% ifŠj ”)
• v-
N 'i, 4. 4 3 Ifi o
Pravilnik
mestno klavnico v Ljubljani.
§ i.
V obsegu mestne občine Ljubljane je prepovedano klati goved, teleta, prašiče, drobnico in konje drugod, nego v mestni klavnici Izjema je dovoljena le, kadar se kolje v sili,_ kar se pa mora nemudoma javiti ravnateljstvu klavnice, da odredi potrebno.
Od teh določil je izvzeto Barje (to je Ižanska cesta onkraj mitnice, potem Ilovica, Havptmance in Črnavas), ako se kolje na domu za lastno porabo. Za te kraje se določi poseben mesogled, ki dobi službeno .navodilo od mestnega magistrata.
Vsak zakol se mora naznaniti mesogledu in mesa zaklane živali se ne sme porabiti pred ogledom.
§ 2.
Klavna živina, ki se prižene ali pripelje na « vozovih iz okolice, mora takoj po najkrajši poti v klavnico. Vendar pa je skozi notranje mesto prepovedano goniti ali voziti klavno živino. Prepovedano je tudi goniti ali voziti skozi mesto živino, ki je prispela za zakol z železnico v Ljubljano. Vsi transporti klavne živine se morajo v železnišk h vozovih postaviti na klavnično klančino in tu raztovarjati.
Živina se sme v klavnico goniti ali vozitr le tako, da se ne trpinči. Prepovedano je dovažati prašiče in teleta z zvezanimi nogami ali, da bi jim glave visele čez voz.
§ 4.
Vsaka v klavnico dospela klavna žival mora biti opremljena s pravilnim živinskim potnim listom, ki se ga mora pri vstopu v klavnico oddati. Vstop brez pravilnega živinskega potnega lista je prepovedan.
§ 5.
Od zunaj vpeljana zaklana živina, kakor tudi sveže meso in mesni izdelki nad 2 kg morajo se, izvzemši tranzitne pošiljke in pa divjačino, z oglednim listom vred postaviti v mestno klavnico k nadpregledu. Meso mora biti pravilno žigosano, ogledni list pa sestavljen po predpisih „Pravilnika za ogledovanje klavnih živali in mesa“, ki ga je izdalo Ministrstvo za kmetijstvo in vode dne 8. septembra 1925, Vet. Br. 8749.
Meso in mesni izdelki, ki so brez oglednega lista, ali nezadostno, odnosno nepravilno žigosani, se zaplenijo in na javni dražbi prodajo, če je blago užitno. Z izkupičkom se postopa po zakonskih predpisih.
Pri vstopu v mesto se mora na mitniškem
uradu plačati kavcija, ki znaša:
od goveda ali konja zaklanega . . . Din 250.—
„ prašiča zaklanega.......................80.—
„	teleta zaklanega	. ...................„	40.—
„	teleta živega.........................„	40.—
„ ovce, ovna, koze, kozla.................. 30.—
„	kozliča ali jagneta...................„	20.—
„ kg vpeljanega mesa ali mesnih izdelkov . . . .	... . . . .	„	5.-—
Vplačane kavcije se povrnejo pri klavnični blagajni potem, ko se je ugotovilo, da je bila za-.2
klana žival, odnosno meso ali izdelek v resnici ogledan in da so bile vse predpisane klavnične in ogledne pristojbine poravnane. Če kdo vplačane kavcije tekom 48 ur ne dvigne, zapade v korist klavnice.
§ 6.
Klavnica se odpira od 15. marca do 15. oktobra ob 7. uri, od 15. oktobra do 15. marca ob pol 8. uri zjutraj. Zapira se pa ob 18. uri, odnosno ob pol 18. uri popoldne. Da se klavni prostori sproti sleherni dan očistijo, mora vsako klanje prenehati eno uro poprej, predno se klavnica zapre.
Ob nedeljah in praznikih, na Vidov dan in 1. decembra je klavnica cel dan zaprta.
Izjeme glede zgoraj navedenega časa ali dni dovoljuje v primerih dokazane potrebe (klanje v sili, zakasneli transporti telet, itd.) klavnično ravnateljstvo. Za vsako čezurno klanje ali klanje ob praznikih je treba plačati 50% povišek na vsakokrat veljavne klavnične pristojbine.
§ 7.
Klavna živina, ki se prižene peš, se mora po leti šest, po zimi pa štiri ure pred zakolom postaviti v klavnični hlev. Pri živini, ki se pripelje z vozom, pa zadostujeta dve, odnosno štiri ure.
• V klavničnih hlevih sme biti živina največ 48 ur, nakar se mora brezpogojno poklati.
Strogo je pa prepovedano živino, ki je postavljena v klavnične hleve, zopet izpeljati, ker mora biti vsa v klavnične hleve postavljena živina le v klavnici poklana.
Hlevna pristojbina znaša pri govedi in konjih za žival in noč Din 2, pri teletih, prašičih in drobnici pa Din 1.
§ 8.
Živino, ki se nahaja v klavničnih hlevih, mora lastnik krmiti in napajati sleherni dan razim dneva, ko jo zakolje. Steljo in nastiljanje oskrbuje klavnica, katere last je tudi ves gnoj.
Živino pregleda pred zakolom uradujoči veterinar.
Prepovedano je klati živino, ki ni bila po veterinarju ogledana.
§ 10.
Klavnično ravnateljstvo odkazuje klavne prostore in določa klavni red.
§ 11.
Klati se mora tako, da se živina ne trpinči po nepotrebnem. Način, kako se mora razna živina klati določa klavnično ravnateljstvo in vsakdo je dolžan pokoravati se njegovim odredbam.
§ 12.
Živali klati, to je ubijati, omamljati in zabadati, smejo le fizično krepki, zdravi in (klanja popolnoma vešči pomočniki ali mojstri. Vajenci smejo klati le ob navzočnosti mojstrov ali pomočnikov.
§ 13.
Kadar se devlje živina iz kože, bari ali vobče mesarsko razdelava, se mora ravnati snažno in čisto. Za brisanje je uporabljati popolnoma čiste brisače. Strogo je paziti, da se pri odpiranju živali ne prereže želodec, mehur ali žolč ter z vsebino ne onesnaži meso. Blato in druge odpadke iz droba se mora sproti med delom spravljati v zato določene posode, ki se jih dnevno izpraznuje na gnojišču in sproti pomiva.
Le s čistimi rokami se sme žival mesarsko razdelavati. Onim pa, ki imajo na rokah odprte rane, kako kožno bolezen ali odprto tuberkulozo, je prepovedano živali razdelavati. Osebam, ki bi se temu določilu protivile, ima klavnično ravnateljstvo takoj zabraniti vsako delo v klavnici.
4
Strogo je prepovedano jemati iz klavnice posamezne dele, predno ni bila žival tudi po zakolu po predpisu ogledana in žigosana ter za zdravo in užitno spoznana. Onemu, ki bi pred ogledom vzel posamezne dele živali iz klavnice, se odreče ogled. Meso in mesni izdelki, ki se pošiljajo iz občine v druge kraje za prodajo naprej, morajo biti opremljeni s pravilnim oglednim listom mestnega veterinarja.
§ 15.
Meso, drob, koža in vse drugo se ima takoj po zakolu in izvršenem ogledu odstraniti iz klavnice.
Kdor po zakolu in izvršenem- ogledu takoj ali vsaj, ko se odpre predhladilnica, ne odstrani mesa, drobu, itd. iz klavnice, mora plačati za vsakih pričetih 12 ur 50% povišek na klavnične, odnosno ogledne pristojbine.
Tudi je vsakdo dolžan prostor, ki ga je uporabljal, za seboj takoj počistiti.
§ 16.
Prepovedano je v klavnih prostorih odpirati, izpraznjevati in čistiti želodce in čreva. Vsa označena drobovina — tudi želodci prašiček, drobnice in telet — se mora na posebej določenih vozeh prepeljati na določeno in prirejeno gnojišče, tukaj izprazniti in izplakniti. Čreva in ostala drobovina se čistijo v za to prirejenih čistilnicah, ki so opremljene z vsemi potrebnimi pripravami in oskrblje-vane s hladno in toplo vodo.
Mesarji, ki čistijo drobovino živali, katero koljejo zase, uporabljajo čistilnice brezplačno. Oni pa, ki izvršujejo čiščenje obrtoma. se smejo posluževati čistilnic le proti odškodnini.
§ 17.
Vsakdo je dolžan paziti na klavnični inventar, da se po nepotrebnem ne poškoduje in ne uničuje.
Vsako poškodbo, ki presega naravno obrabo, je povzročitelj dolžan povrniti. Odgovoren za poškodbe je vedno oni, za kogar se opravlja delo, pri katerem se je poškodba pripetila. Če zakrivi poškodbo pomočnik ali vajenec, odgovarja napram klavnici mojster. Odgovarja vedno oni, pri komur se je med delom poškodba ugotovila. Radi tega je \sakdo v lastnem interesu dolžan paziti, da ugotovi in prijavi sleherno, morda že obstoječo poškodbo na prostoru, ki ga namerava zasesti. Zlasti je treba paziti na stenske obloge, da se jih ne poškoduje ali celo ubije. Iz navedenega razloga je prepovedana v klavnici uporaba vsakršnih vozil, izvzemši ona, ki spadajo h klavničnemu inventarju.
Konjem se niorajo pred vstopom v klavni prostor sneti podkve.
Odškodnina za poškodbe obstoji načeloma v povrnitvi stroškov za popravilo s 50% pribitkom. Vsako poškodovanje klavničnega inventarja, stenskih oblog itd., ki je izvršeno iz očitne malomarnosti ali celo v zlobnem namenu, mora dotični mojster, bodisi zase ali za svojega uslužbenca, poravnati v trikratnem iznosu ne glede na morebitno kazenskosodno zasledovanje neposrednega storilca. 0
Onemu, ki se ne pokorava določilom § 17.. lahko odvzame klavnični ravnatelj po enkratnem brezuspešnem pismenem posvarilu, pravico do uporabe klavnice za čas do 2 mesecev in mu zabrani vstop. Pravica do takih odredb pripada zgolj diskrecijonarni oblasti klavničnega ravnatelja.
§ 18.
Kdor uporablja klavnico, se s tem zavezuje, da se hoče pokoravati določilom klavničnega pravilnika, to je, čim prične kdo v klavnici klati itd., se izjavlja s tem za pogodbeno vezanega po vseh dolžnostih, ki so predvidene v klavničnem pravilniku.
Pred zakolom ima vsakdo plačati pri klavnični blagajni sledečo klavnično in ogledno pristojbino: (ogledne in klavnične pristojbine, dovoljene z odlokom velikega župana ljubljanske oblasti z dne
8. januarja 1927, O. br. 3215/1. 1926):
Za	govedo malo, od glave..........Din	70.—
„	govedo veliko, od	glave	....	„	100.—
„ prašiče nad 100 kg žive teže, od
glave.................................  „	50.—
„ praišče pod 100 kg žive teže, od
glave.................................... 40.—
„ teleta, od glave........................... 30.—
„	ovna, ovco, kozla,	kozo,	od	glave	„	12.—
„ kozliča in jagnje, od glave.............. 5.—
„	konja, od glave..................„	70.—
„ žrebe do pol leta, od glave.............. 30.—
'	„ kg uvoženega mesa......................... 0.75
Enake pristojbine veljajo za vpeljane že zaklane cele živali.
Le pri vpeljanih zaklanih prašičih znaša pristojbina od glave:
Za prašiča nad 80 kg mrtve teže . . Din 50.— „ prašiča pod 80 kg mrtve teže . .	„	40.—
Na ogled pripeljana že zaklana žival se smatra za celo:
a)	pri govedu, če je razdeljeno kvečjemu na štiri dele, to je na dve prednji in dve zadnji četrti. Zraven morajo biti jetra, pljuča, srce, vranica, obisti in glava z jezikom;
b)	pri prašiču, če je razdeljen kvečjemu na dve pglovici. Biti mora zraven slanina s kožo. srce, pljuča, jetra in vranica;
c)	pri teletih in drobnici, če so v koži in so zraven jetra, vranica in pljuča s srcem.
Če niso pri zaklanih na ogled pripeljanih živalih vsi zgoraj navedeni deli, se računa klavnična in ogledna pristojbina, kakor od mesa, vpeljanega v kosih.
Za izvozničarje velja posebna tarifa, kakor jo od časa do časa določi mestna občina in katera ne sme presegati maksimalnih nastavkov pričujočega paragrafa.
§ 20.
Plačilno potrdilo o klavnični in ogledni pristojbini je treba pred zakolom, odnosno pred ogledom izročiti kontrolnemu organu.
Kdor ne bi poravnal pravočasno klavnične in ogledne pristojbine, se mn odreče ogled in žigosanje zaklane živali.
§ 21.
Ogledovanje klavnih živali, mesa in izdelkov v mestni klavnici izvršujejo mestni uradni veterinarji. ki jih imenuje občinski svet.
§ 22.
Klavnične hladilnice se sme posluževati vsakdo, kdor je plačal predpisano pristojbino, odnosno najemnino in mu je klavnično ravnateljstvo dovolilo njeno uporabo. Najemnine se plačujejo kot letna najemnina od posameznih celic v hladilnici, zmrzo-vakhci in nasoljevalnici ali pa kot dnevna najemnina, ki se računa od kg mesa, katero se spravi v hladilnico. Višina najemnine se ravna po vsako-letinh potrebščinah in višini režijskih stroškov. Občina jo določi v svojem letnem proračunu in tudi javno razglasi v klavnici. — Najemnine za celice se plačujejo vedno vnaprej in le proti potrdilu, da je najemnina poravnana, se dovoli vlaganje mesa. Najemnina za uporabo hladilnice za gotov čas in količino vloženega blaga se plačuje sproti. Letna najemnina velja le za dobo enajst mesecev. En zimski mesec (določi se po vremenskih prilikah) si pridržuje klavnična uprava za glavno čiščenje in reparaturo cele hladilne naprave.
Pređhladilnica je odprta:
Od 15. marca do 15. oktobra od pol 5. do 6. ure, od 12. do pol 1. ure in od 17. do 18. ure. Poleg tega se po potrebi odpre še	ob	10.	in ob	15.	po
en četrt ure. Od 15. oktobra	do	15.	marca	pa	od
5.	do 7. ure. od 12. do pol 1.	ure	in	od pol	17.	do
pol 18. ure.
Hladilnica je odprta:
Od 15. marca do 15. oktobra od pol 5. do pol
6.	ure. od 12. do pol 1. ure in od 17. do 18. ure. Od 15. oktobra do 15. marca pa od 5. do 7. ure, od 12. do pol 1. ure in od pol 17. do pol 18. ure.
Nasoljevalnica je odprta:
Sleherni dan (izvzemši nedelje in praznike) od 15. marca do 15. oktobra od 15. do 18. ure, od 15. oktobra do 15. marca pa od 15. do pol 18. ure.
Zmrzovalnica se odpira:
Sleherni dan (razen nedelj in praznikov) od pol 17. do pol 18. ure.
Ob nedeljah in praznikih se predhladilnica, hladilnica in nasoljevalnica odpirajo samo:
od 15. marca do 15. oktobra od pol 5. do 6. ure in od 10. do pol 11. ure; od 15. oktobra do 15. mia'fca pa od 5. do pol 7. ure in od 10. do pol 11. ure.
§ 24.
Glede poškodb hladilničnega inventarja, stenskih oblog itd. veljajo ista določila, kakor so v § 17. predvidena. Komur bi se radi kršenja hladilničnega reda ali poškod na napravah morala odreči uporaba hladilnice, temu zapade tudi vsa vnaprej plačana najemnina, ki se potem šteje v prid klavnici.
§ 25.
V hladilnico se sme vlagati samo meso, ki je shlajeno in popolnoma osušeno. Meso živali, ki so
bile klane v mestni klavnici ali že zaklane vpeljane v mestno klavnico, se sme spraviti v hladilnico šele potem, ko je viselo vsaj 24 ur v pred-hladilnici. V predhladilnico se obešata užitno meso in slanina živali, ki so bile v mestni klavnici klane, odnosno že zaklane na ogled pripeljane. Namen predhladilnice je, da se v njej meso, ki je namenjeno za hladilnico, popolnoma ohladi in osuši. Ker mora meso takoj po zakolu iz klavnice, se v predhladilnico obeša lahko tudi meso, ki je namenjeno za takojšnjo porabo, odvoz, itd.
V	hladilnih celicah se lahko obesi na posamezni kvadratni meter od 180 do 200 k s* mesa. Vsak kos mora viseti popolnoma prosto, da je od vseh strani dostopen zraku. Čreva, želodce ali kakršnekoli kože je prepovedano spravljati v hladilnico. Tudi se ne sme uporabljati svinjskih ali telečjih kož za zavijanje mesa, odnosno slanine. Nasolje-vanje mesa v hladilnici je prepovedano.
§ 26.
Za najemnike hladilnih celic je uporaba predhladilnice za ohlajanje mesa, namenjenega za hladilnico, 24 ur prosta. Od mesa, ki presega razpoložljivi prostor najete celice ali ki visi v pred-hladilnici nad 24 ur, je plačati za vsakih pričetih 24 ur za predhladilnico določeno pristojbino. Oni, ki nimajo v najemu hladilnih celic, pa morajo plačati to pristojbino vselej. Vse za predhladilnico določene pristojbine se morajo plačati, predno še vzame vloženo meso iz nje.
§ 27.
V	zmrzovalnico se sme vlagati le v hladilnici popolnoma ohlajeno meso, razen tega ribe, perutnina ali divjačina. Za to uporabo hladilnice je treba plačati pristojbino.
§ 28.
V	nasoljevalnico spravljati in nasoljevati se sme tudi samo v hladilnici ohlajeno meso. Za to uporabo hladilnice je treba plačati pristojbino.
Za uporabo hladilnice, zmrzovalnice in naso-Ijevalnice, ki presega razpoložljivi prostor v letno najetih celicah, se mora plačati določena pristojbina za vsakih pričetih 24 ur, predno se vloženo blago vzame ven.
§ 30.
V	najetih celicah mora vladati kar najstrožja čistota. Tla celic morajo biti vedno čista in omita. Kdor bi ne vzdržaval v najeti celici potrebne snage, temu sme klavnični ravnatelj po enkratnem brezuspešnem opozorilu za dobo do 2 mesecev odvzeti pravico do uporabe celice, ne da bi se mu najemnina povrnila.
Pravica do takih odredb pripada zgolj diskre-cijonarni oblasti klavničnega ravnatelja.
Kaditi v hladilnih prostorih je strogo prepo-\edano.
Hodnike zastavljati je prepovedano.
Pravtako je prepovedano vsako razgrajanje in kričanje v hladilnih prostorih.
§ 31.
V	mestni klavnici in hladilnici se sme tehtati v trgovske, kakor tudi v zasebne, kalkulačne svrhe le s klavničnimi tehtnicami, za kar se pobirajo sledeče pristojbine (odobrene z razpisom Ministrstva za trgovino in industrijo, oddelka v Ljubljani, z dne 9. februarja 1924, št. 666/24.):
Za govedo in konja......................Din 4,—
v „ drobnico, prašiča ali tele...............2.—
., blago do brutto 500 kg teže ....	„ 2,—
„ blago do brutto 1000 kg teže.............4.—
„ za blago nad brutto 1000 kg teže . .	„ 6.—
„ za prazen voz............................ 3.—
,, za prazen avtomobil...................... 5.—
Tehtanje praznega voza ali avtomobila, ki se je tehtal naložen, je brezplačno.
Vstop v klavnico je dovoljen le mesarskim mojstrom, njihovim pomočnikom in vajencem. Druge odrasle osebe smejo vstopiti le s privoljenjem klavničnega ravnateljstva. Na klavnično dvo-lišče je dovoljen vstop tudi vsem onim, ki pripeljejo klavno živino v klavnico.
Mladini do 14. leta je vstop v klavnico, kakor tudi na dvorišče, prepovedan. Osebe, ki so bile sodno kaznovane radi tatvin na klavnici, ne smejo več na klavnico.
Vse stranke in osebe, ki pridejo na klavnico radi svojega obrta ali kot obiskovalci, se morajo pokoravati odredbam nadzorovalnih organov.
§ 33.
Kaditi, čikati ali pljuvati po klavnih prostorih, hladilnici, hlevih, shrambah za krmo in izpiralnicah za drobovino, onesnažati poslopja od zunaj ali znotraj, pse voditi s seboj na klavnično dvorišče ali celo v klavnice, je prepovedano.
Odhajati s klavnice v krvavi obleki ali umazanih predpasnikih je prepovedano. Meso se sme odvažati le na čistih vozovih in mora biti pokrito s popolnoma čistimi prti. Na meso sedati se ne sme. Po klavnici hitro voziti je prepovedano.
§ 34.
Prestopki §§ 1.—5., 8.—17.# 20. in 25.—33 se kaznujejo po § 70., I. odst. občinskega reda za Ljubljano v zvezi s § 26., točka 2. e) istega zakona ter na podlagi § 3., točka a), drž. sanitetnega zakona z dne 30. aprila 1870, drž. zak. št. 68, z globo do 1000 Din. (člen II. in III. naredbe dež. vlade za Slovenijo z dne 16. decembra 1919, Urad. lista št. 182, naredbe št. 809), v primeru plačilne nezmožnosti pa z odgovarjajočo zaporno kaznijo.
Globe se stekajo v mestni ubožni zaklad.
Pri prestopku §§ L, 5. in 14. pa se poleg tega še izreče zaplemba blaga.
STROJNI ODDELEK.
§ 35.
Vstop v strojnico, kotlišče in ledarno je razen zaposlenim nameščencem dovoljen le s privoljenjem klavničnega ravnateljstva.
§ 36.
Strojni del klavnice obratuje maksimalno 18 ur dnevno. Ta obrat je potreben poleti v času najhujše vročine, da se dosežejo v hladilnici potrebne temperature. Sicer se pa z ozirom na letni čas in zunanjo temperaturo spreminja in skrajšuje.
V hladilnih prostorih morajo biti vsak čas (tudi v času najhujše vročine, najvišje obtežbe hladilnih prostorov in pri izdelavi 10.000 kg umetnega ledu dnevno) sledeče temperature:
V	predhladilnici .	.	od	6—8	stopinj C	nad ničlo,
v	hladilnici ....	„	2—4	„	„
v	nasoljevalnici .'	.	„	6—8	,.	„	„
v	zmrzovalnici pa	.	„	4—6	„	„	pod
Strojni oddelek mora dajati klavnicam, čistilnicam in hlevom vsak čas potrebno električno luč in potrebno množino hladne in tople vode ter pare.
§ 37.
Vsa potrebna popravila in nadomestitve v hla-dilnični in klavnični uredbi, inventarju itd. izvršuje strojni oddelek sam s svojim osobjem.
Vsa druga dela in popravila, ki niso za klavnico namenjena, se smejo vršiti le s privoljenjem klavničnega ravnateljstva. Zasebna dela in popravila v strojni delavnici so prepovedana.
§ 38.
V vseh prostorih strojnega oddelka mora vladati največji red in čistota. Tudi je v vseh teh prostorih prepovedano kaditi.
Kuriva (premoga), mazilnih olj in drugih za obrat neobhodno potrebnih stvari mora biti vedno za tri mesece v zalogi.
KLAVNIČNA IN HLADILNlCNA UPRAVA.
§ 40.
Klavnična in hladilnična uprava sestoji
1.	iz klavničnega direktorija,
2.	iz klavničnega ravnatelja (ki ga ob zapre-čenju zastopa po činu starejši veterinar),
3.	iz dveh veterinarjev,
4.	iz klavnične blagajne,
5.	iz strojnega obratovodje in ostalega pisarniškega, tehničnega, nadzorovalnega in pomožnega osobja.
A.	Klavnični direktorij, v katerega voli občinski svet iz svoje srede 3 člane in se konstituira pod županovim predsedstvom, sestavlja klavnični proračun in ga predlaga občinskemu svetu v odobrenje. Vodi nadzorstvo nad klavnično upravo in poroča o tem občinskemu svetu.
B.	Klavnični ravnatelj, ki ga imenuje občinski svet, mora biti diplomiran veterinar s fizikatnim (državnim vzposobljenostnim) izpitom. On vodi in odgovarja za celokupno klavnično in hladilnično upravo, poroča in stavlja predloge županu, odnosno klavničnemu direktoriju. Skrbeti mora, da vse panoge klavnične in hladilnične uprave v gospodarskem, tehničnem in zdravstvenem oziru brezhibno delujejo.
Klavnični ravnatelj' upravlja tudi veterinarno policijski referat mestnega magistrata.
C.	Veterinarja vršita Ogled klavne živine In mesa, kakor predpisuje pravilnik, ki ga je izdalo Ministrstvo za kmetijstvo in vode dne 8. septembra 1925, Vet. br. 8749, vodita ogledni zapisnik, sestavljata in izdajata zdravstvena potrdila o pregledanem mesu, itd.
Dolžnost veterinarjev je tudi skrbeti, da se izvršujejo predpisi klavničnega pravilnika, ki se tičejo reda, snage, varovanja inventarja, rednega plačevanja pristojbin, pravilnega poslovanja z živinskimi potnimi listi, itd.
D.	Blagajniško osobje pobira klavnične in druge pristojbine, izplačuje založene kavcije, odvaja sproti ves razpoložljiv denar mestni blagajni in vodi blagajniške knjige.
E.	Strojni obratovodja, ki mora biti izprašan strojnik, praktično izvežban v elektromonterski in vodovodnoinštalaterski stroki, vodi obrat strojnega oddelka, pazi na redno posluževanje kotlov, strojev, električne in vodovodne naprave ter oskrbuje vsa potrebna popravila.
Ves strojni obrat mora biti voden strogo ekonomsko, to je: Z najmanjšimi stroški, najmanjšo obrabo strojev in z nerazsipno izrabo obratnega materijala se mora skušati doseči največji uspeh.
§ 41.
Vratarja ima mestna klavnica dva, ki nadzirata vhoda s Poljanske in z Mesarske ceste.
Vratar na Mesarski cesti pazi, da ne prihajajo nepoklicane in nezaposlene osebe v klavnico; pobirati mora od vpeljane klavne živine živinske potne liste in jih oddajati v klavnični urad. Živini, ki ni opremljena s pravilnimi živinskimi potnimi listi, ima zabraniti vstop, živini pa, ki je že bila v klavnčnih hlevih, mora zabraniti izhod. On tudi tehta na tehtnici ob vhodu. Biti mora trajno navzoč ob vhodu v klavnico, dokler je odprta.
Vratar pri vhodu s Poljanske ceste pazi, da ne zahajajo nepoklicane in nezaposlene osebe v klavnico in zabranjuje vstop klavni živini pri teh vratih.
Dolžnost obeh vratarjev je pa zlasti, da za-branjujeta osebam s krvavo obleko ali zamazanimi predpasniki izstop. Vozovom, naloženim z mesom, je izhod zabraniti, če niso čisti in pokriti s čistimi prti.
Vrata odpirata in zapirata edino-Ie vratarja. Snažiti morata tudi pisarniške in blagajniške prostore.
Hladifriični paznik pazi na redno odpiranje in zapiranje hladilničnih vrat, na snago in red v hladilnici, kalkor je predvideno v §§ 22. do 30.
Klavnični pazniki zapirajo in odpirajo vrata klavnih prostorov, pazijo na red in čistoto v njih, vrše kontrolo o klanju živine in nadzirajo plače- . vanje pristojbin. Njihova dolžnost je zlasti paziti na klavnični inventar, da se ne kvari. Sleherno poškodbo inventarja, stenskih oblog, itd., morajo takoj prijaviti klavničnemu ravnateljstvu in po možnosti ugotoviti povzročitelja.
§ 42,
Potrebno tehnično pomožno osobje za vzdrževanje obrata v strojnem oddelku in čiščenje v hladilnici, klavnih prostorih, čistilnicah in hlevih, sprejema v službo z županovim privoljenjem klavnični ravnatelj. Uradništvo in drugo osobje, za katero obstoji službena pragmatika, pa namešča župan, odnosno občinski svet po določilih občinskega reda in službene pragmatike.
Vse v § 40. pod točko 3., 4. in 5., ter v § 41. in 42 navedeno osobje se ima pokoravati odredbam in navodilom klavniškega ravnatelja.
§ 43.
Ta pravilnik stopa v veljavo z dnevom razglasitve. Z istim dnevom se razveljajo vse določbe „Regulativa za ljubljansko mestno klavnico z dne 19. septembra 1899, št. 32.687.“
V Ljubljani, dne 15. februarja 1927.
Za začasno oskrbovanje občinskih poslov postavljeni vladni komisar:
Mencinger, s. r.
3* ^•'»6'1927,