—    199   —
Ozir po svetu.
Carevič Konstantin.
Konstantina Nikolajeviča, druzega sina čara rusovskega, kteri je zdaj višji poveljnik rusovskih vojnih bark na izhodnem morju, neki Francoz, ki je delj časa na Rusovskem živel, takole popisuje:
Carevič Konstantin še prav mlad ([rojen je bil 9. eept. 1327), je ostrega obraza, sipkega pa krepkega telesa. V celem životu njegovem se razodeva tatarska kri. Vsega druzega duha je kakor njegov stareji brat, pervorojeni Aleksander, kteri je po značaju svojem bolj Nemec kakor Rus. Pravijo, da je očetu, čaru Nikolaju, Konstantin veliko bolj pri sercu. On je zlo častiželjen, in tista postava, po kteri ima pervorojenec čara naslednik biti, mu je nek zlo zoperna. ^Postava per-vorojenstva je nespametna", so ga slišali večkrat L?!) reči. wNe stareji, ampak vredneji naj se vsede na tron". Drugi pa spet pravijo, da je zadovoljen, ako dobita brata vsaki pol dežel. Ko je enkrat slonil nad zemljovidom rusovskega carstva in je potegoval s svinčenikom meje semtertje, ga je nek prijatel vprašal: kaj da dela? Odgovoril je: ^določujem delež svojemu bratu in pa sebi". Se ve da jutrovo (iztočno) stran Rusovskega z a-se ohranuje. Njegovo ime Konstantin se mu zdeva veliko veliko pomenljivo, in v svojih častiželjnih sanjah Konštantinopel (Carigrad) in turško carstvo že prišteva rusovskemu carstvu. Že od nekdaj mu je natančno poznanje Turčije naj bolj pri sercu bilo, in pridno se je vsega, kar koli zadeva te dežele, učil. Leta 1850 je prišel pred Helsingf o r s svojim brodovjem. Komu nek je dovolil, da ga je smel pervi na barki obiskati? Al mestnemu poglavarju ali vojnemu zapoveduiku? Ne! — učenik jutrovnih (iztočnih} jezikov je smel pervi se mu pokloniti. In ta je potem pripovedodal, da carevič Konstantin zna turški jezik popolnoma, da pozna vse, tudi malo znane turške rokopise, in da nikdar se ne bo no kaj zmotil v jezikoslovnih, ne v političnih, ne v dnarstve-nih rečeh, ki zadevajo sedanjost ali prihodnost carstva M&homedovega. Zato je tudi ljubljenec staro-rusovske stranke. Še čisto mlad, je bil že za admirala vsega rusovskega brodovja izvoljen; vendar je še le proti koncu leta 1853 prevzel oskerbništvo deržavnega pomorstva. Pravijo, da pod njegovim vodstvom se je marsikaj popravilo v tem.               __________