204
Narodno - gospodarske stvari.
Železnica Predelska.
Bralcem „Novic" je vže znano, da je v državnem zboru na dnevnem redu bila Predelska železnica. Vladni predlog o njej je napravil velik hrup; brošura za brošuro je prišla na dan; ena povdarja potrebo te železnice; druga dokazuje, da ona ni Avstriji in njenemu trgovstvu ugodna. Brošuro stavbenega svetovalca g. Potočnika so „Novice" že omenile z zasluženo pohvalo. Da pa se nam ne ugovarja to, da v tej brošuri le govori Kranjec „pro domo sua" in da po takem je potezanje za Loško železnico enostransko, naj omenimo še druge, ki jo je na svitlo dal inženir pl. Sudenhorst pod naslovom: „Ein freies aber wah-res Wort iiber die Eisenbahnfrage Predil- oder Lacker Linie".
Inženir Sudenhorst pravi med drugim v svoji brošuri: Ako se zgodovina avstrijskega žeiezničarstva pregleda in objektivno razsoja, se žalibog vsakdo prepriča, da se skoraj pri vseh železnicah ne ozira na korist države, na tirjatve narodno - gospodarskega razvoja in na samostojno kupčevanje, ampak da manj ali bolj le osebna ali stranska korist denarstvenih koterij prevaguje.
To se v6 že mnogo let; razpravljalo se je to vže večkrat v državnem zboru, v časnikih in posebnih knjižicah, al do zdaj zastonj. Ministerstvo odstopa za mi-nisterstvom; al zmirom vladajo ista pravila.
Nedvomljivo je, da z ozirom na trgovsko politiko je najbolj škodljivo bilo to, da se je prodala j užna (tržaška) železnica francozki družbi Rothschild-Tala-botovi in s tem oddalo morsko prevaževanje tej družbi. To se hudo Čuti ne le v Trstu, ^ ampak tudi na Primorskem, Kranjskem, Koroškem, Stajarskem, zgornjem in spodnjem Avstrijskem do severnih mej države. Nadjalo se je, da bode Rudolfova železnica rešila državo škodljivega monopola južne železnice ter prosti razvoj trgovskega prometa zopet ustanovila. Ta up pa bode šel sopet po vodi, če državni zbor pritrdi načrtu železnice iz Trbiža čez Predel v Gorico proti Trstu, kterega je minister kupčijstva mu predložil. Predelska železnica je med vsemi načrti, kteri se morejo napraviti za zvezo doljno-avstrijskih železnic s Trstom, najnena-ravniša, tehnično najneugodnejša in najdraža; ona najmanj more spolniti občno državno korist.
Trst z malo izjemo onih z južno železnico v dotiki stoječih dežel, Kranjska, Koroška, Stajarska, zgornja Avstrijska in zahodna Ceska so se izrekle po svojih zastopih zoper Predelsko črto, ktera se le zato ponuja, da bi se južni železnici na veke ohranil dosedanji monopol trgovstva (samotržtvo) v Trstu.
Načrt Predelske železnice pa ni nova ideja; ona se je vže skuhala,  ko je minister kupčijstva baron Wul-
205
lerstorf, da bi Rudolfovo železnico do Adrije izpeljal, z velikim plačilom od južne železnice priboril to, da se je odrekla predpravici za 7 let, ktera obstoji o tem, da sme vsako železnico v prvi vrsti ona sama zidati. Od onega časa se je delalo le na to, da bi se Rudolfova železnica ne zvezala s Trstom, in to vsaj ne po pristojni črti, ktera bi bila najugodnejša. Ta pa je ona, ki bi šla iz Launsdorfa čez Loko v Trst, ker je najkrajša, najcenejša. Ona bi, neodvisna od južne železnice, vezala severne dežele Avstrije s Trstom in bi bila tudi podlaga daljnim železnicam v Karlovec, Pulj, v Dalmacijo. Al ta železnica — ironično pravi Sfiden-h o r s t — ima veliko napako v sebi; ona ne služi namenom južne železnice; ona bi avstrijskemu trgov-stvu pri prometu in prevažavanji pomagala, ona bi rešila nas monopola južne železnice, s kterim se avstrijsko trgovstvo na morji popolnoma izda namenom f r a n-cosko-laške železnične družbe. Verjeti bi se moralo, da te napake črte Launsdorf-Loka-Trst bodo vsako avstrijsko vlado silile, z vsemi močmi delati na to, da se izvrši ta črta. Al žalibog! to ni res. Ministerstvo je namesto Loške črte zopet predložilo Predelsko črto, akoravno so jo uradniki c. kr. glavne inšpekcije po večletnih preiskavah zaznamvali za „technischer Un-sinn". Pričakovati je, da zbornica poslancev ne bode ministerske spomenice o predelski železnici za nezmotljivo imela, ter da bode zaslišala tudi izvedence o železniških zadevah in pa tudi zastopniki črte Loške. Tem se tega ni bati, ker, razen privržencev monopola južne železnice, med kterimi je žalibog v prvi vrsti sedanji finančni minister, se ni nikdo ne v tehničnih ne v narodno-gospodarskih ozirih za to oglasil, in še cel6 „spomenico" so morali na napačni račun stroškov stvariti, da vsaj na videz se Predelska črta opraviči!
Vladni načrt kaže, da je namen, Predelsko železnico le do Gorice napraviti, od tod v Trst pa — odložiti. Ker pa privilegij južne železnice s 1. janua-rijem leta 1874. zopet moč zadobi, je očividno, da se ne bode zidala, in tako bi Rudolfova železnica v Gorici se končala in ondi se z južno vezala; mesto Trst naj tedaj po mislih sedanjega finančnega ministra le južni železnici služi.
Po vsem tem dokazuje Sudenhorst, da bodo stroški dokaj veči, kakor jih nastavlja ministerska „spomenica", da stroški za železnico iz Trbiža v Gorico bodo precej presegli proračun od 26 milijonov in 105.219 gola. Minister kupčijstva pa to tudi v6, in ker noče nikdo prevzeti dela, zato naj država sama zida železnico, vsaj so — če kdo verjame — finance avstrijske tako strašansko bogate, da se sopet lahko kakih 40 do 50 milijonov za p tuje namene žrtuje! Dalje dokazuje iz „spomenice" ministerske, da se na zidanje nove železnice iz Gorice v Trst ne misli, in, ko bi se po tej črti tudi izdelala, bi trgovstvu cel6 nič ne koristila, ampak le južni železnici podložna bila.