, da vodstvo Višje pomorske šole ni nič manj nestrpno od svojih kandidatov. Medtem ko se bodo borili dijaki te dni na trdi preskušnji za priznanje dveh semestrov, bo vodstvo šole imelo priložnost oceniti pripravljenost in kvaliteto svojih dijakov. Šola je storila vse, pravijo v Piranu, sedaj je na dijakih, da dokažejo, če so obvladali težko materijo. In potem? Razumljivo, da je od uspeha posameznikov odvisen njihov nadaljnji študij, kajti III. oziroma zadnji IV. semester bo dostopen samo tistim, ki bodo imeli »v žepu« testirani I. in II. semester. Kdor bo izpolnil to obveznost, se bo izkrcal 15. februarja 1962 ter bo opravil do 1. marca izoite za III. semester. Šele po tej trdi preizkušnji se bodo dijaki lahko zopet sestali — tokrat na rednem šolanju na kopnem — v impo-zantni novi stavbi pomorskega šolskega centra v Piranu. Dobili bomo torej oomorski šolski center in to odpira našemu pomorskemu šolstvu povsem nove perspektive. I bb) Razstavo slikarskih del akademskega slikarja Hermana Pečariča je v Imenu prireditelja — Turističnega društva Pi-ran-Portorož — otvoril pretekli petek v Ljudskem domu v Portorožu načelnik oddelka za družbene službe ObLO Piran Stane Pavlič (na sliki). Razstava bo odprta do 12. septembra Pečarič razstavlja v Portorožu Avla Ljudskega doma v Portorožu je postala letos kraj sestajanja ljubiteljev likovne umetnosti. Turistično društvo Piran-Porto-rož si je namreč med drugim zadalo tudi nalogo, da prireja v času turistične sezone likovne razstave del domačih slikarjev. Tako smo si tv kratkem času lahko ogledali razstave slikarjev-ama-terjev Tavžlja, Zeleznika in Rozmana, zdaj pa je razpostavil svoja novejša slikarska dela v gostoljubni avli portoroškega Ljudskega doma še akademski slikar Harman Pečarič. Domačina Pečariča poznamo že z več razstav v Kopru in Piranu, v Portorožu samem pa razstavlja-tokrat prvič, čeprav se je uveljavil že na.številnih samostojnih in kolektivnih razstavah v drugih večjih krajih. V Portorožu je razstavil 20 del — olja, akvareli, gvaši in grafike. Figuralika je pri Pečariču še vedno odločno v manjšini in prevladujejo motivi na temo pokrajine, domače pri- morske in kraške vasi. Tisti, ki poznajo vsaj del poti, ki jo je prehodil v svojem umetniškem razvoju slikar Pečarič, z veseljem ugotavljajo, da se ne zadovoljuje več le z obvladanjem slikarske tehnike in z realističnim podajanjem pokrajine pred seboj. Posebno pri novejših delih je videti, da se vedno bolj poglablja v likovne prvine kraške pokrajine, da lovi tudi bežne spremembe njene podobe in jo ustrezno svojemu umetniškemu hotenju podaja na platnu kompozicijsko in barvno tudi spremenjeno. Tako zaživi na nekaterih Pečaričevih listih živa in čista kraška pokrajina, napeto vklenjena v občuteno zarisane ploskve, ki kažejo, da je umetnik izredno občutljiv za razpoloženjske vrednote kraške in primorske pokrajine. Otvoritve razstave v Portorožu se je udeležilo lepo število ljubiteljev likovne umetnosti in še posebej Pečaričevih slikarskih del. Z, I . m miUza ewzs V nedeljo, 3. septembra, opoldne se je v Seči pri Portorožu zaključil I. mednarodni simpozij kiparjev »Forma viva« (»živa oblika«). Že 1. septembra je bila odprta razstava v Kostanjevici, kjer je 8 kiparjev iz 7 držav od začetka julija ustvarjalo svoja dela v les, v nedeljo pa je bila odprta razstava njihovih 11 kolegov iz 8 držav, ki so od začetka junija klesali svoje umetnine v istrski tkamen. Kakor v Kostanjevici se je tudi v »ateljeju na prostem« na Seči zbrala k zaključni slovesnosti razen kiparjev-udeležencev simpozija in članov upravnega odbora tega simpozija še množica prebivalstva in predstavnikov umetniškega in sploh kulturnega življenja občine, okraja in republike. Umetniške plastike so se v svojem belem kamnu blestele med zelenjem lepega parka in med pisano množico, ki so jo še pestrile istrske noše članov folklorne skupine turističnega društva. Predsednica simpozija, podpredsednica OLO Novo mesto Vilma Pirlcovič, je v svojem zaiključnem nagovoru pozdravila najprej navzoče, med katerimi so bili predsednik Sveta za kulturo in prosveto pri Izvršnem svetu LRS Boris Kocjančič, sekretar tega sveta Beno Zupančič, predsednik OLO Koper Albin Dujc, predsednik ObLO Piran Davorin Ferligoj in številni drugi predstavniki naše ljudske oblasti in kulturnih ustanov. Tovarlšica Pirkovičeva je v svojem nagovoru med drugim poudarila, da je naša socialistična družba takoj osvojila in podprla izvedbo zamisli mednarodnega simpozija, ki naj omogoči umetnikom najrazličnejših dežel vseh kontinentov, da res svobodno, tudi brez vsakih komercialnih in podobnih ozirov, ustvarjajo v bratski skupnosti. Zahvalila se je vsem ustanovam in posameznikom, Id so kakorkoli pripomogli k tako lepemu uspehu simpozija, predvsem pa je želela izraziti zahvalo pobudnikoma simpozija, mladima kiparjema Janezu Le-nasslju in Jakobu Savinšku, kateri je pred štirinajstimi dnevi v tujini omahnil v smrt. Poudarila je, da simpozij ni pokazal uspeha samo glede ustvarjenih del, temveč prav tako zaradi kontakta, ki so ga umetniki iz skupno 12 različnih držav Evrope, Azije in Amerike našli z našimi umetniki in našim prebivalstvom. Osnovna misel, ki loči simpozij -od podobnih simpozijev v Avstriji in Nemčiji, je bila v tem, da smo načelno popolnoma eliminirali 'komercialno plat, tako da je vsak udeleženec delal lahko res svobodno in iskreno umetniško, kot je sam čutil. Člani mednarodne žirije so bili: sekretar Beneškega bienala g. Umbro Ap-polonio, dunajski umetnostni kritik g. dr. Alfred Schmeller in direktor ljubljanske Moderne galerije Zoran Kržišnik (na sliki) Zahvalila se je kiparjem, ki so v teh mesecih izoblikovali umetnine, ki so s tem postale jedro bodočih, vsako leto se dopolnjujočih stalnih galerij na prostem v Kostanjevici in Portorožu. Naj bo umetnost naj plemenitejši glasnik stremljenj vseh narodov po medsebojnem sodelovanju — jo zaključila tovarišica Pirkovičeva — vas kiparje, pa naj pot še pogosto pripelje na kraj, kjer bodo ostala vaša dela kot -trajen dokaz in simbol sodelovanja in bratstva med narodi. V imenu avstrijskega simpozija v St. Margarethenu je navzoče pozdravil njegov sekretar dr. Szagan Fritz, ki je govoril tudi v imenu Karla. Prantla, zastopnika simpozija v Kirch-heimu v Zahodni Nemčiji. Potem je v imenu umetnikov Združene arabske republike pozdravil simpozij egiptski kipar Abdel Es-Kader Makh-da, ki Je skupaj s kiparjem Anver Abdel Maura-om bil prijavljen za ta simpozij, a sta prispela v Jugoslavijo šele na zaključno svečanost, V imenu portoroških udeležencev simpozija je izrekel nekaj slovesnih besed japonski kipar Jassuo Mizui, ki se je zahvalil organizatorjem in vsemu prebivalstvu za topel sprejem in Izrazil zadovoljstvo vseh udeležencev, da lahko pustijo svoje plastike med nami in za vedno kot vez prijateljstva med kiparji in našim prebivalstvom. V imenu mednarodne žirije, ki so jo sestavljali sekretar Beneškega Bienala, g. Umbro Appolonio, umetnostni kritik z Dunaja g. dr. Schmeller Alfred in direktor ljubljanske Moderne galerije Zoran Kržišnik, je govoril g. Appolonio, ki je med drugim poudaril: »Žirija želi predvsem izraziti svoje zadovoUstvo nad zamislijo simpozija, ki želi stimulativno pomagti umetnikom pri oblikovanju njihovih del neposredno na mestu, kjer se material nahaja, ■Izven ateljejskih pogojev, ki največ-Icrat ovirajo umetnike. Tembolj se zdi ta misel uspela, ko vidimo, da je vsem udeleženim kiparjem uspelo doseči boljšo kvaliteto od dosedanje, -ustvarjene v zaprtih ateljejih. Ker torej ne gre za običajno razstavo niti lconkurz, žirija tudi ne more poimenovati absolutnih vrednosti posameznih skulptur. Zato rajši prikaže, ikako so posamezni umetniki znali izkoristiti svobodo, katero jim je nudil ambient. Tako predstavlja delo Francoza Dodeignea uspelo oživitev Rotllnove tradicijo z novo ekspresio-nistično energijo. Tudi Japonec To-gashi odkriva svojo nekako bolj divjo, manj kontrolirano umetniško naravo, vendar vedno s končno gotovostjo oblikovanja. Podobno usmerjeni Italijan Ramous je bolj liričen. Avstrijec Pillhofer, Japonec Miz.M in Jugoslovan Sabolič so se poslužili koncepta Izaprte forme ¡po izročilu Predsednica UO simpozija, podpredsednica OLO Novo mesto Vilma Pir-kovič, pozdravlja umetnike in goste kubistične in konkret-ivistične estetike v obdajajočem prostoru. Ameri-kanka Diska, Poljak Truszynski in Beograjčanka Bešličeva z rahlim ob-lclesavanjem irazgibljejo površino, da svetloba postopoma razgiba celotno maso. Holandec Kneulman je dosegel nov pomemben kompromis med simboliko in ornamentiko, Italijan Sangregor.io pa je s svojo kompozicijo zasledoval najbolj avantgardistične težnje sodobne likovne umetnosti. Ob zaključku zaupanega ji dela želi žirija izraziti zahvalo in hkrati pripororočiti, naj se simpozij organizira tudi v bodoče. Z vedno bolj strogim izborom umetnikov med najboljšimi novimi močmi naj se v Kostanjevici in Portorožu formirata stalni zbirki plastik, ki bodo najbolje predstavljale uspehe umetnosti našega časa. Končno je govoril še predsednik ObLO Piran Davorin Ferligoj, ki je tudi član upravnega odbora simpozija. V imenu ObLO in prebivalstva se jo zahvalil kiparjem za ustvarjena dela in nato povabil navzoče k ogledu plastik, s čimer Je bila razstava odprta. Kiparji, udeleženci simpozija, so v torek, 5. septembra, odpotvovali z ladjo vzdolž dalmatinske obale do Dubrovnika in si bodo ogledali nekaj jugoslovanskih mest. J. L. 2ENA IN DOM ★ ZDRAVSTVO IN VZGOJA * OTROK IN DRU2INA * 2W\ 8N DOM * ZDRAVSTVO IN VZGOJA * OTROK IN DR C ( ( L x LETOS BODO IMELE ŠOLSKE KUHINJE V NAŠEM OKRAJU OKROG 14.000 MLADIH ABONENTOV in izdatna prehrana Starše šoloobveznih otrok in dijakov širom po našem okraju bo nedvomno razveselil sklep Glavnega odbora RKS, kjer so pred dnevi na posvetovanju zastopnikov vseh okrajnih odborov Rdečega križa naše republike sprejeli med drugim sklen da bodo tudi v novem šolskem letu delovale šolske kuhinje z nespremenjenim kriterijem glede sprejemanja mladih abonentov. Ob zagotovilu. da bo Rdeči križ posvetil vso skrb oskrbovanju šolskih kuhinj, velja posebej opozoriti na novost na jedilnikih šolskih kuhinj. Tokrat bodo namreč šolsko kuhinje ponovno oskrbovali 7. Poletje gre sicer h koncu, toda če ste si prihranili dopust za jesenske dni. bo treba kljub temu misliti tudi na nekaj lažjih oblačil, ker kaže, da bo še toplo vrtine. Blago za obleko na naši sliki je poslikano s pisanimi in velikimi geometrijskimi liki, k hlačam pa nosimo belo bluzo z vezenino. Bedite brez skrbi, oboje bo moderno še tudi prihodnje leto! rastlinsko mastjo, kar bo vsekakor v prilog za še bolj pestro in izdatno prehrano. Posebno pomembno vlogo je namenil Glavni odbor RKS našim občinskim ljudskim odborom, ki bodo morali kljub skrčenim proračunom najti potrebna sredstva za delno kritje izdatkov za šolske kuhinje, nikakor pa ne gre prezreti tudi samopomoči staršev. Kljub temu, da pade levji delež bremena in izdatkov na Rdeči križ, bo prav od tega činitelja, torej od sodelovanja občinskih ljudskih odborov in staršev, v veliki meri odvisen obsežno zastavljen program o rednem poslovanju vseh šolskih kuhinj v našem okraju. Ce Domislimo, da gre za prehrano štirinajst tisoč otrok v 108 šolskih kuhinjah, občinskim ljudskim odborom ne bo smelo biti žal potrebnih sredstev, ki imajo tako že svoje mesto v občinskih proračunih. Na Okrajnem odboru Rdečega križa v Kopru so nam tudi zagotovili, da bodo letos deležne posebne skrbi šolske kuhiive. ki so ž?, ali na bodo letos uredile prehrano za otroke vozače in otroke zaposlenih staršev. Mišljen je seveda opoldanski obrok, za katerega so prikrajšani številni otroci iz že navedenih razlogov predvsem v Piranu, Izoli, Postojni in Ilirski Bistrici- Nedvomno bi kazalo v teh krajih urediti po vzoru koprske centralne šolske kuhinje podobne servise za prehrano oziroma pripravo glavnih obrokov za vse upravičene otroke. Ker so povsod osrednje vprašanje prostori, pada zonet odgovornost na občinske ljudske odbore omenjenih sred šč. da bi ob sodelovanju vseh pristojnih činiteljev v kar najkrajšem času omogočili vsaj ureditev začasnih šolskih kuhinj oziroma bodočih ccntrov ali servisov z možnostjo priprave glavnih obrokov. Marsikie v maniših krajih — posebno vzorno so v tem primeru uredili prehrano šolskih otrok tudi z glavnim obrokom v Ravnu in drugod — so z dobršno mero iznajdljivosti in ob razumevanju staršev ter krajevnih odborov .organizirali naravnost zavidanja vredne šolske kuhinje. Niso redki primeri, da so šolske zadruge na svojem zemljišču pridelale obilo zelenjave in drugih pridelkov ne le za lastne potrebe, ampak so del sočivja ali sadja celo prodale na tržišču. Zato so absurdni prigovori šolskih vodstev v naših občinskih središčih, češ da je tak način oskrbovanja šolskih kuhinj premalo izdaten ali celo nemogoč, čeprav gre domala v vseh primerih za kraje s pretežno kmečkim življem in se neobdelana zemlja marsikie dobesedno ponuja. (bb) Za stanovanja gre Stanovanjska Izgradnja v Sežani lepo napreduje. Trenutno je v gradnji 8S stanovanj, ki jih gradijo občina in razni kolektivi. Letos ho vse-ijivih skupaj ni stanovanj. Največ itanovanj grade občinski ljudski odbor, carinarnica In Jugoslovanske železnice, ostala pa razni drugi kolektivi. POVSOD PRIPRAVE NA »PRAZNIK GROZDJA« Po raznih vinorodnih krajih Tržaškega in Goriškega bo v prihodnjih dneh več prireditev domačega prebivalstva. Prireditve pod imenom i Praznik grozdja« so tradicionalne ter so hkrati odlična reklama za žlahtno kapljico tamkajšnjih vinorodnih središč. Poseben pripravljalni odbor Je že sestavil načrt za organizacijo tega praznovanja. Za širše obzorje Zunanjepolitične sekcije SZDL že delujejo v Lokvi, v Sežani ter v Komnu, treba pa jih bo oživiti tudi drugod. Na občinskem odboru Socialistične zveze smo zvedeli, da jih bodo skušali spremeniti v organ, ki bo stalno in poglobljeno tolmačil pomembnejše dogodke s področja zunanje politike. Plašč iz svetle volnene tkanine za jesen. Zapenja se z dvema velikima gumboma, spodaj in zgoraj Krvodajalci, ki so se prijavili v transfuzijski postaji v Izoli, 28. in 31. avgusta: JADRANKA PIRAN: Adolf Večerin; PBEltAD PORTOROŽ: Vojko Ličen; SLAVNIK: Glovani Fregonesi; SLO V ENI J A-CESTE — PIRAN: ILali Juslč, Benjamin Marsič, Vinko Per-šič, Arlf Rikanovič; SPLOŠNA PLOVBA PIRAN: Nuša Bertc-k. Anica Dolenc, Elda Gorkič, Nelka Kralj. Zofija Slabe, Helena Tavželj; UPOKOJENKA; Anica Stolfa; ZDRAVSTVENI DOM PIRAN: Lidija Daris, Nada Kupec, dr. Anton Re-har, Milka Zobec. KOSILO PREZGANKA POLNJENE PAPRIKE KROMPIR,! EV PIRE SIROV NARASTEK » PREZGANKA: 1 d kg masti, 4 dkg moke, 1 jajce, kumlna, 'kis, sol. Na srednje prežganje nalijemo. vodo, doclamo kumlno, pustimo prevreti, stepemo jajce, ga zlije-mo v prekuhano Juho In dodamo na koncu še kis. POLNJENA PAPRIKA: 8 zelenih paprik, 30 dkg mletega mesa, 3 dkg čebule, 3 dkg riža, peteršllj in 1 jajce. Paprike očistimo, jih napolnimo in kuhamo v paradižnikovi omaki. Servlramo jih s krompirjem. SIROV NARASTEK: 10 dkg masla, 1 rumenjaki, 10 dkg sirčka (skute), 10 dkg sladkorja, 10 dkg orehov, sneg 1 beljakov. Maslo penasto umešamo, dodamo rumenjake in sladkor, nato še stlačeno skuto ter orehe, na koncu pa še sneg in damo v pečico. MELBROSIN • preparat cvetnega prahu in matičnega mtočka (GELEE ROYALE), garantirano znanstveno stabiliziran, proizvod MELBRO-COOP {Zavod za čebelarstvo — Kalnik) dobite v vseh lekarnah. 'Lekarne, ki preparata še nimajo, naj ga nabavijo pri »Kemofarmaciji«. v vsako huo Slovenskega Prnaoqa BILA JE AKCIJA (Odlomek iz knjige LETA ZORENJA. V prevodu Franceta Vodnika in opremi Dušana Premrla izdala Mladinska knjiga v knjižnici Levstikov hram) som, ki ga Stašek ni mogel videti. Rad bi bil ostal s Srečkom na samem. »Taka je, vidite, da je v Rzekuciu pil nt.« Stvar Je presegla mero, Jima je razlagal Zebro. Davki so veliki, cene nizke, rabota, dražbe, a zemlje je vsako leto manj. Polja se vidno manjšajo in so razkosana na nemogoč način, kakor na primer pri Ka-mvku, ki ima tri orale v trinajstih kosih. Raste nekakšno zonasto žito, pa Ijuljka. Povrh vsega pa še tisti dimnikar, ki so ga poslali z okrajnega glavarstva. Komlslonarskl! Ali je že kdo videl takšno tatlnstvo? Plačaj mu tri zlote na leto od dimnika, a on sploh ne ometa, ampak prihaja samo na sedem spečih bratov, da pobere dlmnlkarščlno. Prikazal se Je pred kakšnim mesecem, tedaj so mu posvetili Iz Rze-kucia in na soseskinem sestanku so zbrali podpise ln križe, da bo dimnikar domačin Peter Jeslonowskl, ki je brez zemlje in ki vrhu tega pristaja na dva zlota od dimnika. Jeslonowskl je že enkrat omete! dimnike, kakor je treba, in vsi so se pomirili, češ da zavoljo tega ne bo nič hudega. Medtem pa je prišla novica, da prihaja v Rzekueie uradni dimnikar s spremstvom. Danes ima priti. »V vasi vse vre. .Slahta' si prizadeva za sporazum, ,kmetje' in reveži za nič na svetu ne puste umazanca v vas, četudi bi Imeli opraviti s policijo! A tako pa spet niso zabiti, ne! Nekaj so Izvohali, ker sta k meni v Oktavi j o pritekla Kamyk pa Flcow-ski. ,To je nemogoče,' pravita, ,da bi vi, konjarji, sami zmagali s Straj-kom. Proglasi so bili mestni In na cestah so bile straže kakor pri delavcih, vse je bilo v redu . . . Kdo vam je pomagal? Naj pomaga še nam!' Odslovil sem Ju. Natanko ne vem, sem dejal, nemara polzvem . . . Toda — tako mislim — ne kaže, da bi se temu izmikali. Ako nočeš stopiti pred vse, jaz to razumem, tedaj naj jih nekaj zaupno pride semkaj.« Kaj slabšega Srcčku nI mogel pred- lagati. Da bi isti dan, ko pride v Rzekueie policija, odondod hodili ljudje k njemu! »Ne, k meni ne morejo priti,« je odgovoril mrko, iščoč v mislih kakšen izhod in utemeljitev. »Takoj zdaj pride Mormul, moramo obirati rene-te ...« »Renete..... je očitajoče ponovil Zebro. »Ti si od nas, iz Rzckucia, treba je pomagati . . (j •Za kaj pa gre,« se je vrinil med- ^^ nju že oblečeni Stašek. »Jaz pojdem. Mene nihče ne pozna, lahko se pokažem kjer koli.« To je bila misel! Zebro ga je pogledal z odobravanjem. »Zdaj so pri Jasionowskem. Ako mislite, morava iti takoj.« »Pojdita.« je soglašal Srečko. »Samo, £e bi do česa prišlo, pomnita: ne poznamo se in Staška še nikoli nisem videl. Prišel je k vam, v Okta-vijo, in pri vas je prenočeval.« »Kajpak,« je pritrdil Zebro, pripravljen na vse pogoje. »Skrivaj se prikradem na pristavo, šele od tám-kaj pojdem v Rzekueie.« »Le nič nikar se ne boj, sem imel že drugačna množična zborovanja,« ga je pomiril Stašek. »Se nocoj bom doma.« Ko sta odšla, je Srečko vso zadevo pretehtal z Magdo, ki je bila vse slišala skozi odprtino, in bil je skorajda prepričan, da do upora ne bo prišlo. Dimnikar bo popustil za zlot in krika in vika ne bo več. Poklical Je Vladka, a ga ni bilo nikjer več, čeprav so ravnokar govorili o tem, da bodo danes vsi obirali ,—* renete. Ko se je ozrl po poti, je daleč tam na rzekuškem mosličku zagledal beiečo postavico. »Popihal jo je, malopridnež, no seveda, kako neki bi tam brez njega!« »Dobro je tako,« je rekla Magda, »bom vsaj mogla delati.« Odšla je k Julljanu, a Srečko je vzel vreče In oblrač ter začel otresati jabolka na kraju sadovnjaka, od iko-der je imel razgled na goljavo rame-nečlh strnišč neovirano tja do vasi, na temnosive strehe in na rdeči vrh cerkve na oni strani doline. Med materiali, ki se izredno uveljavljajo pri razni opremi, je med urug.mi tudi lesonit. Na raznih velesejmlh in razstavah vidimo najrazličnejše dele stanovanjske opreme Iz tega praktičnega Iždelka. Naša tovarna lesonita Iz Ilirske Bistrice Je demonstrirala lesonitno opremo, kol jo vidite na nasl sliki na naši sliki V soboto sta čakala zaman: R.v-chllk nI prišel. Vznemirjena sta ugibala, kaj neki se je uteRnilo pripetiti Stašku, medtem pa je on prišel sredi tedna, in to pred obedom. »Od danes naprej,« je pojasnil, »imam dopust. Prvikrat, saj niti ne vem, kaj je to dopust!« »Tedaj ostaneš za dalj časa?« »Ne, jutri moram biti na vsak način še pred večerom v Wlocla\vku. Potem pa pridem k vama za dva dni.« A v soboto ga ni bilo zategadelj, ker so v Celulozi oznanili odpust delavcev; med drugimi so odpovedali vsej »kmečki skupini« — aH z drugimi besedami, Bajurski in Gawliko\v-skl sta odšla »na travniček«. Bila Je akcija, žal se ni dalo nič narediti. Popoldne sta se Magda In Vladko odpravila lovit ribe. Srečko je pazil. Stašek pa je v podzemlju zazidava! prehod do Julijami. Končal je šele pred večerom. Magda je iztrebila svoje črmnooke in belice, zakurili so ogenj na gričku, prišel je ravno Jasienczyk z mandolino, zatorej so se vsi zbrali tamkaj. Spočetka so se pomenkovali, po večerji pa so prepevali pozno v noč ob spremljavi na mandolino. Bilo je prijetno in lepo. Svetli je mesec. Spodaj se je pretakala VIsla kot živo srebro In drevesa nad njimi so bila videti v mesečini kot dekoracije za kakšno lepo igro. DrugI dan sta se zbudila dobro po soncu. Ni se jima ljubilo vstati. Ležala sta na svojih ležiščih ln si pripovedovala vesele zgodbe, tedaj pa je planil v izbo Vladko. »Oče gredo!« Toliko da je Magda utegnila smukniti skozi izhod, že je vstopil stari Zebro. »Srečal sem Jaslnczyka,« je povedal, razgledajoč se po njihovi mali sobici. »Rekel je, da je prišla Veronika, pa sem si mislil, malo stopim noter pa povprašam, kaj je kaj novega pri vas.« »Veronika Je šla ravnokar v pristanišče,« je odvrnil Srečko lil kar odleglo mu je, da Magde ni več v sobi: stari Je poznal Veroniko, malo je manjkalo, pa bi bilo prišlo vse na dan. »Četrt ure je, kar je odšla.« »Skoda. Tomažu moram nekaj povedati, nekaj nujnega.« Pomenljivo je mežikal 7. velim oče- V zadnji številki našega lista je bilo govora o potrebi perspektivnega gledanja tudi na potniško in ne samo na tovorno pristanišče. Marsikomu se je ob tem zdelo, da je taka težnja morda le še preuranjena, češ, kje smo še daleč od časa, ko bo imel naš Koper tak pomorski potniški promet, ' da sedanje naprave ne bi več zadostovale, Novica o pričet-ku trasiranja koprske železnice, katero objavljamo na drugem mestu, tako mnenje temeljito izpodbija. Brž namreč ko bo želez-ica dograjena, se bo spremenil 'udi pomen Kopra kot potniškega pristanišča. Brze garniture elek-trificirane železnice bodo dova-žale vse leto, a prav posebno v času turistične sezone v Koper mnogo turistov, ki ne bodo namenjeni samo na našo slovensko obalo, marveč tudi dalje dol na naš Jadran. In ti potniki ne bodo samb naši, marveč tudi tuu državljani. Kako bomo znali te pritegniti, bo seveda odvisno v prvi vrsti od nas samih. To se pravi, da jih bomo pritegnili, če jim bomo znali ustvariti potovalne pogoje od Kopra dalje. Predlog, naj bi se razvilo prenovljeno koprsko potniško pristanišče med mestom in Semedelo, je edino pameten in sprejemljiv. Mimo tega bo uresničenje tu najcenejše, saj bo mogoče dobiti potrebno globino tudi za večje potniške ladje že samo z izčrpanjem lata, ki sestavlja sedanje dno. pako prekrpavanje sedanjega rega pristanišča bi zaradi velikega perspektivnega razvoja pomenilo samo zapravljanje časa in denarja. Zlasti pa bo treba tu te- meljito obračunati z nekakšnimi sentimentalnimi težnjami po ohranjevanju sedanjega pristana poleg avtobusne postaje, ki ne le IZ NOVE LETEČE LADJE V ITALIJI Ladjedelnica Rodriquez v Messini morsko •nodieeti-e eniata rdgovcum je pravkar zgradila za norveško podjetje »Stavangerske Damp.« novo letečo ladjo »Teisten« za 72 potnikov. To je za letečo ladjo »Vingtor« (105 potnikov) druga .leteča ladja za Norveško, tretja »Sleipner«, lei bo imela prostora za .125 potnikov, pa je v zaključni fazi izgradnje. Norveške leteče ladje vzdržujejo redni potniški promet na relaciji Stavanger—I-Iau--gesund—-Bergen. Kmalu bo dograjena tudi leteča ladja »Express« (125 sedežev za potnike) za podjetnika N.iarchosa v Grčiji. Namenjena je za redno progo Pirej—otoki. JAPONSKI NAČRTI ZA ATOMSKE LADJE Japonci so izdelali obširen načrt za gradnjo ladij na atomski po-gon. Graditi bodo začeli potniško ladjo s 17 tisoč BRT, potniško-tovorno ladjo s 5.200 BRT, super-tanker s 45.000 BRT in dva tankerja po 20.000 BRT, od katerih bo prvi imel 20.000 KM, drugi pa 10.000 KM. Potniška ladja bo imela 22.000 KM in maksimalno hitrost 22,5 vozla, prostora pa za 1800 potnikov. ALI BO FRANCOZOM USPELO? Nova francoska čezoceaiika »France«, ki bo najdaljša ladja na svetu, bo kmalu zaorala valove Atlantskega oceana. Francozi upajo, da bodo iztrgali »plavi trak« Američanom, ki jim ga je že pred leti »prislužil« njihov »United States«. Ali bodo Francozi uspeli, je veliko vprašanje. Verjetno imajo glede hitrosti svoje velikanke kako skrivnost, ker ameriška razvija 35 vozlov ekonomske hitrosti, za svojo pa so napovedali samo 30. Ta skrivnost bo najbrž v obliki trupa in — deplacementu. da ovira promet z nepotrebnim zoževanjem cestne obale, marveč ustvarja tudi videz zastarelega provincializma. Novi, moderni Koper z novim tovornim in potniškim pristaniščem, velikim prometom in razvojem ne bo mogel trpeti takih »pietetnih« sentimentalnosti. Za čolne in druge male plovne objekte bo mogoče najti dovolj prostora v območju sedanjega pomola-valobrana, ali pa kje drugje; Vse to nam narekuje, da prilagodimo urbanistični načrt takemu perspektivnemu razvoju in pričnemo čimprej izdelovati vsaj idejni načrt bodočega'potniškega pristanišča. Samo na ta način bomo namreč preprečili, da nam pozneje ne bo treba stvari spreminjati ali celo odstranjevati tisto, kar bi napačno postavili, presojajoč bodoči Koper po sedanjem stanju. Koper bo raste! hi-treie kot marsikdo misli. Rastel bo, ker mu bo to rast vsiljeval njegov položaj kot vrata v široki morski svet ne samo za neposredno, marveč tudi za širše zaledje. R. Goljak Z ukazom maršala Tita je bil 10. septembra 1042 ustanovljen v partizanski Podgori v Dalmaciji prvi pomorski odred NOV in POJ. Odtlej je iz lesenih bairk preko zaplenjenih večjih plovnih enot in vojaške zmage v miru zrasla mornarica, ki je dostojen varuh naših meja na morju, zraslo pa je tddi ladjevje, ki prevaža pod našo zastavo tovor po vseli morjih sveta. Vsako leto pa je 10. september praznik vseh naših mornarjev in z njimi se tega lepega dne veselimo vsi ljudje Titove Jugoslavije NAROČILO DIREKCIJE 2TP V LJUBLJANI VZBUJA UPANJE DOBILI BOMO POMEMBNO UMETNO JEZERO Tudi Kubed bo postal znan kraj Medtem ko nadaljuje oziroma . deloma že zaključje podjetje Rižanski vodovod gradnjo dveh višinskih vodnih rezervoarjev, od katerih bo tisti na pobočju Mar-kovca nad Semedelo rezerva za -Koper, tisti pod Valeto pa za Portorož, pripravlja koprska Vodna skupnost pri Kubedu ureditev umetnega jezera. Tudi to delo bo v zvezi s prizadevanji za boljšo preskrbo .obalnega ozemlja z vodo. Umetno jezero pri Kubedu pa ne bo namenjeno povečanju preskrbe s pitno -in sploh užitno — marveč predvsem namakalno vodo. Z vedno večjim odvzemom vode izvirka Rižane za vodovod se količina Rižanine vode zmanjšuje in zlasti v sušnih časih ne more zadostno služiti za namakanje vedno večjih vrtninskih ter poljskih nasadov. Temu -pomanjkanju bo odpomoglo omenjeno jezero, ki bo zajelo nekaj hektarov in zbralo velike količine tmosferske vode. Kubedsko jezero pa ne bo pomembno samo zaradi te svoje unkcije, marveč bo služilo tudi jladkovodnemu ribištvu in morda celo turizmu, saj bn tekla tam mimo nova koprska železnica ter omogočala udoben obisk vsega ■okoliša. Koprska ribiška družina, ki je bila nedavno ustanovljena, namerava zared-iti v bodočem Kubedskem jezeru vse tiste ribe, za katere bo prikladno. V poštev bodo prišli v prvi vrsti krapi in linji, morda pa tudi ščuke in ne nazadnje jezerske postrvi, če se bo izkazalo, da bi v njem mogle uspevati. Od izkoriščanja vode, odnosno njene višine pa bo odvisno vprašanje, če ga ne bi bilo -mogoče urediti tudi za turizem s primernim gostinskim obratom in kopališčem. Na vsak način pa bo to prvo in edino jezero v Slovenski Istri vsestransko pomembna pridobitev. R Železniška povezava Kopra z jugoslovanskim železniškim omrežjem je predstavljala že vsa leta po osvo-bojenju, posebno pa še po priključitvi bivše cone B STO, eno naših najvažnejših vprašanj. Izdelani so bili različni predlogi in na zemljevid so strokovnjaki zarisali več mogočih tras. šele počasi je dozorevala dokončna, za katero se je bilo mogoče odločiti zaradi najlažjih terenskih možnosti in najnižjih stroškov, obenem pa tudi čimmanjšega vzpona. Od Kopra do najbližje proge Divača— Pulj je treba na sorazmerno kratki razdalji premagati višinsko razliko od 0 do skoraj 500 m. Trasa, iki najbolj ustreza tem zahtevam, je zdaj dokončno sprejeta in geodeti so dobili od dirckcije Železniškega trans-p^tnega podjetja Slovenije v Ljubljani naročilo, naj izvedejo še letos podrobno trasiranje na terenu. Dela se bodo v kratkem pričela. Dokončno sprejeta trasa koprske železnice se pričenja na obstoječi istrski progi med Kozino in Podgorjem, ■ poteka nato v jugozahodni smeri po kraški planoti, obide v loku gorenji del Rižanske doline mimo lvubeda in se prične nato zniževati po obronkih gričev vzhodno in južno od Rižane, ■kjer bo pri Bertokih šla čez cesto ter zavila pod zahodni obronek Sr-mina. od tu dalje bo šla po levem bregu srednjega .toka Rižanine delte in zavila v novo tovorno pristanišče, v katero se bo iztekla s pristaniškimi tiri, medtem ko bo proga za osebni promet dobila iztok na osebni koprski postaji, ki bo stala nekje pod Cankarjevo cesto na zasutem svetu bivšega Škocjanskega zaliva. Ranžir-na postaja pa je projektirana zahodno od podnožja Srmina. Tiri in objekti bodo postavljeni tako, da bodo mogli zajeti tudi tisti del tovornega pristanišča, ki bo še zgrajen, in eventualno bodoče industrijsko pristanišče. Koprska proga ne bo imela velikega vzpona. Od sedanje istrske proge čez Podlavniško planoto, po ovinku okoli gorenjega dela Rižanske doline in dalje po obronkih omenjenih gričev bo potekala po trdem apnenčevem svetu in bo zato izdelava spodnjega ustroja lahka. Samo v nadaljnjem nižinskem poteku bodo potrebni trdni nasipi. Na vsej dolžini ne bo potreben neben predor ali večji nasip ozi- roma viadukt. Zaradi tega svoje časno preračunani stroški izgradnje kljub poznejšim podražitvam ne bodo veliko prekoračeni. Razen tega predvideva načrt sprejete trase samo dve vmesni postaji. Proga bo, kakor pričakujemo. elektrificirana. Kdaj jo bodo pričeli graditi, še ni točno določeno, vendar vse kaže, da na to ne bo treba posebno dolgo čakati. Kako velikega pomena bo ta železniška povezava za Koper in vse slovensko c-balno ozemlje, ni potrebno (Konec na 8. strani) Smešne, če m bi bilo žalostno Koprsko kopališče je posebno v letošnji poletni sezoni bilo veliko pretesno za vse obiskovalce, ki bi se radi naužil.i morja in sonca. Vendar pa so bili mnogi obiskovalci tega gostinsko-turisti-čnega objekta nad njim močno razočarani. Ne samo zaradi neugledne ureditve in pomanjkljivih ugodnosti, ki bi jih takšen objekt moral nuditi gostom. Razočarani so bili posebno ob večerih, ko so kopališče zapuščali mnogokrat — praznih žepov. Včasih je tudi po dvajset dinarjev zmanjkalo iz njih. Stalni gostje so se sicer navadili, da ti lahko zmanjka debeliž in so s seboj v kopališče jemali le najnujnejši drobiž. Pripetilo pa se je, da je zmanjkala tudi nogavica ali celo čevelj — in začuda: vedno celoten par. Kar pa se je pripetilo dvema kopalkama pred dnevi, pa vendarle presega že vse meje. Ostali sta namreč samo v svojih kopalnih oblekah in sta si morali zato sposoditi vrhnja oblačila pri prijateljicah v mestu, če sta se hoteli vsaj za silo oblečeni vrniti domov. , poreče kdo. Čimprej ukiniti kopališče na tistem tu, ker zanj lokacija ne ustreza več, in zbrati sredstva, da posta-o drugo, sodobno in varno tudi v tem pogledu, nekje pri Zusterni. ~ .. H A 1. ] l. : 1 n 4 _ n V« ... 1« i ^ n rri f 7 i^-i -rvk A vnll i fn n[T1 11 1 lif 11 (T^ t/" T^i T T ilfl Kaj storiti? mesti virao _ , _ _ . . _ Seveda pa bi bilo treba bolj paziti in morebitnega ujetega krivca pošteno namazati z leskovko — čeprav sem kot sodoben človek v bistvu proti telesnim kaznim . ■ . gorazd mor.jak PRED DNEVOM MORNARICE — 10. SEPTEMBROM iz zopiskov gojenca Vojnopomorske akademije Sonce se spušča za horizont, Na ladji, privezani na obali, se začuje rezek glas trobente. Častni pozdrav zastavi. Počasi, svečano drsi za- KoIeki.iv piranske ladjedelnice je lahko ponosen na svoje delo v zadnjih nekaj letih. Vrednost bruto proizvodnje je v- lan'kem .letu -dosegla 1 milijardo 100 milijonov dinarjev, letos pa se bodo močno približali '1 milijardi 300 milijonov dinarjev -in to pri enakem številu zaposlenih delavcev. Veča se število remontov, naročila pa prihajajo tudi lz tujine. Tako gradijo sedaj med drugim potniško-tovorno ladjo (350 DWT) za Indonezijo. Splavili jo bodo sredi oktobra. Splavitev druge take ladje bo v aprilu prihodnjega leta. Na sliki; potniško-tovorna ladja za Indonezijo med gradnjo (Foto Freuk) stava po krmnem drogu. Vsi -na palubi stoje mirno vse do onega trenutka, ko glas ne zamre nekje v daljavi. Na' drugi strani obale, v zalivu, stoji vsiclrana lepa nova ladja. Njeno vitko telo in visoki pramec komaj čakata, kdaj bosta sekala visoke valove oceanov. Pogled obstane na dimniku, ki je v tem trenutku videti kakor srebro, na Triglavu in morju pod njim. Se en pogled pove, da je to »Bela krajina«, last »Splošno plovbe« iz Pirana. Spušča se tiha pu-ljska noč, brez vetra in valov. Svetilnik na rtu I-Com-pare že dolgo namiguje s svojim bleskom in kaže varno pot vsem, ki žele pristati ali odpluti iz Pulja. Včasih mimo nas priplove kakšna ribiška ladja. Na licih ribičev lebdi smehljaj in ponos, ko plovejo mimo nas in berejo na naši krmi vsem dobro znano ime: »Galeb«. Valovi 7. njihovega pramca udarjajo v naš bok, kakor da bi oni želeli reči vse tisto, kar žele povedati ti ljudje, ki dan za dnem, kadar pade mrak, odhajajo, da bi se zjutraj spet vrnili v luko s polnim tovorom lib. Na naši ladji so v teku zadnje priprave in kmalu bo ladja pripravljena za noč. Oficir palubne straže, gojenec Akademije, pregleduje še enkrat, kako je ladja vezana. Njegov pogled nehote zastane na uri in po njegovem izrazu na licu bi dejal, da premišljuje, kdaj -bo polnoč, ko bo zamena. Počasi se sprehaja po palubi in njegovi koraki obstanejo pred trofejnimi tablicami, Crke, vrezane na tablicah, govore mnogo, Govore o mesecih, ko je »Galeb« bil daleč od teh naših obal, o item, kako je 1953 zapustil Kanal in vplul v Temzo. In o tem, kako so mu za krmo ostala mesta Aleksandrija, Port Said, Aden, Bombay, Calcutta, Rangun, Madras, Ball, Colombo, Massava, Rodos . . . Na lcraju še sveže vtisnjene črke: »Predsednik Jugoslavije maršal Tito je obiskal na poti miru naslednje države: Gano, Togo, Liberijo, Gvinejo, Mali, Maroko, Tunis, ZAR.« Potem imena mest: Tema, Co-nacry, Monrovia, Casablanca, Tunis, Susa, Alexandria . , , Vse sama znana imena, povsod topli sprejemi in prijateljstvo. Oči gojenca Pomorske akademije so se zaustavile še na drugih tablicah. Šolska ladja Galeb je obiskala z go-ienci Akademije luke Stockholm, Sevastopolj, La Valeta . . . Njegov pogled se izgublja nekje v daljav-i, njegova mtsel .ie daleč. Morda spremlja svoje starejše prijatelje, ki se vozijo po Sredozemlju, da se čimveč naučijo, preden oblečejo uniformo voj-nopomorskega oficirja. Morda si želi, da bi po končanem študiju kot oficir plul z Galebom na vse kontinente, da tudi on, lcakor njegovi starejši prijatelji, pristane v Afriki. Aziji, da pod zastavo, 'ki je dobro znana vsem ljudem sveta, ki si žele mir, stisne roko do nedavnega podja-rmljenim Azijcem, Afričanom, Kubancem , . . Jz teh misli ga prebudi -glas prijateljev, ki se vračajo iz mesta. Bili so na plesu ali v kinu, kdo ve kje? Zaustavijo se zraven njega in nihče ne misli na počitek, temveč govorijo o nalogah za prihodnje dni, ko bomo na naši ladji pozdravili dragega gosta, predsednika Gane Nkrumalia, in maršala Tita. -O-- Crikvenica, lepo turistično mesto, je za ta dan posebno okrašena in svečana. Vzdolž obale, na pomolu, iz vsakega okna vise zastave. Zastave Jugoslavije in Gane, Dobrodošli! Ob obali Galeb, v zalivu rušilci Split, Kotor, Pula, Na ulici tisoče ljudi, okoli Galeba jadrnice in čolni, vse se giblje, vsak želi biti bliže, vsak ■želi biti prvi. Kolona avtomobilov se bl.iža. ču-jejo se glasovi: »Prihajajo! Evo jih!« Avtomobili se ustavijo, iz njih izstopa Tito s svojimi sodelavci. Na Galebu je vse pripravljeno. Maršal se vzpenja na ladjo. Admiral mu rapor-tira pripravljenost za vožnjo. Posadka je postrojena, med moštvom mi, gojenci Akademije. Maršal pozdravlja vse. Naša lica rdijo od sreče, srce bije močneje, novi elan in volja sta v nas zdaj, ko smo videli Tita. Še nekaj trenutkov in druga kolona avtomobilov je tu. Tito zapušča ladjo, da sprejme našega gosta. Prijateljski pozdrav in oba predsednika prihajata k nam na Galeb. Soet ra-port admirala predsedniku Nkruma-hti, stisk roke in prijateljski nasmeh, V tem trenutku za-čujemo glas himne republike Gane, Z obraza predsednika Nkrumaha izgine nasmeh in poteze postanejo resne. Kolikokrat je v teh dneh slišat himno svojega naroda In -kolikokrat je -pomislil na borbo in trpljenje svojega naroda za svobodo. Galeb se počasi oddaljuje od obale. Tisoč in tisoč rok nam maha v pozdrav, iz tisoč ust se čuje »Srečno!« Jadrnice .in čolni, ki so se nagnetli okoli nas, počasi izginjajo in z njimi ljudje na obali. Zapuščamo Tihi kanal in se približujemo Reki. Rušilci, ki so pluli v naši brazdi, nas zapuščajo, da bi zavzeli svoja mesta na čelu kvarnerske nnratle v čast predsednika Nkrumaha. Spet se spušča mrak. Svetilniki na Albaneži in Poreču kažejo varno pot, ko se bližamo Pulju, Tu so nas' zapustile vse ladje JVM, ki so ■ nas spremljale, Galeb pa je nadaljeval svojo pot proti Brionskemu otočju. Mmnê> UAcdntitw Tovariš urednik! Vsak torek, četrtek in soboto odpelje iz Kopra proti Trstu naša ladja tudi ob 14.30. Pelje naravnost v Trst in se ne ustavlja v Miljah. Vozovnice za našo ladjo prodaja agent Jadrolinije v svojem uradu, na kopnem, in sicer pred pregledom. Ko ima potnik vozovnico, gre skozi obmejni blok in carinslci pregled. Ker je potnikov po navadi zelo veliko, se to zavleče. Tako se zgodi, da ladja odpelje, preden so pregledani vsi potniki, čeprav imajo karte. Potniki so seveda nejevoljni, vračati mo rajo vozovnice in se končno vtkrcajo na italijansko ladjo. Mislim, da. bi bilo moč to hitro in enostavno urediti. Naša ladja naj bi odpeljala 15 minut po odhodu italijanske. Ali. nekaj podobnega. Nekolikanj več obzirnosti do potnikov ne bo škodovalo, mar ne? Ladjar Vrmek Tovariš urednik! Pred nedavnim sem v Vašem listu zasledil članek, ki govori o disciplini, ki vlada v kinu na Škofijah. Marsikdo je z olajšanjem vzdihnil v pričakovanju, da bo kaj pomagalo. Tudi jaz sem bil med njimi. In kakšen je bil rezultat? Nekaj dni so se res trudili, da bi vzpostavili red. Kmalu pa je vse skupaj krenilo po starem tiru, razlika je le v tem, da prejšnjim kadilcem pomagajo še mladoletniki., ki jim nihče ne brani obiskovanja večernih. predstav. Morda bi bilo dobro, ko bi namesto tistih starih italijanskih plošč prikazovali diapozitive, na katerih bi pisalo, da je med predstavo kaditi prepovedano. Tudi organizacija je na moč slaba. Menda se še ni zgodilo, da bi se predstava začela ob določenem času. Zgodi pa se celo, da je .zunaj izobešen plakat za film, ki ■ga ni na sporedu. Ljudje, ki prihajajo tudi iz bližnjih vasi, da se razvedrijo a na Luni, marveč kaže še danes pogost prizor iz puščave Turkestana- Karavana na sliki pa je po naključju sestavljena iz kitajskih učenjakov, ki v pesku Taki a Ma--kana v Vzhodnem Turkestanu Iščejo možnosti za eksploata-cijo kemičnih proizvodov za potrebe kmetijstva na tla. Gledalci so se zasmejal!, Pavlič pa je zardel. Naslednjega dne je kupil lok in puščice in prišel na poligon takoj po končanem delu. Na poligonu je bil sam. Treniral je do večera. Tako je vadil dan za dnem. Njegovo vztrajnost je opazil tajnik lokostrelskega društva, Povedal mu je, da bo čez dobre bri tedne — 13. junija — prvenstvo Venezuele v tem Športu. Povabil ga je na sodelovanje. Na prvenstvenem tekmovanju pa je pustil Pavlič vse ase za seboj in postal prvak. Prejel je pokal Jima Caspersa, Naslednjega dne so dnevniki v Caracasu objavili njegove slike. Njegovo ime so omenjali v naslovih: »-Alberto Pavlich Trionfo Ayer en Certamen de Tiro al Arco« (Alberto Pavlič je triumfiral na včerajšnjem lokostrelskem tekmovanju), »Con un Mes de Práctica Arrasó' en la Competencia« (z enomesečnim vež-banjem je razbil tekmovanje), Pavlič je kmalu zatem izenačil svetovni rekord, ki ga ima Američan Jim Caspera. Od 270 mogočih točk, jih je dosegel 206. Mnogo delegatov, ki so sodelovali na beograjski konferenci nevezanih držav, je obiskalo tudi Beograjski sejem tehnike. Kot prva sta ga 28. avgusta obiskala maršal Tito in predsednik Kambodže princ Sihanuk. Predsednik Tito je izjavil: »Sejem je v vsakem pogledu odlično uspel. Predvsem bi rad izrazil svoje veliko zadovoljstvo, da sem imel danes -priložnost pokazati vodji prijateljske države Med ladjami, iki jim ni prizanesla vojna vihra zadnje vojne, je bil »Rex« na seznamu našega vojnega plena nedvomno največja »riba«. Sicer si je prejšnji lastnik »Rexa« nemalo prizadeval, da bi. sam dvignil ladjo z morskega dna, vendar so vse zahteve naletele na nepopustljivost zmagovalca, Tako je 289 metrov dolga in 30 metrov široka velikanka s štirimi gigantskimi motorji, ki so poganjali prav toliko propelerjev, čakala v globini 21 metrov na novega gospodarja. O tem, da bi ladjo dvignili 1948. leta, ko so se potopili prvi potapljači na dno tega neizčrpnega »rudnika« železa, takrat ni bilo govora. Mlado podjetje za reševanje oziroma dviganje ladij »Brodospas« je bilo namreč takrat šele v povojih, brez pravih izkušenj in končno — kakšnemu namenu naj bi rabila luksuzna ladja-velikanka, ko si je naše mlado pomorsko gospodarstvo takrat na vse kriplje prizadevalo, da bi s povečano tonažo tovornega ladjevja kar najbolj učinkovito podprlo povojno izgradnjo. Bilo je leta 1948, ko so prvi potapljači načeli trup velikanke. Nekje na boku so si utrli pot v njen trup in tedaj se je začel trd boj s kolosom, ki je obetal našim železarnam 30 tisoč ton železa. Mato Jovičevie, potapljač »Brodospasa«, je bil med pionirji te akcije. Te dni smo ga ponovno srečali na potapljaški ladji »Rezač«, ki s svojo 17-člansko posadko, v kateri je kar 12 potapljačev, reže pod vodo zadnje ostanike »Rexa«. Takole opisuje prvo srečanje z ladjo-velikanko pred 13 leti: — Ko smo hoteli 1948. leta v prvem naletu iztrgati »Rexu« njeno dragoceno drobovje — stroje in kotle — smo v skrivnostni notranjosti velikanke nehote prebili poln rezervoar nafte. Dva moja tovariša sta bila takrat v globini kakšnih 20 metrov. Drobna iskra motorja reševalne ladje je zadostovala, da se je vnelo gorivo na veliki površini morja. V dramatičnem spopadu s plameni smo sicer rešili oba po-tailiača. vendar so ognjeni zublji divjali no koprskem zalivu celih 8 dni, t x. ÜS V Solkanu je star grad. ki so ga že večkrat prezidavali. O njem gre glas, da vodi iz njega skriven podzemski hodnik. Nekateri domačini so že kopali, da bi ga odkrili. Ves njihov trud je bil zaman. Med zadnjo vojno so srad bombardirala zavezniška letala. Odvrgla so nekaj bomb, ki so porušile celo zahodno krilo. V njem je stanoval Miha Gabrijelčič, ki pa je odnesel zdravo kožo. Nedolgo tega je praznoval v tem gradu svojo zlato poroko. Ob tem življenjskem jubileju ga je peljal njegov sin Ivan na drugo poročno potovanje — v bolnico Franjo. Naš posnetek kaže gra:d z vzhodne strani uspehe naše industrije.« Princ Sihanuk pa je dejal: »Presenečen sem nad velikanskim napredkom jugoslovanske industrije, S svojimi izkušnjami lahko pomaga Jugoslavija vsem prijateljskim deželam in tudi narodu Kambodže. Dovo- 8. septembra 1961 o ZADNJA STR AN» LETO X — ST. 37 SMELI PODVIG NAŠIH POTAPLJAČEV Konec nenavadnega rudnika Ne le svetovna morja — tudi naš Jadran je dočakal osvoboditev z neizmernim bogastvom potopljenih ladij v svojih nedrih: »pokopališča« ladij vseh mogočih pripadnosti, ■razsežnosti in vrst — vojnih, trgovskih, ribiških in pomožnih enot — se raztezajo od ustja reke Bojane do našega konca, do samega Kopra. Tukaj ob slovenski obali so zavezniška letala botrovala 1944. leta uničenju 52.000-tonskega »Rexa«, velikanske potniške ladje, iki je z osvojenim »Modrim trakom« veljala za vrhunski dosežek ladjedelstva — ne le v italijanskem, ampak v svetovnem merilu... O tem, da je visok tlak najhujši sovražnik potapljačev, ni treba posebej pisati. Za dokaz naj omenimo samo pritisk, kateremu so izpostavljeni reševalci »Rexa« v globini 21 metrov, -kjer prestaja vsak kvadratni centimeter njihovih teles pritisk 2,G kilograma. Tako imenovana zračna embolija, ki zaradi prehitre menjave tlaka lahko zamaši potapljaču žile z mehurčki dušika, je terjala tudi ob »Rexu« svojo žrtev. To je bilo pred leti in danes do podobne nesreče ne bi moglo priti, kajti »Rezač« ima med drugo sodobno opremo tudi dekompre-sijsko komoro, v kateri se lahko potapljači po opravljenem delu navajajo na običajen zračni tlak. Račun Je preprost: za 30 tisoč ton železa po 34 din za kilogram, ki so ga potapljači »Brodospasa« razrezan in dvignili s pomočjo gigantskega žerjava »Veli Jože«, so prejeli od naših železarn že nad eno milijardo dinarjev. Seveda tudi »Brodospas« ni imel majhnih stroškov z zahtevnim podvodnim rezanjem in kasneje s transportom, vendar je delo dovolj donosno, da je ekipa »Rezača« že od novega leta sem samostojna ekonomska enota, Letos so na -primer presegli predvideni plan za 8 %, kar bo vplivalo nadvse ugodno na njihove prejemke. Zal še nimajo izdelanega sistema za rt"Htev dohodka, zato se zadovoljijo za sedaj z občasnimi premiiami. Seveda imajo potapljači najlepše dohodke, saj v svojem dvournem dnevnem delu pod vodo v globini 21 metrov zaslužijo vsako minuto 10 din posebnega dodatka. Z večanjem globine se ta dodatek seveda povečuje, tako da zaslu-notaoljač. ki dela v globini 70 metrov, že 25 tisoč (!) din na uro. Kljub temu pa je -le malo ljudi, ki se odločijo za ta nadvse nevaren poklic in tudi naši znanci na »Rezaču«, ki te dni pospravljajo zadnje ostanke »Rexa«, pravijo, da bi pri »Brodosoasu« težko shajali, če se večina moških prebivalcev otoka Krapanj pri Sibeniku ne bi odločila za to nevarno delo, delo, ki so mu kos zares samo junaki. (bb) lite mi, da čestitam vsem, .ki so doprinesli k takšnemu razvoju Jugoslavije, predvsem predsedniku Titu in njegovi vladi.« 30. avgusta je obiskal sejem predsednik indonezijske republike dr. Sukamo, Izjavil je: »To, kar smo tukaj videli, lahko služi za zgled tudi nam. Navdušen sem nad tem, kar sem videl na sejmu. To je dokaz, da more načrtno socialistično gospodarstvo zelo kmalu pokazati sadove v razvoju industrije.« Na stojnicah razstavljavcev in v Klubu poslovnih ljudi Beograjskega sejma je iz dneva' v dan bolj živahno. Po nepopolnih podatkih so v -prvih šestih dneh sejma sklenili kuočije v vrednosti blizu 04 milijard dinarjev. Enega največjih poslov je sklenilo podjetje »Itas« iz Kočevja, k-i je prodalo transportne naprave za gradbeništvo v vrednosti 750 milijonov dinarjev. Veliko kupčijo je sklenila tudi tovarna »Milan Blagojevič« iz Smedereva. ki je prodala navadnih štedilnikov za približno 700 milijonov dinarjev. Tovarna igračk »Mehanotehnika« iz Izole je sklenila pogodbe v vrednosti 45 milijonov dinarjev. Od tujih razstavljavcev pa je kupčija najbolj cvetela predstavnikom angleške tovarne avtomobilov »Standard-Triumph«. Za prodajo osebnega avtomobila »Triumph-He-rald« so doslej sklenili več kot 50 pogodb. Posebnost tega avtomobila s 1.147-kubičnim motorjem je jeklena šasija, ki je ni treba nikdar mazati, zanesljiv motor, polne gume in gibljiv volan, ki v primeru trčenja ne polomi vozniku reber, marveč se vgrezne v svojo os. Avtomobil je tudi sila ekonomičen, saj porabi le 7,5 litra bencina na 100 kilometrov. Na sejmu je vzbujala veliko pozornost tudi avtomatična blagajna zahodnonemške tovarne »Anker Werke«. Njena posebnost je, da številke sama sešteva in tudi sama vrača drobiž. Filmske zvezde si izmišljajo vse mogoče reklamne trike, da bi stopnjevale svojo večkrat zelo pomanjkljivo popularnost. Ena izmed njih — Sheila Curley — je -izbrala kaj nenavaden prijem. Najbolje ga lahko ocenite na sliki — z ubogo želvo vred, ki je bila tako nesrečna, da si jo je igralka izbrala kot objekt za svojo reklamo — Kakšna je nocoj Venera? Nosi še vedno čipkasto spalno sraijco? Med varnostnimi ukrepi, kot je naveza potapljača s G0 kilogrami težko opremo in dovajanje zraka s posebno črpalko, je posebno važna nenehna telefonska zveza potapljača s posadko matične ladje. Ob govorilni napravi na krovu ladje je budno na straži potapljačev tovariš, ki se zaveda odgovornosti svoje naloge VOHUNSKI ROMAN IZ H. SVETOVNE VOJNE »Vse kar je ostalo, prinesite v Molcliov kabinet; tja tudi prinesite pisalni stroj. Takoj!« »Trenutek.« Dementjov je sedel v Molehov naslanjač in narekoval Schireru tekst. »... Točka prva: glede na izvršitev dela oddelka za organizacijo civilnega zaledja se oddelek likvidira. »Točka druga: podoficir Schirer mi je predal čiste formularje in pisalni stroj.' »Točka tretja: podoficir Schirer je razrešen dosedang dolžnosti in je dodeljen komandi mesta.« Ko je končal pisanje, je Schirer ostrmel. »Kaj pa želite?« ga je vprašal Dementjov. »Moleli mi je rekel, da se bom danes vkrcal skupaj z drugo skupino oficirjev.« Dementjov je vzdihnil. »Z drugo skupino ne bo šlo. Ne svetujem vam, da ostanete z menoj. Jaz bom šel od tod zadnji. Vi se boste vkrcali z ostalimi. Fiihrer je ukazal, da ne sme ostati tukaj noben vojak Reicha.« Schirer je salutiral, se obrnil in odšel. Dementjov je vtaknil formularje žep, pisalni stroj je zaprl v kovček in šel na ulico. »Prva zapreka je osvojena,« je pomislil, vendar se je bal radovati, ker ni upal, da bo šlo vse gladko. Napotil se je domov. Nevarnost pred zasedo še ni minila. Erandt je še vedno v mestu. Dementjov je bil pripravljen na vse. Toda domov je moral iti. Kakor je moral včeraj domov zaradi radijskega oddajnika, tako je moral tudi danes, ker je bil to edini izhod, da lahko izpolni svoj predvideni načrt. Spotoma je stopil v hotel po kovček. Trg pred hotelom je bil prazen. Pred vhodom ni bilo niti enega avtomobila. Zdelo se je, da so se ponoči oficirji preselili v pristanišče. Hotelska vrata so bila zaprta. Dementjov je brez pf stanka zvonil, potem pa začel po vratih razbijati s pestmi. Prešinila ga je strašna misel in kri v žilah mu je ole-denela. »... Napaka. Velika, nepopravljiva napaka. Ne bi se smel ločiti od kovčka. Ne bi smel...« V prvem trenutku ni doumel svoje napake. Ce ne dobi kovčka, se bo maščeval. Ustrelil bo Brandta. Nenadoma pa je v ključavnici zaškrtal ključ. Vrata so se odprla. »O, kapetan, dobro da ste prišli. Nisem vedel, kaj naj napravim z vašim kovčkom. Prosil sem vaše kolege, da bi ga vzeli, pa se ga je vsakdo branil. Ukazali so nam, naj hotel zapremo.« Dementjov je ves odrevenel poslušal portirja in tiho zamrmral: »Hvala, prijatelj, najlepša hvala.« Gospodinja je sprejela Dementjova nekam čudno; gledala ga je prezirljivo in ga ni niti pozdravila. Njena hčer je odprla kuhinjska vrata, toda ko je ugledala v predsobi Dementjova, jih je besno zaloputnila. Brž ko je prišel v sobo, mu je postalo vse jasno. Stene kabineta so bile gole. Z zidov so srepeli prasni okviri. »Kje so slike?« je vprašal Dementjov gospodinjo, ki je stala pri vratih. »Kje?« se je gospodinja kislo nasmehnila. »To bi vas morala jaz vprašati.« »Ničesar ne razumem,« je rekel Dementjov iskreno. »Sinoči je prišel vaš kolega in opustošil stanovanje.« »Kdaj?« »Okrog polnoči.« »Kakšen je bil? Bodite prepričani, da je to nesporazum.« # »Bir je oficir v usnjenem plašču, visok, s srepimi očmi.« »Brandt,« je pomislil Dementjov in še nadalje igr zbeganost. »Pravite, da je imel usnjen plašč?« »Da.« »Kakšen čin je imel?« »Nisem videla.« »Pri nas takšnih ni.« »Čudno, on vas je zelo dobro poznal in se je razjezil, ko vas ni našel doma. Sploh mi ni hotel verjeti. Iskal vas je v omari in celo pod posteljo.« »Dozdeva se mi, gospa, da ste bili žrtev nekakšnega avanturista.« »Čudno, tudi on vas je imenoval s to besedo.« _ »Ne zanima me, kaj je govoril, toda bodite prepričani, da ne bom držal križem rok, dokler ne najdem tega falo-ta. Oprostite, gospa, ni stvari, ki bi mi bila bolj zoprna kakor kraja. Kar zadeva to, da me pozna, mislim, da razumete, da mu ni bilo težko zvedeti za moje ime.« Dementjov je opazil, da mu začenja gospodinja verjeti. »Kakšna podlost, kakšna podlost!« je mrmral, ko je gledal prazne stene. »Odšel bom v štab in bodite uver-jeni, da bom napravil vse, da vam slike vrnejo. Dam vam svojo oficirsko besedo!« Gospodinja je skomignila in umolknila. »Spet mi grozi nevarnost. Brandt je ostal v mestlgj|& je razmišljal. »Tukaj je bil ponoči, to pa pomeni, da ni utegnil zapakirati slike in jih odpremiti na ladjo. Brandtu ne bo prišlo niti na kraj pameti, da sem se vrnil v stanovanje. Potemtakem je to stanovanje zame najbolj varen kraj.« Dementjov je zaklenil vrata, vključil radijski oddajnik in predal kratko šifrirano sporočilo: »Govori li-17! Govori 11-17! Pristanišče je noč in dan polno vojaštva. Cas točnega odhoda ne morem zvedeti. Prenesite napad na pristanišče.«