M
li-
so
^ciin občana v go.ovi«	Maribor,	torek	15,	junuana	1935	12	ut0	'x i::v>
Cena 1 Din
MARIBORSKI
VECERNIK
Uradnlttvo In uprava: Maribor. Ooapoalca ul. tl / Talafon uradnlttva 2440. uprava 2465	___	H	f®
Uhaja razan nadalja In prašnikov veek dan ob 18. uri f Velja mesečno prejaman	M	IB	I	H	MB	JM
upravi ell po poiti 10 Cin. dostavljen na dom 12 Din t Oglaal po cenilni t Ogleee
’	— K«	“'ni	uu«iavij«n	n«	uom	u	vin	r	wg«||l	po	C«niKU	f	vgilN
■	sprejema	tudi	oglasni	oddelek	.Jutra”	v	Ljubljani	/	Poštni	Čekovni	reSun	it	11.406	"f
Milili—P—imU 'IIMM———i——MM—
Ogrcini nemška mm v Fosaarin
Za vrnitev k Nemčiji le glasovalo preko 90 odstotkov - Silno navdušence v Posaarlu in vsej Nemčiji — Marksista so hoteli uničiti glasovalni material — Hitlerjev pozdrav Posaarlu — Tudi Avstrijci manifestiralo
» Peklenski kotel
v
Predvojna terminologija. V znanstve-
[£	n‘h in manj znanstvenih knjigah je bilo o
tem kotlu veliko brati, v publikacijah in
•	časnikih. Balkana in balkanskih držav se |’če. Bila so na Balkanu trenja in premikanja. Tudi prerivanja in borbe so bile. V katerem kotu evropske celine ni bilo
•	Vračunavanj in spopadov? Do končnega ravnovesja. Tudi na Balkanu so se prostorne preureditve konsolidirale. Iz oza-
:	^a so segle v ta balkanski svet tajne sile
lfl mu niso dale pokoja. Velesile iz vseh strani evropske celine so marljivo podti-*ale žerjavico. Potem pa je odmeval v širni svet krik o »peklenskem kotlu*, kjer :Se varijo čudne stvari kakor človeška kri >n človeško meso. Navzlic vsemu so preostali v prerezu zgodovinskih, zemljepisnih. etnoloških, psiholoških in geopolitičnih silnic neki obrisi, ki je bilo v njih lahko razbrati podobnosti in sličnosti v balkanskem obrazju.
Trenj in premikanj ni več. Iz naše perspektive se nam zdijo kakor zgodovinska sala. Tudi doba izigravanja je že davno v zatonu. V svojo tretjo razdobje je vzšel balkanski svet. To je nova etapa v življenju balkanskih držav in narodov. Tvorba balkanskega sporazuma in balkanske antante pomenja popolno reformacijo in preoblikovanje balkanskih razmer. Niti leto dni ni poteklo od političnega sporazuma med balkanskimi narodi, ko prehajamo preko tega političnega stopnišča do r.ove ravnine: stapljanje balkanskih gozdarskih interesov v sistem in celoto. v ^>redi tega dela smo že. Te dni je grški zunanji minister Maksimos v Atenah Vključil prvo zasedanje gospodarskega sveta balkanske antante. V šestih dneh Se .ie obdelal in pripravil ves material, ki Pride v razpravo v letošnjem majniškem nasedanju balkanske antante, u bo v Bukarešti. V Atenah so se zbrali tvorci balkanske gospodarske skupnosti ter svoj Posel dobro opravili. V obširnih mapah posameznih predstavnikov balkanske antante je v nekaj dneh naraslo konkretno m dragoceno gradivo, stisnjeno in stlačeno v kratko jedrnato besedilo zadevne resolucije.
V	atenskih razgovorih je vzniknila na površje konkretnega razmotrivanja ideja velike prometne transverzale, ki se naj oblikuje preko ozemelj balkanske antante in ki naj najracionalneje spaja vzhod jn zapad, sever in jug. Saj je na teh naših skupnih tleh prehajallšče od prostranstva Severne in Srednje Evrope k maloazijskemu svetovju in od tu naprej preko sirijskih in palestinskih pokrajin k afriški celini. V trenutku izvedbe obširnega prometnega programa zlasti v pogledu medbalkanskli prometnih zvez in prometnih razvojnih možnosti na Donavi ir. ob Črnem ter Egejskem morju so šele da-
Pogoji za izpolnitev ideje zbiižanja z ^7hodom, učvrstitve in spopolnitve med-aikansbih trgovinskih stikov, ki naj "!'r*io v ustanovi balkanske banke finanč-I1' center skupno organiziranega izvoza iz '^kanskih držav. Temu velikemu cilju "ai služi tudi ustanovitev skupne paro-niovne zveze in r »r.nirmje novih rednih Gorskih zve,:., ki jih na primer nobena od balkanski1! drža / ne more sama vzdrževati.
le nakazane konkretnosti iz atenskih '‘tzprav so le konture. V tem suhem stvar llem ogrodju je velik zasnutek: Politični Predsodki, ki so .nastajali radi zlonamerni tujih injekcij, so spuhteli. V nastajanju je velika gospodarska cclota. potem ko so sc drobci majhnih interesov razgna-l 1 in razpršili. V takšni močni skupnosti! zametki velike bodočnosti. Ob nje-1
DUNAJ, 15. januarja. Kakor poro-čaj"o iz Saarbriickna, je izpadlo tamkajšnje ljudsko glasovanje sledeče: Število glasovalcev je znašalo 539.541, oddanih glasov je 525.747, od teh neveljavnih 2224. Skupno je glasovalo 97.7 odstotkov vseh upravičencev. Za vrnitev k Nemčiji je bilo oddanih 477.119 glasov, t. j. 90.08 odstotkov; za status quo jih je glasovalo 47.512, za priključitev k Franciji pa samo 2124. Vsi glasovi proti Nemčiji so tako dosegli komaj nekaj nad 9 odstotkov.
SAARBROCKEN, 15. januarja. Po razglasitvi rezultatov plebiscita, je zajelo pred magistratom zbrano tisoč in tisočglavo množico nepopisno navdušenje. Kot na povelje, so se pojavile na vseh hišah zastave »tretje države«, množice so v tisočih pele »Deutsch-landslied«, saarsko himno in pesem Horst-WesseI. Vedno večje množice so manifestirale za Nemčijo in Hitlerja. Pristaši statusa quo so se poskrili in zaprosili mednarodno policijo za stražo. Mednarodna policija je od vče raj dalje strogo pripravljena, vendar pa ji doslej še ni bilo treba nastopiti.
BERLIN, 15. januarja. Po vsej Nem čiji so čakali milijoni v nepopisni nestrpnosti na razglasitev rezultatov plebiscita. Vse nemške radiooddajni-ce so delale vso noč in vzpostavile zvezo z Azijo, Afriko in Ameriko. Ko so se končno razglasili rezultati, je objelo vso Nemčijo nepopisno navdušenje. Množice so se jokale od veselja, metale klobuke v zrak, se objemale in plesale kar po ulicah. Pred palačo državnega predsedstva se je zbrala velikanska množica, pred palačo pa je stala 100 Posaarcev v narodnih nošah. Po razglasitvi rezultatov, so odšli Posaarci k Hitlerju in mu prisegli v imenu vsega Posaarja večno zvestobo.
SAARBRUCKEN, 15. januarja. Listi Posaarja poročajo, da so pristaši statusa quo pod vodstvom komunista Matza Brauna in policijskega komi-I sarja Marxa pripravljali v noči od včeraj na danes napad na palačo, v kateri so se šteli glasovi. V ta namen so zbrali in oborožili v bivši ula,nski vojašnici nekaj' sto svojih pristašev. Njihov namen je bil napasti »Wartburg« in uničiti glasovalni material. Na to je na bil obveščen angleški polkovnik Hennessy, ki je takoj obkolil ulansko vojašnico in zarotnike napadel. Okoli sto zarotnikov je bilo aretiranih, oba voditelja pa sta pobegnila preko meje. Matz Braun je že v Toulonu.
SAARBROCKEN, 15. januarja. Ko so danes zjutraj pred tukajšnjim magistratom razglasili rezultat Ijudske-
nih mejah se bodo porušili vsi zadržki in omejitve. Iz gospodarske renesanse bo vzklila politična sila balkanske antante. I Peklenskega kotla ni več. Tudi v najbolj razbeljenih možganih so obledele te predstave. Novo življenje je v porajanju. Ko bo ta trdnjava miru in soglasja zgrajena, ne bo nikdo mogel mimo lije. V Bolgarih spoznanje že zori. Takšna spoznanja so dragocena. Tudi v Albaniji se bo zasvita-lo. Pamet in korist gre preko vezanosti
ga glasovanja in ogromno nemško zmago, je dobil po vseh nemških oddajnih postajah besedo Hitlerjev komisar za Posaarje, Josef Bureke!. Biirckel je govoril po radiu v prvi osebi s Hitlerjem in mu izjavi, da je najsrečnejši trenutek njegovega življenja, ko mu privede v naročje »raj-ha« posaarsko ljudstvo, ki se je z de-vetdesetprocentno večino izreklo za povratek k Nemčiji. Ves svet mora sedaj vedeti, da je Ren pač nemški veletok, ne pa nemška meja. Tisočere množice so nato v zboru zapele nemško posaarsko himno »Deutsch ist die Saar«, nato pa je dobil besedo iz Berlina sam Adolf Hitler. Fiihrer rajha je izjavil uvodoma, da je v tem historičnem trenutku srečna vsa Nem čija, da pa obenem gre tudi petnajstletna krivica k zasluženemu koncu. Verzajski mir, ki bi bil imel po mnenju mnogih prinesti Evropi mir, je ustvaril vse polno ovir za pravi mir. Vam pa, dragi Posaarčani, lahko izjavim, da ste s svojo odločitvijo pripomogli k temu, da morem v imenu vsega nemškega naroda v duhu po* žrtvovalnosti in zgodovinske zavesti izjaviti, da v trenutku, ko bo Posaarje definitivno naše, ni med nami in Fran cijo nobenega spornega teritorialnega vprašanja več.
SAARBRUCKEN, 1. jan. Člani po-saarskega plebiscitnega odbora odpotujejo danes v Ženevo, kamor ponesejo službena poročila o izvršenem plebiscitu. S seboj ponesejo tudi 60 žar z glasovnicami. Komisijo bo spremljala na potovanju posebna četa mednarodne policije.
LONDON, 15. januarja. Vsi angleški listi se obširno bavijo s plebiscitom v Po-saarju m zahtevajo, da se sedaj zadeva čimprej likvidira. »Daily Express« pravi, da je potrebno sledeče: !. Posaarje se ne sme deliti; 2. Anglija mora takoj odpoklicati svoje čete in izogniti se vsakemu zapietljaju.
ŽENEVA, 15. januarja. V vrstah Dni-šva narodov prevladuje prepričanje, da se bodo morali po nedeljskem plebiscitu v Posaarju storiti potrebni koraki, da se zavarujejo interesi evropskega miru. Zaradi tega umora svet Društva narodov čimprej storiti svoje končne sklepe. Pričakuje se, da bo svet dovršil svoje delo glede končne ureditve saarskega vprašanja že do konca tega tedna, seveda le, ako se ne dogodi kaj nepričakovanega. Rešiti se morajo predvsem sledeča vprašanja: l.pod katero suverenost spada Posaarje; 2. kdaj se bo Izvršila Izročitev ter kdaj ugasne mandat vladne In plebiscitne komisije; 3. kdaj se bodo odpoklicale mednarodne čete in 4. vprašanje opcije Posaarcev.
in nagajanja. Otroci radi nagajajo. Ko se spametujejo, je drugače. Tudi pri političnih otrocih je tako. Veličastvo geopolitičnih nujnosti in zakonov je silovitejše od 1 užaljenosti, otročarij, nagajanja in drugih takšnih činiteljev. Še tako mogočni na-1 rodi se ne morejo upirati prirodnim silam, j In uboga Albanija naj bi se mogla? Delež1 bedaka ali zaslepljenca je, da bi mogel to pričakovati.
BERLIN, 15. januarja. Tu je vse pripravljeno za vrnitev Posaarja k Nemčiji. Izdelan bo poseben zakon, s katerim se uvaja nov carinski režim in uveljavlja nemška valuta. Hitler bo po vsej verjetnosti danes zvečer imel v monakov-skem radiu velik govor. Zunanji minister Neurath je odpotoval v Monakovo že včeraj.
INOMOST, 15. januarja. Včeraj so bile po vsem Tirolskem velike manifestacije za vrnitev Posaarja k Nemčiji. Manifestacije so priredili člani vladne Domovinske fronte, niso se jih pa udeležili zastopniki oblastev, ker želi avstrijska vlada ohraniti popolno nevtralnost že z ozirom na svoje zveze z Italijo in Francijo. Vendar je zelo značilno, da so avstrijski Nemci, tudi tisti, ki pripadajo sedanjemu režimu, s tem pokazali popolno solidarnost s celokupnim nemškim narodom.
Banovinska konferenca
ms
LJUBLJANA, 15. januarja. Včeraj ie bila tu banovinska konferenca JNS, ki je sklepala o kandidaturah za se-natske volitve. Prvotno so bile predlagane tri liste, ki so se naposled reducirale na dve listi. Na prvi listi so kot kandidati za senatorje: dr. Marušič, dr. Kramer in Pucelj, kot kandidati za namestnike pa: Janžekovič, dr. Kalan in dr. Gorišek. Na drugi listi pa so kot kandidati za senatorje; dr. Marušič, Janžekovič in dr. Puc, kot kandidati za namestnike pa: Ivan Pucelj, dr. Režek in notar Jereb. Ker je minister dr. Marušič izjavil, da sprejme kandidaturo le na drugi listi in je izpadlo glasovanje tako, da je dobila prva lista 37 glasov, druga pa 43 glasov, se zadeva predloži glavnemu odboru JNS v Beogradu v razsodbo, da določi, katera lista nai se smatra za oflcielno. Konferenco je vodil glavni tajnik JNS dr. Kramer.
ZASEDANJE DRUŠTVA NARODOV.
ŽENEVA, 15. januarja. Iz vrst Društva narodov se izve, da sc bo svet bavil na sedanjem zasedanju najbrže samo s Posaarskimi zadevami. Zlasti Italijani izključujejo možnost, da bi sc mogla že sedaj pričeti razprava o ita-lijansko-abesinskem sporu. Prav tako pa tudi madžarsko poročilo o rezultatih preiskave glede sokrivde pri marseilleskem atentatu še ne bo prišlo sedaj na dnevni red, dasi se Madžari na vse načine trudijo, da bi to dosegli.
NESREČA RUSKEGA PARNIKA.
PETROGRAD, 15. januarja. DNB poroča, da je ruski parnik »Bug« nasedel okoli 50 milj daleč od Petrograda v Finskem zalivu. Parnik je v največji nevarnosti. Na pomoč so bili poslani ledolomilci, ki se pa zaradi vihar ja »Bugu« še niso mogli približati, rešili so pa vendar že del posadke.
V MEHIKI NI VSTAJE.
MEHIKA, 15. januarja. V tujini r;iz-širjene vesti, da je izbruhnila v Me-j liiki v nedeljo vstaja, se z uradnega I mesta odločno zanikajo
Stran 2,
Mariborski »V e 2 e r n I E« Jutra.
V	Maribor u, dne 15. I. 1935.
Dnevne vesti
Vesela zgodba z resnega mesta
OKRADEL SOSEDA ZATp,
DA
JE MOGEL KAZEN.
Pri nekem obmejnem posestniku je več \ sesa. Slabe volje se je
PRESEDETI ODMERJENO
let služil Miha P. za hlapca. Bil je priden in marljiv ter je imel samo eno napako: rad se je napil in stepel. Ker je bil korenjak od pet do glave, so se ga fantje zelo bali. Gorje onemu, ki je moral čutiti njegovo žuljavo pest. Bilo je lani, ko so trgali grozdje. Miha se ga je »navlekel it: je v svoji pijanosti hudo premikastil nekega kmečkega fanta. Zaradi. tega je moral pred mariborske sod nike, ki so ga — upoštevajoč razne o-lajšilne okolšeine — zašili samo na 24 ur zapora. Miha je kazen sprejel, prosil pa je sodnike za dovoljenje, če bi srnel kazen presedeti, ko ne ho doma več toliko dela.
Čeprav je Miha že večkrat komu puščal kri, vendar s sodniki še ni. imel opravka in tudi še ni jedel ričeta. Lepo oblečen in umit jo je primahal v Maribor in se javil s poveljem za nastop kazni pri upravi jetnišnice. Tu ga pa strogi gospodje niso hoteli sprejeti, ker ni imel s seboj prehrane za tri dni, kakor to predvideva zadevna uredba. Miha te uredbe ni poznal in zato tudi ni nič s seboj prinesel. Skušat je sicer prepričati strogega uradnika, da je ubog hlapec, da nima staršev in da mu gospodar ne bo dal za tri dni jesti s seboj, ker se že itak jezi zaradi tega na njega. Toda Mihova'prošnja je naletela na gluha u-
vrnil Miha domov, ni pa nikomur nič pravil zakaj ga niso hoteli sprejeti v »arest«.
Bal pa se je Miha hujših posledic. Kmalu je skoval načrt, kako priti do potrebne jedače. Še nikdar ni nikomur nič ukradel v svojem življenju, kvečjemu kakšnemu dekletu — poljub. Neke noči se je pa splazil na sosedovo podstrešje in se dobro založil s klobasami in s prekajenimi plečmi. Skrivaj je skuhal ukradene dobrote. Drugi dan se je ponovno podal v Maribor in se s culo pod pazduho javil s poveljem za nastop kazni v jetnišnici. Tokrat so ga sprejeli. Miha je jedel in se mastil. Sko-ro da ni počil, saj je mora! v 24 urah pospraviti več klobas in veliko pleče.
Dolgo je sosed ugibal kdo bi mu bil ukradel klobase in pleče s podstrešja. Niti zdaleka ni sumil hlapca Miho. Končno pa je prišel greh le na dan in zopet je moral Miha pred sodnike. Odkrito je priznal, da je ukradel sosedu klobase in meso samo zato, da je mogel odsedeti kazen, ki so mu jo prisodili zaradi nekega pretepa. Miha je s svojim odkritim priznanjem spravil v precejšnjo zadrego sodnike, ki so ga, upoštevaje njegovo odkritosrčnost »zašili« le na 10 dni zapora — pogojno za dobo 1 leta.
Zavrnjena prošn;a obso enib divjih lovcev z Dravskega polja
Naši zeleni bratovščini povzročajo pre cej preglavic drzni divji lovci v revirih na Dravskem polju. Marsikatera srnica, marsikateri zajček, jerebica ali fazan je bil žrtev njihove krogle. Zaradi divjega lova se je zagovarjalo v marcu leta 1933. pred mariborskim okrožnim sodiščem 6 divjih lovcev z Dravskega polja in sta bila obsojena Jože Kukovič in Ludvik Plomberger vsak na 13.mesecev Strogega zapora. Jože Kukovič. Ludvik Plomberger in France Krašner pa niso bili zadovoljni z obsodbo in so vložili prošnjo za obnovo kazenskega postopanja. O tej prošnji je danes dopoldne pod predsedstvom okrožnega sodnika g. Zemljica ob prisedstvu okrožnih sodnikov gg. dr. Kotnika in Kolška razpravljal mali kazenski senat in jo zavrnil, ker ni našel novih momentov, zaradi katerih bi dovoli! obnovo in revizijo procesa.
rodniki. Za neprijavljenje so omenjeni o-ziroma njihovi starši odgovorni po odred bab vojaškega kazenskega zakonika.
Da oživite kri. pijte nekaj dni zapored zjutraj čašo naravne »Franz Jose-fove« grenčice.
VEČER VESELIH PESIH!
Mestni župan g. dr. Lipold odsoten. Mestni župan g. dr. Lipold je odpotoval služ beno. v Ljubljano in ga za časa njegove odsotnosti zastopa podžupan g, Rudolf Golouh.
Napredovanje v učiteljski službi. V višjo položajno skupino so napredovali med drugimi naslednji učitelji, odnosno učitehice: Zorka Roglova pri Sv. Lenartu v Sl. g.: Janja Šegova v Ptuju, Marija Brumnova pri Št. Jurju ob Ščavnici iu Albin Horvat v Mariboru.
Nova grobova. Včeraj je umrl v Tomšičevem drevoredu v starosti 64 let upokojeni nadučitelj g. Emil Vole. Pokojnik ie dolga leta služboval v Konjicah in si je pridobil mnogo zaslug v prosvetnem delu. Ko jc bi! upokojen, se je preseiH v Maribor, kjer jc v miru preživljal jesen svojega življenja. V Košakih pa je umrl v starosti 65 let upokojeni major g. Gvi-don Ipavic. Obema pokojnikoma bodi o-hranjen trajen in blag spomin.
Popisovanje teta 1917 rojenih vojaških obveznikov. Vsi v Mariboru stanujoči mladeniči roj. letnika iD17. brez ozira na kraj njihovega domovinstva (pristojnosti), se morajo tekom tega meseca zaradi vpisa v seznam vojaških obveznikov zgla siti v uradnem času v mestnem vojaškem uradu na Slomškovem trgu ll. in prinesti s seboj krstni in domovinski list. One leta 1917. rojene in v Maribor pristojne mladeniče, ki žive izven Maribora, so dol žni prijaviti za vpis v vojaško evidenco njihovi v Mariboru stanujoči starši ali sp
- 23.1. - »Maribor"
Koristi posojila za * vna dela bo deležen tudi Maribor. Javna dela so v teh
hudih časih največje dobro za narod. Tako namerava minister za zgradbe najeti IGO milijonov posojila za javna dela na podlagi donosa trošarine na cement in bencin. S posojilom za javna dela se bo zgradila v prvi vrsti velika cesta od Horgoša do Caribroda, v drugi vrsti pa bo dobil Maribor direktne zveze z Ljubljano in Sušakom ter zvezo preko Žagi eba z Beogradom.
Opozorilo trafikantom. Ministrstvo financ je z decembrom lanskega leta odredilo, da so podvrženi trafikanti, ki pro dajajo kolke, znanrke iu druge predmete pridobnini. Zato naj trafikanti vlože y lastnem interesu najkasneje do konca tega meseca davčne prijave o pridobnini, pristojnim občinam ali davčnim upravam.
Pregrupacija občin v okraju Maribor desni breg. Po izvedbi komasacije občin v okraju Maribor desni breg, so se pokazale nekatere hibe, ki pa so s ponovno ureditvijo iu pregrupacijo odstranjene. Lc v občinah Podvelka in Pragersko so bile pri preustanovitvi nekatere zakasiie-losti, ki pa sc bodo tudi v kratkem likvidirale.
Očistite Glavni trg kupov snega. Hvalevredno in zelo skrbno cisti mestni grad beni urad razne mestne ceste in ulice, po polnoma pa je pozabil na največu prostor v mestu, kjer ie največji promet, to je naš Glavni trg. Tam leže veliki kupi snega, ki zelo ovirajo javni promet, so zelo napoti prodajalcem raznega blaga, prav tako pa tudi številnim mariborskim gospodinjam. Umestno bi bilo, da lu grad beni urad očistil snega najprej Glavni trg, saj je prav ta trg vir precejšnjih dohodkov mestne blagajne. Posvečati b: moral temu prostoru vso pažnjo, zlasti pa, da bi bil ob dnevih poledico temeljito posut s peskom.
Toplo se zahvaljujem tvrdki »Bat*a« v Borovem za poslano mi izdatno podporo. Slavko Lukman.
Novinarski klub. Drevi ob 19. uri klit -bova seja v kavarni »Bristoh.
Pri boleznih želodca, črevesja in presnavljanja privede uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice prebavne organe do rednega delovanja in tako olajša tok hranilnim snovem, da preidejo v kri. Zdravniška strokovnjaška izvedenja poudarjajo, da se »Franz Josefova« gren čica zlasti koristno izkaže pri ljudeh, ki se malo gibljejo. »Franz Josefova« gren čica se dobi v vseli lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
»Nanos«. Člani se opozarjajo na važen sestanek, ki bo jutri v društvenih prostorih. Na dnevnem redu je pogovor o občnem zboru, ki bo v nedeljo v Narodnem domu. Občnega zbora se naj udeleže vsi Člani in prijatelji društva. Vabljeni so tudi zastopniki drugih narodnih organizacij.
Ženski krožek društva »Nanos« priredi jutri, dne 16. tm. ob 20. uri v društvenih prostorih poljudno predavanje o Cankarju in njegovi materi. Predavala bo učiteljica gdč. Slava Pahorjeva.
Prof, Janko Mlakar predava. V sredo 16. t. m. se nam bo zopet predstavil naš priljubljeni planinski predavatelj in veliki planinec g. prof. Janko Mlakar z zanimivim predavanjem. Prof. Mlakar, eden naših najboljših poznavalcev alpskega sveta, na« bo tokrat seznanil s svojimi turami in gorskimi pohodi, o katerih do sedaj še ni obvestil javnosti. Združil je svoja skrivnostna pota pod naslovom »Bela smrt« in jim dodal celo vrsto krasnih gorskih posnetkov.
Od danes naprej v hotelu »Orel« vsak dan po 18. uri pojedina pravih prleških g i b a n c.
GRAJSKI! 8CINO
iiiiiiiiiiiiimiiiiiiiifiiiiiiiinininiiiiminn!
v soboto 19. januarja monumentalno veledelo
KLKOPATDA
Največji film prošlosti in sedanjosti v nemškem jeziku.	132
Edinstvena prireditev bo gotovo za nas vse: Večer veselih pesmi. Navajeni smo, da poslušamo na koncertu predvsem slovenske umetniške pesmi, »Maribor« pa nam bo v sredo, dne 23. jan. zapel slovenske vesele pesmi, pripro-stejše v narodnem slogu, pa tudi umetni ške. Kot solist nastopi g. Franc Neralič, ki nam tudi sam odpoje nekaj domačih šaljivk. Pri klavirju gdč. Minka Zaher-lova. Vabimo vse, da si pravočasno o-skrbimo vstopnice, ker je koncert v dvorani Zadružne gospodarske banke, ki ima Ic 240 sedežev na razpolago! Pro daja vstopnic je v knjigarni, Aleksandro va cesta 6.
Občni zbor matice »Peruna«. V nedeljo 27. januarja ob 9. bo v restavraciji Narodni dom 14. redni letni občni zbor matice »Penina«.
Šahovski brzoturnir za prvenstvo v mesecu januarju priredi Mariborski šahovski klub v sredo, dne 16. trn. ob 20. uri v kavarni »Central«. Turnirja se lahko vsakdo udeleži. Zmagovalci dobe več lepih nagrad.
Kongres geodetov iz vse države bo letos v marcu v Zagrebu, združen z veliko geodetsko razstavo, ki jo bo organiziral vojaški geografski institut.
Radio Ljubljana. Spored za sredo 16. tui. Ob 12.15; odlomki iz oper na ploščah 12.50: poročila; 13: čas, orkester Paul GoIdvvin na ploščah; 18: plošče po željah; 1S.30: pogovor s poslušalci, se pogovarja prof. Prezelj; 19:	»Sokolska
okrožja in njih pomen«, predava J. Kregar; 19.20: čas. jedilni list, program za četrtek; 19.30; nacionalna ura; 20; komorni trio, gg. Karlo Rupel - violina, Bogi; 21.30: fantje na vasi; 22: čas, poročila; 22-15: radio orkester; 23: esperanto: »Nuš smučarski raj« (Jože Kozlevčar).
Drzen vlom na Dravskem polju. Ne samo po mestih, tudi po deželi strašijo vlomilci, pred katerimi ni varno nobeno podstrešje in nobena trgovina. Zadnje čase je bilo izvršenih več drznih vlomov, kar je dokaz, da je na delu dobro organizirana vlomilska tolpa, ki v naših krajih krade, ukradeno blago pa razpečava izven naše banovine. Tako so te dni že znani vlomilci obiskali trgovino Ivanke Pintaričeve v Grajeni pri Sv. Janžu na
IMarodftO @^@dal§šce
REPERTOAR.
Torek, 15. januarja ob 20. uri: »Urh, grof Celjski«. Spominska predstava ob desetletnici smrti skladatelja V. Parm«. Red C.
Sreda, 16. januarja. Zaprto.
Četrtek, 17. januarja ob 20. uri »Izgubljeni valček«. Red A.
Petek, 18. januarja: Zaprto.
Sobota, 19. januarja ob 20. uri: »Od zore do mraka«. Krstna predstava. Opozarjamo na spominsko predstavo ob desetletnici smrti skladatelja Viktorja Parme, ki bo drevi v gledališču. Pojo njegovo opero »Urh, grof Celjski«, ki je eno njegovih najboljših odrskih del ter je letos v izvrstni Skrbinškovi režiji, dosegla popoln uspeh. Kot gosta nastopita priljubljena operna pevca V. Zamejič-Ko-vičeva in Fran Neralič. Pred predstavo govori spominsko besedo znani skladatelj Emil A d a m i č iz Ljubljane..
Stolzovo opereto »Izgubljeni valček«, ki je prirejena za oder po popularnem zvočnem traku »Dve srci v tričetrtinskem taktu« ter je ena najbolj privlačnih predstav poslednjega časa, ponove v četrtek, 17. tm. za red A. Pri naslednjih predstavah tega dela igra do nadaljnjega namesto odsotnega M. Košiča ulogo gledališkega tajnika Blaustingla Edo Verdo-nik.
V soboto, 19. tm. bo z napetimi zanimanjem pričakovana krstna predstava najnovejšega dela mariborskega podžupana in književnika Rudolfa Golouha »Od zore do mraka«. Delo jc napisano na redko zanimiv in originalen način. Nastopajoče osebe so izključno živali. Ta »basen za odrasle«, kot naziva autor svoje delo, je razdeljena na sedem slik, ki.se menjajo zelo hitro ter bo odmor le po četrti sliki. Režija je v rokah gl. režiserja J. Koviča, nastopijo Zakrajškova, Kraljeva, Starčeva, Barbičeva, Gorinškova, Savi« nova, Grom, Gorinšek, P. Kovič, Furijam Skrbinšek. Nakrst, Blaž in J. Kovič.
Dravskem polju. Ko so domači legli k počitku, so vlomilci lahko nemoteno o-pravili svoj posel. S ponarejenimi ključi so odprli vrata trgovine ter se založili z razno obleko, perilom, cigaretami,, tobakom, za priboljšek pa še z rumom in pomarančami. Z bogatim plenoiu so izginili brez sledu. Vlom je opazila naslednje jutro Pintaričeva in ga takoj prijavila orožnikom, ki so se podali na zasledovanje za vlomilci.
Z ljubčkom neznaiiokam v svet. Anica K., je bila zaposlena kot tkalka v neki mariborski tekstilni tovarni. Bila je čedna kmečka dekle in si je kaj kmalu našla vro čega prijatelja. Z njim je pred dnevi ne-znanokam odšla po svetu in brez slovesa zapustila svojo gospodinjo in zapustila delo v tovarni. Gospodinja je prijavila skrivnostno izginotje Ančke poliji, ki poizveduje zdaj za njo in njenim ljubčkom.
Nezgodna kronika- V mariborsko bolni šnico so pripeljali 651etno Vilmo Tuško-vo s Plača, ki je padla in si zlomila desno roko. Iz Studencev so pripeljali Sletnega posestniškega sina Martina Logerja, ki si je pri smučanju poškodoval desno roko nad komolcem. Iz Slov. Bistrice pa so pripeljali 29letno uradnico Irmo Razlin-gerjevo, ki si je pri smučanju zlomila levo roko.
Drobna policijska kronika. Na policiji sc je včeraj popoldne zglasila mlada šivilja Tončka Lederhasova in povedala, da ji je neznan smučar odnesel preteklo nedeljo izpred gostilne »Lovski dom« 400 Din vredne kompletne smuči. Aretiran pa je bil Ivan S., ki je poneveril večji znesek denarja, nadalje neki Gašper N. zaradi prepovedanega povratka ter lahko Živki Jožica P. in Lojzka S. zaradi prepovedanega vsiljevanja Ijujbezni.
Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 6.6 stopinj C pod ničlo; minimalna temperatura je znašala 8.2 stopinj C pod ničlo; barometer je kazal pri 14 stopinjah 741, reduciran na ničlo pa 738.8; relativna vlaga 92; vreme je jasno in tiho, vremenska napoved napoveduje nestalno in oblačno, zvišanje temperature, ponekod sneg.
..Čuvajte Jugoslavijo f
1 Mariboru, dne 15. I. 1935.
wssasaMU^mssmBs^r^F^i^ a*x.y ** ?-:t2?s33E&aBi
Marlborsft? »V e S c r n! tč« Jutra.
Stran %
-.!W»!ssasOTfc
Agrarna zemifa naša rednfca
zemlja je glavno merilo vred-nosti gospodarske moči agrarne DRŽAVE. VSI SMO ODVISNI OD OBDELANE GRUDE.
Osemdeset odstotkov vsega prebivalstva naše mlade države živi od zemije. Od nje živi tudi ostalih 20 odstotkov. Vsi živimo od zemlje. Vendar pa ima blesteči kapital v obliki šumečega papirja in kovancev večjo ceno, kakor uboga, črna,,blatna in kamenita zemlja, v kateri leže zakopani ogromni zakladi vsega posvetnega bogastva. Po pravici trdimo, da. je zemlja naša prava hraniteljica.
Industrija, trgovina in vse druge duhovne spretnosti imajo prednost pred zemljo. Ali je to pravično? Kapital, denar, kakor tudi najčešče spekulativno delo v zvezi s kapitalom izmozgava največje koristi od splošnega narodnega gospodarstva. Denar in kapital sta na žalost dandanes največji merili vrednosti Posameznika, gospodarstva, posamezne organizacije in celo države kot celote vseh posameznikov. Dandanes ne velja več staro načelo: kolikor znaš, toliko Veljaš, marveč načelo: kolikor imaš, toliko veljaš. Organizirana industrija in trgovina sta se postavili v ospredje državnih in splošnih interesov, v ospredje Nacionalne, socialne in ekonomske politike, v ospredje splošnega gospodarstva. Pri svojih računih pa sta popolnoma pozabili na zemljo, potisnili sta jo dobro Preračunano v ozadje.
Kapital, industrija in obrt sta v rokah manjšine našega naroda. Prav zato se je ta manjšina vselej, četudi se je šlo za interese celote, sporazumevala med seboj v svojo korist, a na škodo neorganizirane večine, na škodo milijonov tistih, ki obdelujejo potnih obrazov in z žuljavimi rokami od zore do mraka ubogo zemljo. Tako je bilo že od nekdaj in tako :e tudi dandanes, ko je splošna kriza pritisnila vsem iti vsemu svoj žgoči pečat.
Carinski zidovi, preferencial, kontingenti! Carinske oblasti ščitijo uvoz posameznega blaga v državo proti plačilu carine v korist državne blagajne. Pre-ferencial; so nagrade za izvoz blaga, ki ga ta ali oni izvozi v drugo državo. Kontingenti pa so določene količine blaga, ki ga sme država izvoziti v drugo drža-vo. Naša zemlja pa nima ne od carine, "e od preferenciak: in ne od kontingentov nobene koristi. Korist imajo v prvi vrsti izvozniki, ima jo tudi država. Kredit je odprt dandanes le gotovim posameznikom in firmam veliko bolj kakor Pa zemlji, zorani in obdelani grudi, 'd vedno nekaj prinaša, ki večno nekaj rodi.
Več kredita imajo posamezniki, ki nimajo pedi zemlje, kakor pa človek, ki živi izključno od zemije, ki ima edini pravico, da s prstom pokaže na globus naše zemlje in reče: ta točkica na zemeljski obli — je moja.
Stalno slišimo danes iilozofska ugibanja: kapitalistični red se mora spremeniti. Pozabljamo pa na dejstva, da so včasih, ko je pričel kapital dvigati svoje glave, priporočali vsaki državi, naj ga podpira in naj se bori med seboi in konkurira kapital kapitalu, ki se je nekdaj zadovoljil z milijonskimi dobički, dandanes pa ni zadovoljen z milijardnimi. Kapitalistični red bi se torej moral spremeniti ali bolje povedano: njegov apetit po dobičku bi se moral zmanjšati. Boj kapitala je uspešen. Združen v mogočne kartele in truste ne bo kapital odnehal, ker ni v njem nič idealnega. Oblast kapitala skušajo nekateri zmanjšati z etatizmom. To je poizkus uvesti v vsaki	..	.
državi strogo kontrolo nad vsem, kar na-! Pod vodstvom finančnega reterenta rod potrebuje, nad vsem. kar narod lah-j mestne občine manborsKe, s babotvja,
dri strokovnjaki. Naš kmet in delavec' čakata danes samo na boljše čase. Znano pa je našemu kmetu, da je Nemčija dvignila svojo agrikulturno proizvodnjo tako visoko, da ne potrebuje našega žita, da ima Italija dovelj kruha, da uvaža Avstrija vsako leto manj, da so težkoče pri izvozu naše živine in drugih pridelkov vedno večje, da imajo Jugoslavija, Romunija in Madžarska vsako leto za izvoz 30 milijonov stotov žita in da ga države, ki ga od njih kupujejo, uvozijo le 6 milijonov stotov. Ta zavest našega kmeta žalostno udarja na osnovo našega narodnega gospodarstva, ruši voljo in moč našega kmeta in poljskega delavca, ubija veselje posameznikov, ki tvorijo absolutno večino našega pridnega jugoslovanskega naroda.
Učitelji, zdravniki, odvetniki, uradniki, trgovci, obrtniki in dnigi stanovi imajo
svoje stanovske organizacije, ki se kolikor toliko uspešno bore za njihove interese. Naši kmetje, ki tvorijo steber države, naš kmetski stan, na katerega ramenih počiva vsa strateška in finančna moč, pa ni organiziran, nima nikogar, ki bi branil njegove interese, ki bi se v njegovem interesu boril proti vsem tistim. ki žive in bogate na njegov račun, na račun njegove neorganizirane sile in moči. Organizacije, ki so se danes uveljavile na našem podeželju, nikakor ne ustrezajo duhu časa. ker so zrastle prav gotovo na pogrešnih osnovah.
Zemlja, kmečka gruda, je tista, k-5 nas je rodila, ki nas hrani in dviga. Zemlja je naša materialna, moralna, socialna, etična, nacionalna in ekonomska moč. Ratarji, ki orjete po političnih gospodarskih poljanah, skušajte rešiti našo zemljo, našo kmečko grudo v novem letu!
sme izvoziti blaga v vrednosti za protivrednost uvoza. Ali ni to goli račun, ki mu pravimo z drugimi besedami trgovinska bilanca izvoza in uvoza? Ali niso s tem v zvezi razne zaščitne carine, pre-ferenciali in kontingenti? Ko smo torej poskušali odsekati kapitalu glavo, ko smo na carinske zidove pritrdili tablice z napisom: »Etatizem«, smo ustvarili avtarkijo, to je željo, da naj ima ena država vse, kar potrebuje in da ji ni treba uvažati ničesar ali čim manj ali pa le proti rekompenzaciji, proti obračunu.
Zadružništvo meni, da bo preoblikovalo ves svet in da bo povezalo narode in države med seboj s solidno, pošteno in zadružno mislijo. Kako se bo obnesla ta misel v tej materialistični dobi. pa nam bo pokazala šele bodočnost. Neglede na to torej, kakšni so načrti za rešitev ljudstva iz krempljev današnje svetovne krize, je in ostane neizpodbitno dejstvo, da nikdo mimo nekaj izjem ne misli, da je zemlja glavna, edina in temeljna rešiteljica iz splošne svetovne krize. In ne ona sama kot taka, marveč vse in vsi, ki so tesno povezani z njo. To so v prvi vrsti naši kmetje, kočarji, naši poljski delavci. Naš kmet se sicer ne ukvarja z učenimi razpravami, ki se tičejo njegove kože in ki jih pišejo po raznih listih mo-
Finančni odsek nadaliufe svoie delo
VČERAJŠNJA RAZPRAVA FINANČNE GA ODSEKA O LETOŠNJEM MESTNEM PRORAČUNU. RAZHO DKI ZVIŠANI ZA 14.000 Din.
hodkov mestnega proračuna, so bili v ce loti odobreni. Pri izdatkih za znanost, u-metnost in prosveto je odsek zvišal subvencijo Glasbeni Matici za 5.000 Din ter razne podpore kulturnim društvom za 10.000 Din, tako, da znašajo subvencije skupno 391.501) Din. V celoti je odsek o-dobril izdatke za obrt, trgovino in tujski promet, ki znašajo 0.50 odstotka celotnih izdatkov proračuna, za vojaštvo 0.09 odstotka ter za raznoterosti, ki znašajo 3.85 odstotka celotnih izdatkov letošnjega pro računa.
Skupni izdatki letošnjega proračuna so predvideni torej na 24 milijonov 11.994 Din. Finančni odsek pa bo na prihodnjih sejah razpravljal o dohodkih mestne ob--ine mariborske. Trd oreh razprave bo vsekakor predlog o dohodkih uvoznine, ki so po proračunu predvideni na 1 mili-
liodkov mestnegi proračuna ra letošu leto, ki so predviden za o:tbne izdatke na 3 milijone 891.827 Din, ali 16.20 odstotka; za splošno mestno upravo, katere izdatki znašajo po predlogu 1 milijon 337.050 Din ali 5.57 odstotka; izdatki za ■mestne davščine, ki so predvideni na 275.500 Din, ali 1.15 odstotka; izdatki za mestne dolgove, ki tvorijo največjo postavko, in sicer 8 milijonov 559.155, ali 35.66 odstotka; izdatki za vzdrževanje cest, ulic, trgov in parkov, ki so predvideni na 4 milijone 319.900 Din, ali 18 odstotkov; izdatki za gasilstvo v iznosu 116.000 Din ali 0.48 odstotka; izdatki za
zdravstvo, ki znašajo 52.500, ali 0.23 od-1 iQn 45aooo Din jn protj katerim so zavze stotka; izdatki za socialno skrbstvo, ki ]j ziasti pridobitni krogi svoje ostro sta
znašajo 2 milijona 672.155 Din ali 11.13 odstotka.
Pri tej postavki se je razvila stvarna in dolgotrajna debata, vendar pa je bila postavka po uradnem predlogu z. malenkostno spremembo sprejeta, članom odseka se je zdela cena za premog, ki ga dobavlja mestna občina oskrbnišnici, Ljudski kuhinji in Mladinskemu domu previsoka in bodo za to mestna podjetja dobavljala omenjenim trem ustanovam isto količino premoga, toda cenejšega. Tudi izdatki za šolstvo, ki so predvideni v iznosu 5.57 odstotka celokupnih raz-
lišče.
Sokolsko društvo Maribor II, Pobrežje
vabi svoje članstvo na članski sestanek v sredo 16. jan. ob 20. uri v dvorani br Renči ja na Pobrežju. Udeležba je za vsa kega člana strogo obvezna. Zdravo — Uprava.
Milan Kajč:
Odpoved
Ravnina. Lahen veter je pripogibal vi-
)ko stepno travo; klasje je valovilo, ble; stelo v solncu. Rumeni valovi so se sčasoma izgubljali v nedogled. Utrip ravnine se je nekje v neskončnosti družil z valoviem morja.
Ogromna kupola modrega neba se je Upirala na ravno ploskev. Le kak samoten gozd, log ir. nizko gričevje na severu, ie rezalo v modrino majhne škrbine. Visoko v zraku so plavale velike bele ptice. Solnčni prameni so štorkljam srebrili krila. Boj samcev za gnezda je bil že minil in sedal so ptiči brezskrbno krožili z negibnimi perutmi. Lepa igra nad prekmursko ravnino!
Sredi prostranstva je izginjalo delo člo-veških rok. Naselja, hiše, so bile kakor ^rače, ki jih je tam ostavil nezadovoljni velikan, da bi si poiskal druge zabave.
Vas. Iznad številnih koč se je dvigal 'j0'« Bogdanovih, katerih ponosno gospodarstvo se je bohotilo, kakor orjaška va-ska lipa med akacijami. Dober mesec dni Po žetvi sta sedela v prijazni sobi pri vrču vina mladeniča, sinova posestnika Bog ^ana. Niti malo si brata nista bila podobna. Starejši. Štefan, je bil slaboten, bled, svetlih skodranih las. Trepalnice so mu bile tako brezbarvne, kakor, da so mu Manjkale. Udrte modre oči so nemirno Švigale in se umikale pogledu temnooke-£a odločnega Andreja.
Stefan sc je bil pred nekaj leti srečno 'zmuznil materini vroči želji, naj bi postal duhovnik. Pregovoril jo je: »Mati,
čemu naj bi se trudil za duhovniški stan? Andrej se uči mnogo lažje od mene; naj on poje novo mašo. Jaz sem starejši od njega in bom prevzel posest. Zato je treba, da ostanem doma.«
Mlajši brat se je odpravljal. Nameraval je dovršiti osmi razred gimnazije. Ker se je že sedem let šolal na Madžarskem, bi tam najlažje dovršil zadnje leto. Izpre-memba jezika bi mu delala težkoče, zato ni nadaljeval učenja kje na Slovenskem, čeprav je tedaj že končala velika vojna.
Brat sta se pogovarjala važno, kakor da se je enemu izmed njiju mudilo na daljnjo pot. Ar.drcj je upiral proseče razumne oči v bratove nezaupljive. »Štefan, se me boš spomnil, ko bom končal gimnazijo? Ne morda zato, da bi me podpiral. Saj so starši vedno skrbeli za me. Dobro veš, da ljubim dom. Ti si starejši, dalje časa si tu nego jaz in imaš več znan cev; se boš pri njih malo zavzel za me? Saj veš, kako težko se dobi službo! Ne bom izbirčen, kajti po prestani maturi bi se nerad vračal med tujce, ki prezirajo nas Prekmurce.« Proseči izraz v očeh se je umikal obupu, »če mi ne pomagaš ti, na koga se potem naj obrnem? Menda mi ne privoščiš, da bi na željo pobožne matere, ki še vedno bolj ceni Madžare, pri njih dovršil bogoslovje in postal duhovnik? Me boš rešil tujcev in prisiljene halje?«
Štefan se je nemirno presedal na stolu, ker mu je bil ta razgovor neprijeten. Veselil se je že, da je Andrej o tem tako dolgo molčal. »A sedaj je izprego-voril. Ie konec mojih nad...? Ne, brat mora v tujini dovršiti bogoslovje in tam
kaplanovati, da bo lažje pozabil na ded-ščino, ali pa jo bo v svojem ponosu odklonil. Ne sme sc vrniti in mi biti sosed po delitvi grunta. Moje bo vse! Kot grof bom živel, le ukazoval. Zadosti sem sc naučil, da bom znal pometneje uživati svoje bogastvo, nego kak kmet, ki sam ne ve, čemu grabi imetje. Če si pa deliva gospodarstvo, ne bo zadostovalo nobenemu izmed naju. Do tega ne sme priti!«
Štefan je sedel pred Andrejem, kakor pred sodnikom. »Če bi videl v mojo dušo, bi se zgrozil. Toda ima me za pošte njaka. Kako težko mu kažem obraz, ki sočuvstvuje z njegovo negotovo bodoč-nostjo.:> Vendar se je premagoval. Ne da bi verjel svojim besedam, je izdavil: »Brat, veruj mi, zanesi se na me! Poiskal ti bom službo in bratski si bova razdelila najino dedščino.« Kakor olajšan, je Andrej vstal in stisnil Štefanu roko. Veselo se je poslovil od domačih in se brezskrbno odpravljal v tujino.
Ko je preteklo leto dni, je Andrej ves srečen sporočil, da je dobro prestal ma turo. Potem je nestrpno pričakoval Šte fanov odgovor. Prepričan je bil, da se po njegovega povratka ravno on najbolj raz veselil. Dolgi so bili dnevi pričakovanja. Lahko bi se bil takoj vrnil in doma čakal na službo. Vendar je okleval: »Kaj, če je ne dobim tako kmalu?« Poznal je zlobne jezike vaščanov: »To’iko so izdali zanj, pa ga še vedno imajo na plečih!« Odločil se je, da ostane v mestu. »Poiščem si nekaj instrukcij in se za silo preživljam, dokler me Štefan ne pokliče.« Naposled je sprejel bratovo sporočilo:
™iiweb. jr—a«; rrajnan
». .. Pri nas je tak naval na službe, da še dolgo ni upanja, da bi našel kaj primernega za te. Žal mi je, da moram biti tako odkrit, kaj bi slepomišil: Ker si dovršil šole na Madžarskem, pri nas ne moreš dobiti službe. Zato je najbolje, če ostaneš tam in na željo matere vstopiš v bogoslovje. Tudi jaz sc nadejam, da se boš počutil srečnega v tem poklicu, saj si bil vedno tako resen. Čez leta, ko boš kje bogat župnik, boš še zadovoljen, da si se tako odločil.«
To je bil zadnji udarec. Na mali je Andrej izpregledal. »Brat je tisti, ki si želi, da bi ostal v tujini! Čemu?« Njegovo lakomnost je Andrej poznal in ni prišel težko do zaključka: »Moje dedščine se mu hoče! Zato naj bi postal duhovnik daleč kje v tujini in se nikdar ne bi vrnil. Pri tem seveda računa na moj značaj i« sklepa: Kot duhovnik bo preponosen, da bi se potegoval ali celo pravdal za svoj del.
Ko se je v srcu polegla želja po maščevanju, je v Andreju zmagal stud nad bratom. In ta odvratnost ga je vodila do strašnega sklepa: odpovedal se je domačiji, svojcem, domovini in svoji bodočnosti. Ko so tistega dne zvonovi vabili k pogrebu nekega meščana, je v Andreju umrl — Človek.
Žalostno se je poslovil od staršev in sester. Štefanu je odpisal kratko:
Dragi brat, Tvoja lakomnost iti podlost sta mi poroštvo, da Te bom lahko pozabil v poklicu, ki si mi ga izbral v svojem bratoljubju. Naj Ti prinese vso srečo moja dedščina, ki Ti jo — podarim! Zbogom, brat, ki mi nisi več brat!
stran 4.
Mariborski »VeSernfk« Jutra
7 Mariboru, dne 15. I. 1935.
— m ■ 11 n ii 11	.	-_
A. K. Grin:
Bogastvo
Roman.
Še veliko večji je bil moj strah, ko sem Te našla v spodnji veži. To mi je prišlo popolnoma nepričakovano in skoraj bi se bila izdala. Prijatelji so torej bili v skrbeh za mojo varnost, ko vendar njih varstva nisem prav nič potrebovala. Trepetala sem le, da bi prišel Montelli ir. bi se začel boj, ki bi utegnil postati zate poguben. Zato sem Ti dala v roko oster nož kot orožja, ter sem se podala v zad-n; del veže, da ga no možnosti zadržim.
Toda nisem ga našla in sem se vrnila. Kr sem spet priš'a čez stopnice, sem zapazila v strahu nevarnega č'o vek a ?. gr; :;ečo kretnjo, ki se je plazil po zadnjih stopnicah v vežo. Pred njegovim bodalom me ni bilo strah, pač pa pred razkritjem na Vine skrivnosti, kajti vedela sem, da stražita za nama Hilary in tujec. Montelli naj izusti le eno neprevidno besedo, ali s pogledom razodene najin sporazum, potem bi bilo vse končano in moja sramotna uloga razkrinkana.
Bil je pač preveč bistroumen, da bi naredil tako napako, bržčas je opazil Hi-lary ir Gryceja, ker je naredil grozen obraz in dvignil celo svoj nož. Preden sem vedela kako se bo končal ta nepri-
jetni prizor, se je Tvoj prijatelj Byrd vrgel na dozdevnega morilca. V boju. ki se je zdaj začel, nisem Montellija pustila iz oči; ko je nož pustil pasti, me je pomembno pogledal, toda nisem ga razumela. Z nožem sem pobegnila v sobo, toda kmalu sem se spet vrnila iz strahu, kaj stori v svoji besnosti in razočaranju. Da se prepričam, ali maščuje svojo nesrečo nad menoj, sem se ojunačila, da ga pogledam po njegovem padcu. Iz njegovih besed sem posnela, da ima upanje na rešitev in se name ne huduje. Ko si se mi približal, je nama zagrozil in oddahnila sem se, ko sva se oddaljila.
Drugo jutro je sledil pogovor z gospodom Degravvom, ki me je v marsikaterem oziru iznenadil; nisem bila pripravljena na tvojo prisotnost in ne na Degra-\vovo snubitev. Ne dala bi mi besede, tudi če bi bilo s tem zvezano bogastvo, ker sem tisti večer prišla do trdnega sklepa, da hočem postati edinole Tvoja žena. Globoko me je ganila njegova velikodušnost, ko mi je dal prostost, da raz polagam po svoji volji s premoženjem in svojo roko.
Zdaj bi bila popolnoma srečna, toda imel si razne pomisleke in si odgodil izpolnitev moje sreče. Tudi aretacija Montellija me je vznemirjala, vendar ne dolgo časa. Preden je minil dan, sem prejela veselo novico, da je ta nevaren sovraž-
nik mrtev in mojih potov ne bo več križal.
Sicer bi rada zadostila njegovim denarnim zahtevam, pa kmalu sem vedela, da ni tako lahko naenkrat izdati stotisoč dolarjev, ne da bi vzbudila sum onih, ki so oskrbovali premoženje. Da zadostim zahteve Portugizinje, ki je takoj, ko je izvedela za smrt Montellija. podvojila svoje zahteve, sem bila primorana, si dati izplačati velike vsote, o njih porabi pa nisem mogla dati računa; moj oskrbnik je mislil, da sem zapravljiva, moji pri jatelji pa so me sodili za preveč štedljivo.
Spremila sem Hilary v razna kopališča, porabila pa sem le malo denarja za nakit in oblačila in sem živela kolikor mogoče priprosto, kajti upala sem, da se do časa najine združitve znebim vseh obveznosti do Portugizinje. Takoj ob mojem povratku v Ne\vyorku me je obiskala in kot frizerka je vsak dan obiskovala mojo hišo; redno sem ji morala plačevati, če sem se hotela ogniti njenemu maščevanju.
Hilary ni slutila ničesar. Včasih mi je sicer svetovala, naj se ne oblačim tako priprosto, ali naj si dovolim to ali ono razkošje, ki bi bilo namerno mojemu stanu in bogastvu; toda ni me silila, ali mi kaj izrednega svetovala. Upala sem na bodočnost, ko bom prosta Portugizinje uživala kot Tvoja žena ugodnost bo-
gastva, katerega sem si nekdaj tako zelo želela. Tako je prešlo poletje.
Med tem, ko se Ti izpovedujem, dragi, se večkrat vprašujem, ali bi ne postala lahko skupno srečna, če bi ne zahteval, da se naj odpovem premoženju? In ta misel mi še poveča grenkost smrti. Stisni! bi me v svoje naročje, ne da bi zah- r ieval žrtve od mene; ljubezen bi mi dala j moč začeti novo življenje.
Toda nebo je odločilo drugače. Krivica \ in greh ne smeta nekaznovana slaviti j zmage. Hudobno seme, ki sem ga sejala, i je obrodilo in ne dober sad. Nisem podlegla volji slepega naključja, božja sodba j se je izvršila nad menoj!
Zakai	me	je	Byrd osumil, ne	vem.
Mogoče	me	je	izdal kateri izmed	mojih
sokrivcev. Montelli in Portugizinja sta umrla, toda Annetta še živi. Ne verjemi, če me drugi obdolžujejo; povedala sem ti in tudi najslabšega Ti nisem prikrila.
Prišel je sprejemni dan pri Hilary in omahovala sem — kaj naj storim. Portu-gizinji še polovice nisem izplačala in j trepetala sem pred njeno osveto. če po- j slušam glas svojega srca. Toda nisem se j mogla odpovedati Tebi: oblekla sem Hi-laryno obleko in sem hotela vzeti nase ? vs" posledice, ki bi sledile.
Tedaj	pa mi	je nekdo vtaknil pismo v
žep. ki	me	je	navdalo s smrtnim	stra-
hom.
Japonci kuoirejo ruski Dalfn> vzhod
PAZVOJ VLADIVOSTOKA PO ODHODU JAPONCEV. UTRJEVANJE IN OBOROŽEVANJE. TRGOVSKI IN GOSPODARSKI POMEN.
Šanghajski tednik »Chinese Weckly Review* objavlja zelo zanimive vtise svojega poročevalca, ki jih je zbral ob priliki svojega zadnjega obiska v Vladivostoku. Članek nudi dober upogled v to najvzhodnejše mesto velike Rusije in važno vojaško oporišče na Daljnem vzho du.
Najprej je treba vedeti, pravi dopisnik, da je zaradi dogodkov v Mandžuriji izgubilo to pristanišče popolnoma svoj prvotni namen in značaj. Večina trgovin v glavnih ulicah je bila po odhodu Japoncev zaprtih, mnoge razbite in ne-odstranjene šipe izložbenih oken so pa dajala mestu izgled bombardirane trdnjave, pa tudi ulični pločniki so bili v «trašnem stanju.
V	vsem mestu je bilo le eno samo gle dališče, in to v kitajski četrti, kjer so se vrteli moskovski propagandni filmi, pa tudi te predstave so bile često prekinjane, ker niso funkcionirale električne napeljave. Največji hotel v Vladivostoku, ki je spadal pred revolucijo med najlepše stavbe Daljnega vzhoda, je bil takrat na razpolago samo sovjetskim uradnikom in častnikom ter deloma še častnikom one peščice trgovskih ladij, ki so prihajale v pristanišče. Slabo oblečeni prebivalci mesta, Rusi, Kitajci, Ko-reanci in Mongoli so napravljali porazen utis.
Toda od takrat, ko so boljševtki spet zavladali ndad Daljnim vzhodom, sc je tudi v Vladivostoku silno mnogo spremenilo. Dočim se je še v jeseni I. 1931., ko so Japonci korakali v Mandžurijo, splošno mislilo, da bo sovjetska Rusija v primeru vojne brez odpora izpraznila svoje pokrajine na Daljnjem vzhodu, vlada sedaj popolnoma nasprotno prepričanje, ker v teku so najobsežnejši u-krepi za obrambo Vladivostoka. Obramb na dela so se pričela I. 1929. in se neprekinjeno nadaljujejo. Japonci, ki so za časa ruskih državljanskih vojen za več let zasedli mesto in njegovo ozemlje, so izkoristili svoje gospodstvo za to, da temeljito prouče obrambni sistem Vladivostoka.
Po odhodu Japoncev so pa Rusi uničili vse stare utrdbe. Načrt novih utrdb je ostal seveda skrivnost sovjetskih vojaških voditeljev, vendar je očito, da je vojaškim namenom posvečen podmorski predor dolg 16 km, ki spaja mesto z Ruskim otokom v zalivu in da se je prav v Isti namer, razširilo tudi omrežje cestne železnice hi male železnice po mestu in okolici. V okoHci mesta so mnogoštevilna vojaška taborišča in letališča, ve-
činoma skrbno skrita za griči in gozdovi. V mestu samem pa vidimo več mornarjev kot vojakov kopne vojske, kar dokazuje, da posvečajo sovjeti bojni mor narici veliko pozornost. V luki manevri rajo pogostoma torpedovke in rušilci, mimo tega je pa tam tudi več podmornic, ki so bile izdelane v Evropi, razstavljene prepeljane v Vladivostok in tam spet sestavljene.
Pri letalskih vojaških vajah so gledalci našteli preko 160 aparatov! Obenem se pa gradi tudi omrežje avtomatskega telefona, potem sistem vodovoda in kanalizacije, urejujeta se dve novi elektriški centrali, urejujejo se pa tudi pločniki po ulicah. Število prebivalcev Vladivostoka se je zvišalo že na 203.000 duš, kar pomeni, da šteje Vladivostok danes še enkrat toliko prebivalcev kot jih je tedaj, ko so ga zapustili Japonci 1. 1922. Vladivostočani so pa tudi trdno prepričani, da njihovo mesto in njihova luka ne bosta izgubila svoje gospodarske vrednosti niti sedaj, po prodaji Vzhodne kitajske železnice Japonski, odnosno Mandžuriji, ker bogati skladi premoga, veliki kompleksi gozdov in razmeroma blizu ležeča petrolejska polja na otoku Sahalinu prožijo vedno možnost industrijskega napredka vsemu Daljnjernu vzhodu, katerega središče bo Vladivostok tudi poslej.
Ni dvoma, da se sovjetska vlada na vse načine trudi, kako bi Azijce, ki žive poleg Rusov na Daljnjem vzhodu, izobrazila v smislu »uradnih ideje. Tako deluje v Vladivostoku »komunistično vseučilišče«, katerega obiskuje okoli 800 Koreancev, ki jih poučujejo v njihovem materinem jeziku, dočim je v Koreji n* vedena v vse višje in visoke šole izključno le tuja japonščina. S tem v zvezi zato ni odveč ako omenimo, da je pred nekaj tedni japonski list »Kaizo« predlagal. naj bi Japonci v zvezi z Mandžurijo kupili ves ruski Dalnji vzhod... In to za desetkratno ceno, za katero je bil kupljen ruski de! Vzhodne kitajske Železnice, torej za 1.400 milijonov japonskih jenov, od česar naj bi se 20 odstotkov kupnine izplačalo v denarju, ostalo pa v blagu v rokn desetih let.
Smrt bogate Američanke.
Pred kratkim je umrla v Ameriki bogata žena nekega farmerja, ki je imela to slabost, da sl je nabavila skoro vsak dan novo toaleto. Njena garderoba je bila največja na-svetu In je ocenjena na približno pol milijona dolarjev. Po njeni smrti so dragocene toalete prodali na
dražbi, in sicer v humanitarne namene, kakor je to pokojnica želela. Žena nekega trgovca je kupila na tej dražbi tisoč parov svilenih nogavic za 1.200 Din. Tudi ostale toalete čeprav dragocene, so bile prodane za dno nizko ceno.
Tezno
Sobne strelske vaje Strelske družine.
Strelska družina obvešča vse svoje člane in prijatelje strelskega športa, da se vrše strelske vaje vsako sredo od 19.— 21. ure v osnovni šoli.
Prispevki za spomenik vitežkemu kra Iju Aleksandru I. v Mariboru. Za spomenik viteškemu kralju Aleksandru I. v Mariboru je nabrala Strelska družina na Teznu po svojem marljivem članu orožniškem kaplarju br. Lorgerju znesek 1377 Din. Po 100 Din so darovali: Juhart Rajmund, tovarni »Kovina« in »Splošna«; po 50 Din inž. Tempel, Ana Fiisova, ravnatelj Babič, inž. Milosavlje vič, inž. Milavec in tovarnar Rajh; po 30 Din: Kovačič Alojz in šabeder Terezija; po 20 Din: Špes Franjo ml, Jelen Franc. Pulko Marija, Radosavljevič, Frangeš Fran. Šabeder Josip, Johar Drago. Krašovec Fran, Hriberšek Jurij, šrei Valter, Pregl Franjo in Klavora Milka. Kakor vedno se je tudi pri tei zbirki izk; zalo zlasti uradništvo tovarne »Splošna«. Vsem, tudi onim, ki so darovali manjše zneske in niso imenovani, najlepša hvala!
Soort
Mariborska zimsko-sportna podzveza v Mariboru raz* pisuje
za dne 20. I. 1935 skakalno tekmo za prvenstvo podzveze na skakalnici v Betnavi pri Mariboru. Začetek ob 14. uri.
Splošna določila: Skakalna tekma bo po pravilih in pravilnikih JZSS. Udeležba je dovoljena vsem verificiranim članom, ki so stari nad 18 let, ter se morajo izkazati z verif. izkaznico JZSS. Prijavnica se mora poslati na naslov MZSP ali osebno predati tajniku v trg. Stoječ. Maribor, Jurčičeva ul. 8. Na zakasnele prijave se ne bo oziralo. Klubi naj prijavijo tekmovalce, ki bodo res nastopili.
V	primeru, da tekmovalec ne nastopi, se kaznuje njegov klub z denarno globo Žrebanje in zdravniški pregled tekmovalcev bo 20. jan. ob pol 11. uri v Aljaževi sobi hotela »Orel«. Tekmovalci se morajo najkasneje pol ure pred startom javiti na skakalnici starterju.
Vodstvo skakalne tekme: predsednik: Gnus Miloš, teh. vodja:	Aljančič Lam-
breht. sodniki: Golubovič Vekoslav in Vetrih Franjo; starter: Kebrič Franjo, nadzornik zaleta: Pirnat Igor. nadzornik doskoka: Korbar Vladimir, zapisnikar: Bergant Evgen; zdravnik: dr. Lutman Stane. Merilce skokov postavijo po dva klubi: Železničar, Rapid ir. Maraton. Razglasitve rezultatov in razdelitev daril bo po tekmi v Mariboru. Čas in kraj se naknadno določita. Prvak prejme časten naslov: »Prvak v skokih MZSP za sezono 1934-35.« in darilo. Ostali najboljši skakači pa prejmejo darila in diplome.
Pozivamo vse člane, da poskrbijo za čim večjo udeležbo s tekmovalci in gledalci, da bomo po daljšem času čim do-stojnejše manifestirali za naš len ™viSki šport! MZSP.
SK Svoboda. Člani nogometne zimsko športne in težkoatletske sekcije se pozivajo, da pridejo sigurno v sredo 16 t. m. ob 20. v dvorano OUZD. Sodna ulica. Zlasti gg. Franc Sinkovič, Kager in Ružič naj sigurno pridejo. Naproša se damska sekcija, da pošlje svoje delegate. Predsednik.
Isdaja ko^CI .Mn. - UrtlM:	i«	;^kiJtt,D!V0JuR“AR	v	•“““	d'	"•
sTANKO DETELA v Mariboru,
Razno
OPOZORILO!
Nisem plačnik za dolgove svojega sina Leopolda Balde. Svarim vsakogar, da ne kupi kakrinihkoli predmetov od njega, ker lastnik sem jaz. V interesu splošnostl priporo«, čam, da mu nikdo ne nudi alkoholnih pllač. ker ga uživanje vsake malenkosti živčno hudo razburi. Martin Bajde, Komenskega trg 10. 173
Prodam
DVE NOVI POSTELJI
na prodaj pod kuono ceno. Frankopanova 15. KoroScc. 176
lokal
'■JIM«
LOKAL
za krojača, čevljarja ali drugo obrt, oddam. Stritarjeva ulica 5.	J48
Sobo odda
SOBO
lepo, poseben vhod. za dve ali eno osebo, oddam takoj. Stritarjeva ul. 5/1.	141»
separirano sobo
z eno ali dvema posteljama oddam. Sodna ul. 26. vrnta 2. 177
Stanovanje
stanovanje.
eno, dvo In trisobno v noviii in starih hišah oddani- Maribor. Smetanova ul. 50. pritličje.	169
DVA DELAVCA SOSTAI* VALCA
sprojmem na stanovanje hrano. Frankopanova u! vhod iz Dvorakove.
Slutbo iSie
IŠČEM SLUŽBO.
Vajepa sem vseh hišnih del. Naslov v upravi »Večernika« 170
Oglaiuite v ..Veterniku
aa