85 54- A A 6Ul< )SRH ONJA K.MJUMICA PPIUiokSKI dnevnik Poštnina plačana v gotovini . AA 1t Abb. postale 1 gruppo L|»(»* -« •"’»«- so o stanju, ki je nastalo po aretaciji novinarjev Scialoje in Bultri-nija ter «soglasno ugotovili, da mora biti ocena sindikata odgovorna, da se zajamči popolna razjasnitev vprašanja*. V zvezi s tem je bila izražena nujnost, da sodstvo posreduje »gotove* elemente, ki bi omogočili razjasnitev vseh odprtih vprašanj: skratka gre za zahtevo, naj bi časnikarjema sodili po hitrem postopku. Kasneje so se sestali predstavniki vsedržavnega sindikata časnikarjev tudi z vodstvom vsedržavnega združenja sodnikov in na sestanku poudarili nujnost »skupnih pobud*, da se protiviio «tero rističnemu izsiljevanju sodstva in je velik), zahvalnica za prvo zrna go nad iraško «neverniško* vojsko. Predsednik Banisadr je včeraj prvič po tednih in,».tednih ostrih kritik zaradi neuspehov na bojišču prejel priznanje šiitske duhovščine in ajatulaha Homeinija. Vesti s kuzistanskega bojišča so euforične, številke skoraj gotovo pretirane, a med vsem tem zmagoslavjem pa se vseeno izlušči, da je prvič po začetku iransko - iraške vojne teheranski vojski uspelo prisiliti sovražnika k umiku. Navsezadnje so več ali manj pretirane številke o sovražnikovih izgubah nepomembne/ za Irance je važnejše, da so se morali iraški vojaki umakniti za 4, 8 in v nekaterih območjih celo za 22 kilometrov. Protiofenziva se je včeraj razširila tudi na severna in severovzhodna območja fronte. Tiskovna agencija «Pars» trdi, da so ra jeli vojskujočih se armad dokazuje re- ža 2.000 iraških vojakov, onesposo bili na ducate tankov, oklepnih transportov in drugih vozil V Teheranu že napovedujejo, da bodo danes pripeljali v glavno mesto iraške ujetnike, da se bo prebivalstvo na lastne oči prepričalo o iranskih zmagah. V Bagdadu zanikajo iranske zmage in trdijo, da so povsod u-speli ohraniti svoje položaje in so zadali iranski vojski hude izgube. Posredno torej v Bagdadu prizna- stanovitve iraške vojske, dokazi o morebitnih iraških porazih bodo znani šele čez kak dan. Bolj kot vojaški .komunikeji obeh snost položaja in obnovitev boja dejstvo, da so v zahodni Evropi skrajno zaskrbljeni, časopisne a-gencije morajo tudi dneve čakati na zanesljive vesti z bojišč, v NATO krogih pa generali in odgovorni za evropsko varnost neposredno spremljajo spopad s posnetkov, ki jih posredujejo ameriški vohunski sateliti. V Bruslju zatrjujejo, da je obseg iranske protiofenzive manjši kot to zatrjujejo iran- __o_______________ ski viri, EGS in NATO pa kljub vajo, da se je začela iranska proti- *enlu skrbno sledijo razvoju do-ofenziva, zanikujejo le njene uspe- godkov. he, kar je navsezadnje razumljivo, saj v Iraku praznujejo 60-letnico u- DANES V ŽENEVI ZAČETEK MEDNARODNE KONFERENCE 0 NAMIBIJI Izhodišče za uveljavljanje osnovnih človekovih pravic na jugu Afrike ŽENEVA — Danes se bo pod predsedstvom generalnega tajnika OZN Kurta Waldheima začela v Ženevi konferenca o Namibiji, katere se udeležujejo voditelji osvobodilnega gibanja SWAPO, predstavniki rasistične Južne A-frike (ki .je ob koncu prve svetovne vojne prevzela skrbništvo nad to bivšo nemško kolonijo) in afriške države. Namibija je zaradi svojega pomembnega strateškega položaja in bogatih rudnikov urana, diamantov in zlata ter baje celo ležišč nafte, prava «smodnišnica» afriškega dogajanja, oziroma nevarno žarišče napetosti v tej nemirni celini. Južna Afrika, ki je dolga leta izkoriščala državo, se je morala v zadnjih letih spoprijeti z napredno usmerjenim osvobodilnim gibanjem SWAPO. ki ga javno podpirajo Angola, Botswana, Mozambik in Zambija, ki nasprotujejo južnoafriški rasistični in osvajalni politiki. Ženevski politični opazovalci so dokaj pesimisti: vse zainteresirane strani so namreč v svojih izjavah nepopustljive. Pretorijski zunanji minister je dejal, »da bo Južna Afrika vsekakor nasprotovala "predaji” Namibije v roke SWAPO in si rajši želi nadaljnje poslabšanje odnosov z mednarod no skupnostjo*. Južna Afrika nasprotuje tudi načrtu OZN. ki predvideva takojšnjo prekinitev oboroženega spopada in svobodne volitve pod nadzorstvom mednarodnih sil. Pretorijska vlada se namreč boji, da bi na volitvah premočno zmagali gverilci SWAPO in izločili iz sedanje vlade marjo-netni stranki »demokratične aljan- se» in »aktur*, ki uživata podporo Južne Afrike. Zunanji ministri Angole, Zambije, Botsvvane in Mozambika ter visoki funkcionarji Tanzanije in Zimbabveja pa so včeraj v Luan-di ob sodelovanju predstavnikov Nigerije in Konga sestavili svojo «minimalno neobhodno strategijo*, ki bi morala utreti pot k neodvisnosti Namibije. Predsednik SWAPO Sam Nujoma pa je priznal, da je mnogo odvisno od stališča, ki ea bo zavzela Južna Afrika: «V Ženevi bomo vodili težko politično bitko proti svojemu neposrednemu sovražniku, prizadevali pa se bomo za to. da bo končno sprejeta resolucija varnostnega sveta OZN in uresničen načrt o dekolonizaciji Namibije* — je ob koncu pogovorov v Luan-di dejal Nujoma. Medtem ko ob šat-el-Arabu bobnijo topovi in se armadi spoprijemata na nož pripravljajo Saudova ' Arabija in Združeni arabski emirati mirovni načrt, ki bi omogočil vsaj med prihodnjim zasedanjem islamske konference, da bi ob Šat-el-Arabu potihnil glas orožja. O mirnem reševanju iransko - iraškega spopada je včeraj spregovoril tudi iraški predsednik Sadam Husein, ki je obnovil svojo ponudbo o mirnem reševanju spor- Politični opazovalci dvomijo, da bi Iran pristal na kakršnokoli pobudo. Celo usoda ameriških talcev in izsiljevanje Carterjeve administracije je včeraj postalo nepomembno ob vesteh z bojišča. Stanje na Srednjem vzhodu se torej ponovno zapleta. Napetost in zaskrbljenost v zahodnih gospodarskih krogih je včeraj povzročila še nepričakovana vest, da sta Turčija in Irak podpisali dogovor o medsebojnem «prometu», ki dovoljuje premike čet, prevoze municije, vojnih enot in eksploziva med obema državama. Vest kot taka je presenetljiva, saj je Turčija po zadnjem državnem udaru eden najzvestejših članov NATO in je za svojo pobudo skoraj gotovo prejela pooblastilo iz Washingtona in Bruslja. Ko manjka le dva tedna do Reaganove umestitve in iranska vlada še vedno trdi, da bo osvobodila talce šele ko bodo ZDA v celoti izpolnile štiri iranske pogoje, je iraško -turški sporazum nevarno znamenje, da se na tem območju ponovno nekaj zapleta. .................IMIHIl.................... MALO UPANJA ZA «DUNAV» REKA — Vesti, ki so včeraj prišle iz Japonske niso ohrabrujoče, kot je to tudi sicer bilo v preteklih desetih dneh. Japonska agencija za varnost plovbe je namreč obvestila reško «Jugolinijo», da niso opazili nobenih znakov niti sprejeli signalov s katerimi bi bilo mogoče ugotoviti kaj več o usodi ladje «Dunav», ki je z 32 člani posadke izginila na Tihem oceanu na poti iz Los Angelesa proti Kitajski. Podrobnejšega obvestila niso poslali niti z ladje «Moša Pijade*. ki je včeraj zjutraj priplula na področje s katerega so bili sprejeti zadnji ši-, gnali z »Dunava*. Kapitan ladje »Moša Pijade* Pe-tar Hutar je ob 3.10 zjutraj obvestil »Jugolinijo*. da so to področje preiskala tudi letala in ladje japonske agencije za varnost plovbe in je zato oredlagal. da bi ladjo usmeril približno 200 navtičnih milj proti vzhodu. Vete bi po izračunih namreč lahko odnesel »Dunav* v tej smeri v primeru, če bi se na ladji pokvarili motorji. Včeraj smo se pogovarjali tudi s predstavniki o* batne radijske postaje na Reki, ki je v stalni zvezi z jugoslovanskimi ladjami, ki plujejo na tem področju. številne ladje so tako vzpostavile pravi radijski most na Tihem oceanu, žal pa je iskanje bilo brezuspešno in člani družine mornarjev in njihovi delovni tovariši v «Jugoliniji» ne verjamejo več v čudeže. Pomorski strokovnjaki pa vseeno poizkušajo najti odgovor na vprašanje zakaj z ladje ni bilo nobenega glasu, qaj bi se v primeru nevarnosti morale aktivirati naprave za avtomatsko oddajanje signalov SOS, ki pa jih s te ladje ni bilo. Čeprav so v londonskem Lloydu pred dnevi trdili, da so z »Dunava* poslali takšne signale, pa je japonska agencija za varnost plovbe takšne trditve demantirala: poziv SOS so poslali z liberijske ladje «Golden pine»„ ki je potonila na približno istem področju, vendar je to bilo nekaj ur pred zadnjim pogovorom, ki ga je imel kapitan «Dunava» z Jugolinijo. Vse kaže, da bo morje za vedno skrilo prave vzroke verjetne nesreče ladje »Dunav*. (rm) Nove protislovne vesti o stanju v Afganistanu NEW DELHI — »Zlomili smo hrbtenico reakcionarnim silam širom I naše države: afganistanska vojska | in policija zagotavljata red in min. je izjavila ministrica za izobraže-1 vanje Karmalovega režima Anahita Ratebzad, ki se je udeležila kongresa indijskih ženskih organizacij. Afganistanska ministrica je obenem tudi poudarila, da sovieiske enote ne patruljirajo več po Kabulu m je njihova naloga «izključno v obrambi ozemeljske celovitosti in neod, visnosti Afganistana pred zunanjim napadom». Ministrica Anahita je nato dejala, da bo «omejeni sovjetski vojaški kontingent> (tako namreč v Moskvi in Kabulu nazi vajo sovjetske vojaške enote v Afganistanu, ki naj bi jih sestavljalo približno 80.000 vojakov) takoj zapustil Afganistan, ko bodo zagotovljeni omenjeni pogoji. Ministrica je nato še enkrat potrdila. da se je položaj v Afganistanu tako umiril, da je vlada že sestavila posebno komisijo, ki jo vodi Kabral za pripravo parlamentarnih volitev. Indijska sredstva množičnega obveščanja pa objavljajo tudi vesti o okrepljenem delovanju afganistanskih gverilcev, ki so še pose bej aktivni ob pakistanski meji PRIPRAVE INDIJE NA KONFERENCO NEUVRŠČENIH NEW DELHI -- Visoki predstavniki indijskega zunanjega ministrstva bodo te dni obiskali več neuvrščenih držav v okviru rednih posvetovanj o osnutku dokumenta, ki ga je Indija kot država gostiteljica pripravila za ministrsko kon-lerenco neuvrščenih. V uradnih krogili v Ne\v Delhiju opozarjajo na zaskrbljenost neuvrščenih držav zaradi naraščajoče napetosti v svetu, kjer se pole« že obstoječih pojavljajo nova nevarna krizna žarišča, tekmovanje velikih sil, kjer so vse bolj prisotne uporaba ali grožnja uporabe sile. kot tudi različne oblike vmešavanja v notranje zadeve drugih, posebej neuvrščenih držav. Indija je posebej zaskrbljena zaradi nadaljevanja oboroženega spopada med Iranom in Irakom, dven neuvrščenih držgv, in zaradi okrepljene vojaške prisotnosti velikih sil v Indijskem oceanu. Velika večina neuvrščeni)!1 držav pa meni. da so Afganistan in Kampučija, Bližnji vzhod in nekatera druga krizna žarišča, ki ogrožajo mir in varnost v svetu. Indijski minister za informacije Belluscio končal obisk v Jugoslaviji LJUBLJANA - Včeraj je zaključil dvodnevni obisk v Sloveniji podtajnik v ministrstvu za zunanje zadeve republike Italije Costantino Belluscio. Ob tej priložnosti so ga ločeno sprejeli podpredsednik 'izvršnega sveta skupščine SR Slovenije Jože Florjančič, predsednik komisije izvršnega »veta za zunanjepolitična vprašanja Marjan Osolnik, predsednik skupščine občine Koper Mario Abram ter predstavniki italijanske narodnostne skupnosti v Kopru, (dd) Sahte je te dni izjavil, da je prav zaradi takšnih razmer v svetu ministrski sestanek izjemno velikega pomena. Posebej je poudaril nujnost akcijske enotnosti neuvrščenih držav, medtem ko več neuvrščenih držav nenehno poudarja pomen doslednega izvajanja izvirnih načel politike neuvrščenosti, katere ustanovitelji so bili Tito, Naser in Nehru, (dd) BARCELONA — Na petem kor-gresu katalonske enotne socialistih.« partije (sekcije španske komunis' ič-ne partije) je večina delegatov zavrnila termin «evrokomunizem» kol oznako za'katalonsko partijo. Z rezultatom tega glasovanja so se št okrepile razlike v španski partiji in se je povečalo nasprotovanje Car* rillovi politični usmeritvi. Po ocenah nekateri)! političnih komentatorjev, naj bi se katalonska partija približala francoski in portugalski, ki navadno zagovarjata stališča, ki so bolj naklonjena SZ. Vendar so na kongresu sprejeli tudi resolucijo, v kateri obsojajo sovjetski vojaški napad na Afganistan. Malfatti direktor dnevnika «11 Popolot RIM — Franco Maria Malfatti be danes prevzel vodstvo krščansko-demokratskega strankinega glasila «11 Popolo*. Zamenjal bo dosedanjega direktorja Luciana Radija, ki je bil oktobra lani imenovan za podtajnika pri predsedstvu vlade. TRŽAŠKI DNEVNIK NOV ZAHRBTEN POIZKUS NASILNEGA SEGANJA PO KMEČKI ZEMLJI NA K0L0NK0VCU Brez pooblastila stopili na zasebno lastnino in grozili gospodinji s policijskim pregonom Prišli so z agenti, karabinjerji in buldožerjem, pogumni nastop ženske pa jih je ugnal Nujna sta odločen poseg demokratičnih strank in najširša solidarnost prebivalstva Že zglajeno zemljišče, kjer bo stalo gradbišče in kamor je treba speljati cesto po zasebni lastnini Kolonkovčani, ki jim tržaška občinska uprava streže po zemlji z načrtom o gradnji tako imenovanih cenenih in ljudskih stanovanj (PE EP), so včeraj še enkrat na lastni koži zaznali, kako trd je in kako neizprosen mora biti boj zoper interese finančnih špekulantov, ki jim dajejo potuho konservativno -reakcionarni krogi. Ura je okroglo vzeto devet. Gospa Nerina Luin, rojena Lah, stanujoča v Ul. Benussi 14/A, je sredi gospodinjskih opravil, poleg tega mora negovati otročička. Pa zazvoni tam od glavnih vrat na dvorišče. Nerina stopi pred hišna vrata in že zazre pod balkonom troje moških; vstopili so, ne da bi jih bila povabila. To so odv. Cher-si pa še neki geometer in neki inženir. Odvetnik ščiti interese onih, ki so zadolženi za izgradnjo stano vanj delavcem zadrug ACLI-Casa, G. Fanin, Primo maggio in Trieste 77. Na cesti so tri vozila policije in karabinjerjev, agenti ter orožniki so na sosednji njivi. Odv. Chersi pove Nerini. da so prišli podirat zid pod njeno hišo, torej zgladit prostor za cesto do grad bišča. Buldožer je pripravljen. Moških ni doma. ne pri Luinovih ne pri sosedih, odšii so po delovnih opravkih, kakcr vsako jutro. Poleg nezaslišane kršitve zasebne lastnine, torej, tudi psihološka ratu niča, češ. ženskam bomo le kos. Nerina stopi k telefonu, pozove na pomoč zoper oskrumbo domačnosti, odvetnik jo pozove na zagovor na komisariat, gospa to odočno odklo ni in reče: Ko boste v roki imeli pooblastilo in ko nr.i boste pojasnili, koliko mi razlaščeno poplačate, yas pustim noter, drugače ne. Od vetnik, geometer ter inženir se po berejo, medtem pa se je glas o zadevi razširil in, kot bi trenil, so se pri Nerini začeli zbirati do mačini. Polnoštevilno so se zbrali šele sinoči na sedežu PD Kolonkovec, ko sta jima spregovorila tajnik Kmečke zveze Edi Bukavec in podpredsednik Alojz Debeilis. Bukavec jim je obrazložil nastali položaj in na kazal, kako se lahko naprej borijo za svojo pravico, Debeilis jim je poudaril neprecenljivo vlogo in delo Kmečke zveze doslej v korist vseh kmetovalcev na Tržaškem s končno pripombo, da «v slogi je moč». Kolonkovski vrtnarji in drugi zemljiški lastniki so na snidenju najodločneje potrdili, da nikakor ne nameravajo kloniti. Ostajajo torej dosledni, kot so dosledni bili doslej. Nobenega ustrahovanja ne bodo trpeli in nobenega nasilja, hočejo pa da se vsi njihovi sogovorniki ali sopoga.jatelj držijo sprejetih obvez. Te obveze se istovetijo s sprejetjem znanih osmih točk ir. svežnja ugovorov, ki so ga priza deti naslovili tako občinski upravi kot vsem drugim javnoupravnim, političnim, gospodarskim in socialnim dejavnikom. Kolonkovčani v prvi vrsti zahtevajo revizijo načr ta PEEP, izključitev iz tega na črta tistih območij, ki za ljudske gradnje niso neobhodno potrebna, takojšnje izplačilo vsai štirih petin odškodnine za zemljišča ki bi jih kljub vsemu razlastili, ter nazad nje možnost posodobitve lastnih hiš. Jasno je torej, da so Kolonkovčani svojo roko dobre volje in razumevanja za potrebe delavcev štirih zadrug že iztegnili, da morajo po temtakem dobro voljo in čut pra vičnosti pokazati sedaj drugi. Načelno velja, da se v načrtovanju novih stanovanj sploh ne gre dotikati obdelanih parcel in predmestnih predelov kot takih, ko so za gradnie razpoložljiva druga zemljišča. Če pa je kaj treba razlastiti, potem naj se'lastniku povrne škoda z izplačilom pravične tidškod-nine na osnovi stvarne vrednosti odtujene mu zemlje, predvsem pa mu je strogo treba zagotoviti alter nativno vrednost za ono. kar izgu bi: to pomeni, da mu je potrebno zajamčiti tako gospodarski, kot jezikovni. kulturni in siceršnji razvoj, kajti poseg na Kolonkovcu spre vrača celovito e'nično družbeno po dobo tega področja. Sprejetje čez vse upravičenih zahtev, ki jih postavlja kolonkovsko prebivalstvo, je v danih razmerah mogoče le, če se bodo zanj resno zavzele politične stranke. Odločil no vlogo morajo pri tem odigrati seveda demokratične sile, o katerih se je na sinočnjem sestanku za iskrilo mnenje, da v preteklosti morda le niso vsega tistega ukre nile, kar jim je nalagala dolžnost. Politični nastop je tembolj nujen, ker se kaže stvarna možnost radikalizacije meddružbenih odnosov. Zastopnik zadružne zveze Tolloy je to možnost 23. decembra iani na tiskovni konferenci odkrito potrdil, nekaj dni prej je to storila tržaška občina: Kolonkovčanom je pismeno javila, da bodo sami v prvi osebi žrtve posledic svojega trmoglavega odpora, tedaj namreč, ko bi štiri gradbene zadruge položile občinski upravi Liste za Trst obračun za nagrmadeno se zamudo pri u- resničitvi načrta PEEP. Občino velja seveda spomniti, da njeno ukrepanje pomeni kršitev čl. 3 deželnega statuta, členov 3, 6 in 10 italijanske ustave, pa še določil osimskih sporazumov. Pa še na to, seveda, da bi se kolonkov- ski razlaščenci po njenem morali zadovoljiti s slabimi 5.000 lirami odškodnine pri kvadratnem metru, medtem ko ima sama toliko denarja, da silos ob železniški postaji kupi po ceni čez 370.000 lir za kvadratni meter, (dg) Hlinili lin ir m ih iiiiii ii ii i mili im iii iii n iiiii nuni m ut iiiii uiiriiiini ii im.. PO LETNEM POROČILU 0 DELU PRAV0S0DSTVA Naša dežela druga na lestvici po širjenju in uživanju mamil Zaskrbljujoč fenomen se v zadnjem času še razrašča - Manj pesimističen obračun o širjenju kriminalitete v naši deželi Naša dežela je po zadnjih podatkih na drugem mestu lestvice o širjenju in uživanju mamil v Italiji. Po istih podatkih je tudi mogoče razbrati, da se je uživanje, predvsem med mladimi, bliskovito razpaslo prav v zadnjih časih. Kar se celotnega državnega o zemlja tiče, kaže statistični obračun, ki ga je pripravil inštitut za socialno medicino pri ministrstvu za zdravstvo, da jemlje opijeve derivate, to se pravi morfij in heroin, 65 tisoč ljudi. Zabeležili pa so tudi petdesetodstotni letni porastek. Mamila, tudi težka, se torej zelo naglo širijo med mladimi tudi pri nas in pri tem zahtevajo svoj smrtni davek (o tem moramo od časa do časa poročati v krajevni črni kroniki) in situacija ni v zadnjih časih nič kaj rožnata če pogledamo na posamezne pokrajine v na ši deželi, lahko vidimo, da je na državni lestvici Gorica celo na šestem mestu, videmska pokrajina na enajstem, pordenonska na šestindvajsetem, tržaška pa na oseminpetdesetem mestu. Tega zaskrbljujočega fenomena (in tudi kriminalitete v naši deželi) se je lotil v svojem letnem poročilu o delu pravosedstva v tr žaškem sodnem okrožju državni pravenik pri tržaškem prizivnem -0r>u dr Giuseppe Gustapane Dr. Gustapane je v svoj era poroči lu analiziraj nekatere aspekte in o-risal smernice, po katerih naj bi začeli hitro in učinkovito postopati, da se položaj celo ne poslabša. Poudaril je, da so posegi javne uprave daleč nezadostni in da je ustanavljanje zdravstvenih centrov in centrov za socialno pomoč veliko prepočasno, da bi kljuboval potrebam. Poleg tega je označil nekatere poti za reševanje perečega problema: tako je na primer potrebno ojačiti boj proti razpečevanju na medna rodni ravni; spremeniti nekatera zakonska pravila, med katerimi je potrebno predvsem definirati pomen izraza »minimalne a'i neznatne doze* (predvideva jo zakon 685); treba je ob'ikovati in izobraževati o peraterje tega sektorja; izrecno pa je neobhodno potrebno boljše obve ščanje javnosti o razsežnosti tega fenomena in vse to na podlagi so-c’Jovania z vsemi družbenimi orga ni, od družine, preko šole. do delov- II IIIMHIIIt MM IIIII III IIIIIIHIIIIKMIIIIIIH lili lili IIKMIKIHIMI 11(11111111111111 III IIMIIHIMIIIfllllllllfllMIIIIIMIIIIIII V ORGANIZACIJI NARODNE IN ŠTUDIJSKE KNJIŽNICE Stiki med dvema svetovoma tema letošnjih predavanj Ciklus predavanj se l>« začel februarja meseca - Predavali bodo priznani strokovnjaki nih organizacij in končno tudi vojske. Manj zaskrbljujoč in manj pesimističen je obračun o širjenju kriminalitete v naši deželi v minulem sodr.em letu. Tako so v tržaškem sodne..1 okraju zabeležili lani osem namernih u-morov, medtem ko jih je bilo leto prej deset. Zmanjšalo se je število ropov: 141 lani. medlem ko jih je bilo predlanskim kar 238. Lani so zab ežili tri ugrabitve (leto prej jih je bilo šest). Narastlo pa je število primerov izsiljevanja V e-nem- letu se je namreč podvojilo od 14 na 28. Lani se je poleg tega dvignilo tudi število prijavljenih tatvin in sicer na 21.356. (predlanskim so jih prijavili 20.037). Največ preglavic pa povzročajo policijskim or ganom in sodstvu prav tatvine v avtomobilih, pa tudi tatvine samih vozil. Lani je narasfo tudi število nenamernih umorov. Bilo jih je 290 (predlanskim 249). V minulem letu so zabe'ežili 7.471 primerov na-merov zadanih telesnih poškodb (pred'anskim pa 6.648), kar pa se političnega kriminala tiče, se po podatkih državnega pravdnika vendarle lahko to’ažimo, saj položaj še zdaleč ni tako zaskrbljujoč, kot v nekaterih drugih krajih v Italiji. Naj za konec navedemo še podatke, ki pričajo, da je v deželi narastlo število civilnih postopkov od 16 tisoč na nekaj čez 17 tisoč, pri čemer sta bila najbolj prizadeta Trst in Videm, in še to, da se je v zadnjem letu dvignilo tudi število ločitvenih postopkov. V analizi minulega sodnega leta se je dr. Gustapane dotaknil tudi izredno resnega problema, ki ga predstavlja pomanjkanje sodnega o sebja. Prav zaradi tega je v nekaterih krajih naše dežele stanje krat-komalo nevzdržno, kot na primer na pordenonski sodniji, kjer so tri je sodniki morali sami opraviti 427 civilnih postopkov, 1010 kazenskih Danes praznuje 50. rojstni dan Milka Mili*. Vse najbolj še ji želijo mož Sergij, hčerka Ka<;a in sin Bogdan z družino. Voščilom se pridružuje družina dkerl. Težko bi v nekaj besedah ozna čili vlogo, ki jo opravlja Narodna in študijska knjižnica. Že od vsega začetka je odbor knjižnice skušal razširiti in popestriti delovanje knjižnice same, ki naj bi se ne omejevalo samo na izposojanje najrazličnejših knjig in strokovnih revij, saj bi morala knjižnica nuditi tudi priložnost za poglabljanje določenih aktualnih ali zanimivih vprašanj V tem smislu je odbor NŠK že pred leti začel prirejati cikluse predavanj, na katerih so govorih priznani strokovnjaki. Vse doslej izbrane teme so skušale o-svelliti določeno poglavje iz slovenske zgodovine, kulture ter umetnosti. Tako so na primer leta 1974 organizirali ciklus o slovenski u metnosti, leto kasneje o slovenski književnosti, dalje še o zgodovini slovenske glasbe, o razvoju slovenske arhitekture, o slovenski gledališki umetnosti, o istrskih fre- skah ter lani o politični in kulturni zgodovini Slovencev skozi stoletja. Februarja meseca bi morala začeli predavanja letošnjega ciklu sa, ki bo nosil naslov «Stičišče slovanskega in latinskega sveta ob Jadranu in ob črti od Jadrana do Kanina.» Odbor knjižnice je že v stiku s profesorjem Jankom Pie terskim z Inštituta za zgodovino delavskega gibanja, ki bo priskrbel predavatelje; med temi bosta verjetno tudi dva ugledna italijanska univerzitetna profesorja. Orne njeno temo bodo predavatelji skušali osvetliti predvsem iz kulturno ■ zgodovinskega vidika. Vseh predavanj naj bi bilo devet, in sicer vsa ko sredo eno. Predavatelji bodo po globili odnose med slovanskim in latinskim svetom v dobi oglejskega patriarhata, beneške republike, avstro-ogrske države, v dobi našla mjočega iredentizma, rapalske po godbe, londonskega sporazuma ter osimskih sporazumov. postopkov in razrešiti 392 delovnih sporov. Naj za konec omenimo, da je dr. Gustapane poudaril, da sta tako policija kot tudi sodstvo vedno dobila pri ljudeh podporo in sodelovanje. Vse to priča, da se pri nas ni razpasla nezdrava navada mol Čeče potuhe, zaradi katere kriminal nič kolikokrat nemoteno delajo. «Umc(ni» predor med Karnijo in Mužci Podjetje Frattolin iz Latisane je k dni dokončalo «umetni» predor v dolžini 430 metrov na pontebski progi med postajama Karnija in Mužci. Umetni predor so zgradili z namenom, da bi enkrat za vselej preprečili zastoje v prometu, ki so jih doslej na tem odseku proge povzročali zemeljski usadi. Predor pa je hkrati zgrajen tako, da lahko vzdrži tudi hujši potres. Delo je stalo milijardo lir. POZIV PREDSEDNIKA ZANETTIJA Skupen nastop za okrepitev mednarodne vloge naše luke V načrtu terminal za sipke tovore - Večja pošiljka vezanih plošč iz Kanade - Višje tarife tudi v Kopru Zaskrbljenost, s katero smo v začetku leta 1980 zrli na bodoči razvoj industrijskih in trgovinskih dejavnosti, je bila žal povsem upravičena in se še pi razblinila v trenutku, ko stopamo v novo leto 1981. Kljub temu je naši luki uspelo, da je lani obdržala in celo za malen kost (za 0,5%) povečala tradicionalni blagovni promet. Zdaj pa je nastopil čas, da napnemo vse sile, da bomo tržaškemu pristanišču v letošnjem letu zagotovili krepkejšo uveljavitev v mednarodnem merilu. Tako komentira predsednik pristaniške ustanove dr. M. Zanetti seda nji trenutek v luškem dogajanju. Kako pa naj se ta krepkejša uveljavitev deseže? Predvsem s ponovno pridobitvijo tistih prometnih tokov, ki so nekdaj gravitirali na naše pristanišče in ki so se v zadnjih letih iz tega ali onega razloga preusmerili na konkurenčne luke. Predsednik Zanetti meni, da naša luka pri tem lahko računa zlasti na tri pozitivne dejavnike in sicer na opravljeno poenotenje treh kompanij pristanišč-nikov, na preustroj luških tarif in na skorajšnjo preosnovo pristaniške ustanove. Toda to še ni dovolj: potreben je tudi skupen nastop vseh zainteresiranih krogov, da bo tržaška luka pridobila nove redne zveze s čezmorjem, ki jih je danes odločno premalo. Kar zadeva tehnične strukture v luki — je še pristavil Zanetti — bo treba čimprej uresničiti poseben terminal za sipke tovore, vpeljati nove direktne tovorne vlake z zaledjem in pripraviti vse potrebno za predvideno povečanje prometa s premogom. Kar zadeva razvoj prometa v luki naj zabeležimo, da br> te dni priplula iz Vancouvra v Trst večja ladja za prevažanje lesa «Nordpol», last pomorske družbe «Seaboard», ki bo raztovorila v lesnem skladišču 9.000 kubičnih metrov vezanih plošč in rezanega lesa kanadskega izvora. Tovor bo prevzela družba «Rosa Rosa*, ki je pred par leti uredila poseben lesni terminal. Iz Kanade naj bi si podobni tovori, namenjeni v Trst, sledili vsake tri mesece. Kakor smo že poročali na tem mestu, je pristaniška ustanova s 1. januarjem povišala tarife za luške storitve v poprečju za 22 cdst. O podobnih poviških poročajo tudi iz drugih italijanskih luk, pa tudi iz Jugoslavije. Tako je koprska luka povišala tarife za kombinirane prevoze za 10 odst. in za tradicionalno manipulacijo blaga za 20 odst. Pravoslavna cerkev včeraj praznovala božično vigilijo Srbska pravoslavna skupnost v Trstu je precej številna, čeprav se njeni člani zberejo le nekajkrat letno in to ob velikih cerkvenih praznikih. Ena takih priložnosti je bila včeraj, ko so pravoslavni verniki praznovali božično vigilijo. Pra- voslavni božič se obhaja 13 dni za katoliškim, na predvečer Jezusovega rojstva se pravoslavni verniki zberejo in skupno prisostvujejo obredu, ki mu pravijo «Badnje ve-če» ali «Badnjak». Že od ustanovitve grško-ilirske skupnosti v Trstu (pozneje sta se grška in srb ska skupnost ločili'' se verniki udeležijo večernice in nato v župnijskih prostorih opravijo simbolični obred. Tudi včeraj je predsednik tržaške pravoslavne skupnosti s slamo prekril tla okoli slovesno in bogato pripravljene mize. kar po-nazoruje skromnost in preprostost Jezusovega rojstva. Nato je župnik Iii ja Ilič blagoslovil suho vejo, na kateri .je bilo obešeno sadje: predvsem zadnji del obreda močno spominja na poganske obrede o rodovitnosti. Prisotne otroke, ki so bili med «Badnjakom* v centru pozornosti, so tudi primerno obdarili. • Na Proseku se bo danes ob 18. uri sestal rajonski svet za zahodni Kras. •Tržaška občina obvešča, da je na občinski oglasni deski na vpogled uradni seznam uporabnikov uteži in mer za dveletje 1981-82. Rok za vložitev morebitnih prizivov zapade 30 dni po objavi seznama. V PONEDELJEK V GLEDALIŠČU ROSSETTI Kvintet iz Monte Carla: Šostakovič in Schumann Letošnji del koncertne sezone 1980/81 Tržaškega koncertnega društva se je začel v ponedeljek zvečer v gledališču Rossetti z nastopom *Quintetta pro Arte» iz Monte Carla. Ansambel, ki je v Trstu koncertiral že pred dvema letoma, sestavljajo pianistka Laurent - Bian-chieri, ki je ansambel tudi ustanovila pred kakimi petnajstimi leti, violinista Jean Claude Abraham in Re-nee Charnaii, violist Jean - Pier-re Pigerre in čelist Lane Anderson. Vsi godalci so solisti Državnega orkestra monaške Opere iz Monte Carla. Tržaškemu občinstvu se je tokrat predstavil s šostakovičevim Kvintetom op. 57 in Schumannovim Kvintetom v B-duru op. 44. Izvajani Kvintet velja za najboljše šostakovičevo komorno delo iz let njegove umetniške zrelosti (1940) in izpričuje bogastvo in spontanost njegovega glasbenega izraza v vseh stavkih te krepke glasbene arhitekture od preludija, ki se izlije v fugo, katere liričnost se po živahnem scherzu povrne kot odmev v inter-mezzu, pa do finala, prežetega z ritmično silovitostjo in skladateljevo življenjsko silo. Zahtevno skladbo, ki zahteva zlasti od obeh violinistov prefinjeno skladnost v podajanju teme, je ansambel zaigral z ustreznim tematskim variiranjem z vrhuncem v intermezzu in finalu, vendar v celoti brez neke izjemne interpretativne zanositosti. Schumannov Kvintet je ansamblovim interpretativnim zna- ((IIHIIIII(llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltlll(l(llllll*lllllllllllllllllllllllllllll®lllllll*lllllllllllllll®*®llllll**^*® V PALAČI VIVIANI Zanimiva razstava lutk in marionet O. Sarzija Razstava bo odprta še do sobote - Drevi bo gledali, ška skupina iz Reggio Emilije nastopila v Krožku za kulturo in umetnost Razstava lutk in marionet v Palači Viviani (Largo Papa Giovanni) doživlja ta čas v našem mestu velik uspeh, predvsem med šolsko mladino. Gre za razstavo, ki je po svoje neobičajna in o kateri velja spregovoriti. Razstavo je na pobudo univerzi tetnega gledališkega krožka posta HIllllllllllillillIimillllllliMfllllllllllllllllilllllllillillliiilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllliilllllilllllllMIilllllllllllllllllllillllllIlllilllllllllllllllll PO SPORAZUMU S PODJETJEM A NAS Dežela bo poverila družbi «Autcvie» gradnjo avtoceste Opčine - Fernetiči Za podaljšanje sedanje avtoceste do Padrič bo poskrbela sama ANAS Finančno kritje zagotovljeno z zakonom o ratifikaciji osimskih sporazumov Na zadnji seji, ki je bila te dni v Rimu in ki jo je vodil podtajnik na ministrstvu za javna dela G. Santuz, je upravni svet državnega Prosek - Opčine in še pozneje odsek Opčine Padriče. Tu se bo avtocesta priključila na novo hitro cesto, ki jo bo tržaška občin- podjetja za ceste ANAS odobril za- ska uprava na podlagi ustreznega snevo sporazuma z deželno upravo j sporazuma z deželo speljala s po-Furlanije - Julijske krajine za grad- j mola VII. v novi luki mimo Lako-njo novega avtocestnega odseka - tišča na kraško planoto. Opčine - Fernetiči - italijansko jugo- De,a za uresničitev prvih dveh slovanska meja. Finančna sredstva za uresničitve te pomembne infra- strukture so že na razpolago, in . gradbenim podjetjem, ki so se u-sicer po zakonu, s katerim je ita- deležila ustreznih licitacij, licitacijo lijanska vlada svoj čas ratificirala | osimske sporazume iz leta 1975. Deželni odbor Furlanije - Julijske krajine je zasnovo sporazuma odobril že pred časom, i.i sicer po u-spešnih stikih, ki jih je pristojni odbornik Rinaldi imel v tej zvezi z vedstvom državnega podjetja za ceste. Na podlagi deželnega zakona štev. 53 z dne 28. oktobra 1980 bo deželna uprava prepustila izvedbo del družbi «Autovie», ki je kakor znano zgradila avtocesto Trst - Videm - Benetke. Nova prometnica, ki se bo na meji priključila na cestno omrežje SR Slovenije in ki bo speljana mimo tovornega postajališča pri Fernetičih, spada v širši načrt za izboljšanje avtocestnih infrastruktur v neposrednem zaledju tržaškega pristanišča. Kakor znano, je država z zakonom o ratifikaciji osimskih sporazumov dala med drugim na razpolage finančna sredstva za podaljšanje sedanje avtoceste, ki se končuje pri Moščenicah, mimo Se-sljana, Proseka in Opčin do Padrič. Pri Opčinah se bo od te prometnice odcepil krak do meje pri Fernetičih. Medtem ko bo omenjeni krak zgradila po nalogu deželne u-prave družba «Avtovie». bo avtocesto od Moščenic mimo Proseka in Opčin do Padrič zgradila družba ANAS. Ustrezne načrte so pripravili strokovnjaki družbe «Autovie», ki predvidevajo gradnjo nove infrastrukture v treh fazah: najprej bo do zgradili odsek Moščenice - Prosek, nato pride na vrsto odspk za tretji odsek (Opčine - Padriče) pa bo ANAS razpisala čez nekaj mesecev, ko bodo v izvirne načrte vnesene variante, ki so jih predlagale prizadete občinske uprave, da bi kolikor mogoče zavarovale naravno okolje na območju, koder bo speljana nova prometnica. • ACEGA sporoča, da bodo danes okenca njenih uradov odprta samo od 7.25 do 10. ure zaradi vsedržavne stavke osebja. tlllllllltlllllllHIIIIIIIIIVIIIIIIIItlllllllllllllllllllllllllllllllllll II ItlH IIIIIIIIIIIIHIIIIIII IH Mlllllllllllltlltlltllltlllltt odsekov (Moščenice - Prosek in Prosek - Opčine) je ANAS že oddala MALA ČRNA KRONIKA Hujša nesreča dijaka v šolski mehanični delavnici Hujšo nesrečo je doživel včeraj 15-letni dijak Mario Baruca, ki je doma v Bol juncu štev. 184. Dijak se je ponesrečil v mehanični delavnici šele Galvani v Ulici Economo 12/9. Baruca se je namreč nehote preveč približal meha nični stružnici, ki je delovala. Pri tem se je z obleko zapletel v mehanično ročko, ki ga je silovito potegnila proti stroju. Utrpel je odprti zlom ključnice, zadobil rano v pr sni koš in brado. Sprejeli so ga na ortopedski oddelek s štiridesetdnevno prognozo okrevanja. Na šolo so prišli tudi agenti letečega oddelka, poleg njih pa še od delek znanstvene policije. Trčenje med rešilcem in mestnim avtobusom Nekaj po 20. uri sta na križišču med Ulico Carducci in Ulico Ginna-stica trčila rešilec Rdečega križa in avtobus štev. 11. mestnega podjetja ACT. V nesreči se je najtežje poškodoval 75-letni Albino Stocca (doma v Uliti S. Cilino 6), ki so ga z rešilcem peljali lz openske v glavno bol- nico. Zadobil je udarec m rano v glavo ter druge poškodbe, tako da so ga sprejeli na nevrokirurški oddelek. Zdravniki so izrekli petdeset-dnevno prognozo okrevanja. Ranila sta se tudi šofer rešilca, 36-letni Luciano Sturman, ki pa so ga po prvi pomoči v boinici odpustili in 33-letni bolničar Albino Vido-nis, doma v Ul. Baseggio 9, ki se bo zaradi raznih udarcev zdraviti 10 dni. Do trčenja je prišlo, ko je avtobus, ki ga je upravljal 49 letni Car-lo Bartoli, vozil skozi zelen semafor (prihajal je po Ulici Ginnastica). Pri tem je imel rešilec prižgane vse predpisane luči in tudi sireno. Ob 23. uri se je zatekla v glavno bolnico tudi 52 letna šivilja Nidia Bukovaz, ki je v trčenju med rešil cam in avtobusom utrpela nekaj lažjih poškodb. Potnica na avtobu su štev. 11 se je udaril, v roko in nogo. Okrevala bo v osmih dneh. vilo gledališče «Teatro del setaccio» iz Reggio Emilije, ki ga vodi znani italijanski umetnik Otello Sarzi. Sarzi izhaja namreč iz umetniške družine,'v kateri je bilo ustvarjanje z lutkami že tradicija. Otello Sarzi je svoje sporočilo podvrgel tej tradiciji, čeprav jo je v mnogočem preoblikoval. Predstave z lutkami so nastale na trgu, med ljudstvom in so pripovedovale več ali manj o vsakdanjem življenju, Sarzi pa je ta žanr preoblikoval in skozi usta njegovih lutk govorijo zna"i protagonisti klasičnih in tudi modernih dram. In prav v tem je umetnikov namen posredovati »pravo* gledališče na poseben način — z lutkami, ki naj bi vredno literarno delo približale okusu občinstva, V Palači Viviani tako gledamo širok izbor lutk ir marionet, ki jih je Sarzi s svojimi sodelavci ustvaril iz najrazličnejših materialov. V glavnem so te lutke protagonisti gledaliških predstav, ki jih je skupina »Teatro del setaccio* posredovala na turnejah po vsej Italiji in tudi v tujini. Gre za prikaz 30-letne-pa dela umetnika, ki se bavi z gledališko animacijo. Prav zaradi tega je obisk tržaških šolarjev zelo velik in že sedaj so padli predlogi za seminarje o animaciji z lutkami, ki jih bo Sarzi imel v prihodnjih lednih na raznih šolah. Sicer pa se šole že sedaj lahko poslužijo uvode-nega» obiska razstave, saj jim član gledališča oriše pomen in vlogo najrazličnejših lutk. Z njimi, lutkami namreč, postane gledališki tekst bolj »berljiv* in bližji doumevanju širokega kroga gledalcev, saj imajo lahko lutke večjo izrazno moč kot pa navadni igralci. Na razstavt je tudi pravi lutkovni oder in so prave lutke, s katerimi lahko otroci improvizirajo predstavo in s tem izražajo določene zadeve oziroma željo po igri. Skratka, dobra razstava, povezana z živo a r:macijo. Razstava v Palači Viviani bo odprta do sobote. 10. t.m., in sicer vsak dan od 9. do 12. ure in od 17. do 19. ure. Poleg tega bosta v lem okviru še dve predstavi. Prva bo danes ob 10. uri za šole in ob 20.30 za ostalo občinstvo v Krožku za kulturo in umetnost, ko bo gledališče iz Reggio Emilije prikazalo Rodarijevo delo «Skrivnostna gon dola», druga pa bo na sporedu jutri, ko bo Otello Sarzi predstavil delo «1 z lesenih glav*. čilnostim vsekakor bolj ustrezal bodisi zato, ker je nudil izvajalcem, več priložnosti za demonstriranje dovršene tehnike in skladnosti, bodisi zato, ker je lepše prišlo do i-zraza tudi plemenitost zvoka vseh štirih godalcev ter briljantna interpretacija pianistke zlasti v srednjih stavkih, pisanih pod sugestivnim navdihom avtorjevih liričnih spevov. Posebej velja omeniti zvočno ustreznost ansamblovega muziciranja v mrtvaški koračnici drugega stavka. Za dodatek je ansambel zaigral še scherzo iz Dvorakovega kvinteta, v katerem je lepo ponazoril nežni iz narodne zakladnice izvirajoči, melos Dvorakove glasbe, (jk) KRIZA LADJEDELNICE CAA Danes v Miljah sindikalna skupščina Glavno vprašanje, s katerim se morajo v začetku leta spoprijeti gospodarske, socialne in sindikalne sile na Tržaškem, je vprašanje nadaljnje usode miljskega obrata «Cantieri Al-to Adriatico*. O tem problemu bo danes popoldne ob 14. uri razpravljalo prizadeto delavstvo, zbrano na sindikalni skupščini v menzi ladjedelnice, v prisotnosti predstavnikov e-notne sindikalne zveze CGIL -CISL - UIL. Kakor znano, se delavci in sindikati borijo predvsem za to, da bi k družbi pristopila «Fincantieri», kar bi med drugim omogočilo deželni finančni družbi «Friulii», da poveča svoj delež pri glavnici obrata. V zvezi s tem vprašanjem se bo predsednik deželnega odbora Comelli te dni sestal v Rimu s predsednikom ministrskega sveta Forlanijem. Tržaški pokrajinski svet pa se bo v zvezi s tem problemom sestal v petek ob 16. uri na izredni seji v dvorani miljskega občinskega sveta. Dan poprej se bodo sestali načelniki svetovalskih skupin, da bi izdelali enoten dokument s predlogi za izhod iz krize. Na izredno sejo pokrajinskega sveta v Miljah so vabljeni tudi župani vseh občin iz tržaške pokrajine. Inštitut za prevoze pripravil program za letošnje leto Inštitut za študijo prevoznih sistemov v okviru evropske gospodarske skupnosti je pripravil program svoje dejavnosti za letošnje leto. Priredil bo dva velika tečaja: na prvem, ki bo 22. in 23. maja, bo govor o krajevni oblasti in prevozih na velikih urbaniziranih površinah. Drugi tečaj, ki bo od 25. avgusta do 5. septembra, pa bo posvečen vprašanjem prevozov po zraku, cevovodov in žičniških sistemov, ker imajo ti prevozni sistemi največje možnosti razvoja v primerjavi z ostalimi (morskem, cestnem in železniškem), o katerih so sicer razpravljali že v prejšnjih letih. • Jutri ob 18. uri bo v Ul. Madon-nina 19 pokrajinska skupščina komunističnih delavcev na temo: Izbire delavskega gibanja. mm V počastitev spomina Štefanije Tavčer vd. Kalc darujejo za TPK Sirena: Stanko Pertot 10.000, Vito-rija Stocca 5.000, Gracijela Biber 5.000, Irma in Vinko Cressi 5.000, Stojan Pertot 10.000, Mara Puntar 5.000, Dana Krošelj 5.000, Roža Pertot 2 000, Mito in Rita Pertot 5.000, Danilo in Majda Gerdol 5.000, Vida Pertot 2.000, Josip Baša 5.000, družina Borisa Pertota 10.000, Mitja Pertot 10.000 in Olga Pertot 5.000 lir. V spomin na pok. teto Štefanijo vd. Kalc darujeta nečaka Giulio in Emil z družinama 30.000 lir za ŠZ Bor. Namesto cvetja na grob Ivana Sedmaka daruje Konzorcij pridelovalcev vin tržaške občine 20.000 lir za Sklad za vzdrževanje doma Albert Sirk. V spomin na pok. Ivana Sedmaka darujeta Karmelo in Silva Sedmak 10.000 lir za Sklad za vzdrževanje doma Albert Sirk. Marija Košuta daruje 5.000 lir za KD Vesna. V snomin na pok. Kristo Milanič roj. Paulina daruje Franc Šemec 5 000 lir za spomenik padlim v NOB iz Prečnika. Namesto cvetja na grob Ninija Sedmaka darujeta Marija in Nini Košuta iz Trsta 10.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. Namesto cvetja na grob Ninija Sedmaka darujeta Marija in Mario Magajna 20.000 lir za Sklad za vzdrževanje doma «A. Sirk*. Finančni stražniki so na vlaku, ki prihaja iz Jugoslavije v naše mesto, zaplenili tri kilograme in tristo gramov marihuane. Mamilo, ki je bilo skrito v dvojnem dnu kovčka, so našli tudi s pomočjo zdresiranih psov. Lastnika kovčka, 25-letnega nige rijskega državljana, so aretirali, Zapustil nas je naš dragi LUIGI GHEZZ0 Pogreb bo jutri, 8. januarja, ob 10.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice. Žalostno vest sporočajo žena Marta, hči Luciana z možem Silvanom, vnukinja, svakinji, svak in drugo sorodstvo. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Trst, 7. januarja 1981 (Pogrebno podjetje Zimolo) POJUTRIŠNJEM KRSTNA PREDSTAVA V KULTURNEM DOMU AL KAJ RIBIČ JE UJEL V petek zjutraj bo v Kulturnem domu krstna predstava otroške igre «Aj, kaj ribič je ujel«, ki jo je napisala tržaška pisateljica Zora Tavčar, režiral pa Sergej Verč. Na sliki prizor iz igre •iiiiiiiHliiiiiiiiiitiiiiniiimimiiiiiumiiifiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiuiMiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiumiiiiiuiniiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiniiiiiiiiiiiiiii Gledališča VERDI Nocoj ob 2«. uri bo v gledališču Verdi (red F/A) peta uprizoritev poljskih narodnih plesov in pesmi. Nastopa ansambel «Mazowsze*, ki ga vodi Mira Ziminska Sygietynska. Serija predstav se bo končala v nedeljo, kot predvideva program: jutri, v četrtek, ob 20. uri šesta (red B), v petek ob 20. uri sedma (red H), v soboto ob 17. uri osma (red S), v nedeljo ob 16. uri žadnja (red G). Prodaja vstopnic pri glavni blagajni gledališča. Na razpolago je še omejeno število vstopnic. ROSSETTI Danes ob 18. uri (red 1. sreda) bo na sporedu Gogoljev «Revizor» v uprizoritvi Ljudskega gledališča iz Rima. V abonmaju odrezek 4. Ariston 17 00 cCaiifornia svveet*. Vstop dovoljen samo članom kluba AIA. Eden 16.00 «Shining*. Prepovedan mladini pod 14. letom. Ritz 16.00 «Flash Gordon*. Exeelsior 16.00 «11 vizietto II.» U. Tognazzi. Grattaeielo 16.00—22.00 «Biancane ve e i sette nani*. Risani film Fenice 16.30 «Fantozzi contro tutti*. Paolo Villaggio. Barvni film Aurora 16.30 «Malabjmba». Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. i >•' Cristallo 17.00 «Brubaker». Robert Redford. Barvni film za vsakogar. Vitforio Venelo 16.00 «Specchio per le allodole*. R. Burton in R. Mit-chum. Barvni film za vsakogar. Capitoi 15.30 «L’aereo piu pazzo del mondo*. Moderno 16.00 «Visita a domicilio*. W. Matthau in G. Jackson. Barvni film za vsakogar. Lumiere 16.00 «Porno story of Ju stine*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Volta Zaprlo. Včeraj-danes Danes, SREDA, 7. januarja ZDRAVKO Sonce vzide ob 7.45 in zatone ob 16.38. — Dolžina dneva 8.53. — Lu na vzide ob 8.26 in zatone ob 18.01. Jutri, ČETRTEK, 8. januarja MAKS Vreme včeraj: najvišja temperatura 6,1 stopinje, najnižja 1,2, ob 18. uri 4, zračni tlak 1008,8 mb rahlo pada, brezvetrje, nebo jasno, morje mimo, temperatura morja 8,4 stopinje. IOJSTVA IN SMRT* RODILI SO SE: Alessia Osana, Moreno Beletic, Giuliano Zivoli, Igor Marchesini. Simone Orfano in Bari ara Nule-. UMRLI SO: 80-letna Maria Marž por. MiUo, 74-letni Valerio Cusani, 78- letna Maria Saule vd. Vardabas-so, 64-letni Querino Rosa, 77-letni Roberto Visintini. 58 letna Anna Pe-rossa por. Benci, 85-letna Adriana Magrin. 71-letna Luigia Fon vd. Kramar, "7-letna Bortola Benedetti por. Petronio, 78-letni Giuseppe Giadrievich, 59-letni Duilio Miceu, 88-letni Guido Radman. 52-letni Giuseppe Castclli. 65-letna . Tar' Marel-li por. Mengaziol, 69-letni Sergio Carbone, 781etna Ofelia Frausin por. Ubaldini, 80-letni Amedeo Me-netto. 87-letni Bruno Stefinlongo, 77-letni Giordano Godina, 57 letna An tonia Munda, 36-letni Marino Oco-vich, 80 letna Carmela Doronzo vd. Cuici, 66-letna Pierina Palin por. Bonifacio, 92 letni Romano Mara-spin, 68 letni Silvano Sciami, 74-let-na Laura Buglivazzi por. Griselli, 79- letni Paride Botteri. SLOVENSKO ,'STALNO ; GLEDALIŠČE V TRSTU Dom Alberta Sirka v Križu DACIA MARAINI ŽENSKI NA PODEŽELJU (enodejanka) V soboto, 10. januarja, ob 20.30 »^SLOVENSKO ^^GLEDAUŠČE V TRSTU Kulturni dom ZORA TAVČAR AJ, KAJ RIBIČ JE UJEL MLADINSKA IGRA KRSTNA PREDSTAVA - režija SERGEJ VERČ PREMIERA: v petek, 9. januarja, ob 10.00 GLASBENA MATICA-TRST Razna obvestila Foto krožek «TRST 80» vabi vse prijatelje fotografije na sestanek, ki bo v Gregorčičevi dvorani jutri, 8 t.m., ob 20. uri. Sindikat slovenske šole vabi vse šolnike, ki bi jih veselilo delo v deželnem pedagoškem inštitutu (IRR SAE), da se udeleže sestanka, ki bo 9. t.m., ob 18. uri na sedežu sindikata v Ui. F. Filzi 8. Na sestanku bodo dobili natančne podatke o natečaju. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Mazzini 43; Ul. Tor S. Piero 2: Ul. Felluga 46; Ul. Mascagni 2. (od 8.30 do 13. in ml 16. do 20.30) Ul. Giulia 1: Ul. S. Giusto 1. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Giulia 1; Ul. S. Giusto 1. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA ■Nočna služba od 20.00 do 8. ure tol. 73-267, predpraznična od 14. do 21. ure in praznična od 8. do 20. ure, tel. 68-441. LEKARNE V OKOLICI 3oljunec: tel. 228 124; Bazovica: . 226 165: Opčine: tel. 211001 osek: tel 225141 Božje polje onik: tel 225 596: Nabrežina: tel 1-121- Sesljan: tel. 209 197: Žavlje: . 213137; Milje: tel. 271-124. Jutri, 8. januarja 1981, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu SIMFONIČNI ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE Dirigent: Antal Jancsovics Solistki: Veronika Kincses, sopran Dubravka Tomšič - Srebotnja-knva, klavir Prodaja vstopnic v pisarni GM od 9. do 12. ure in eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma. JUTRI V VIDMU Comelli o svojem obisku v Bazilikati Predsednik deželnega odbora se je včeraj vrnil s potresnega območja v Bazilikati, kjer je na delu več zdravstvenih delavcev, strokovnjakov in gozdnih čuvajev iz Furlanije - Julijske krajine. Comelli se je med svojim bivanjem na potresnem območju sestal z javnimi upravitelji krajev Vietri in Tito Scalo, kjer delujejo deželne ekipe, s predsednikom dežele Bazilikata Verrastrom, z ministrom za zunanje zadeve Co-lombom in z namestnikom komisarja Zamberlettija gen. Bernardom. Med ogledom prizadetih krajev, katerih obnova je bila zaupana naši deželi, je bil predsednik Comelli seznanjen z najnujnejšimi problemi in potrebami prebivalstva. O tem bo ComeJLi obširneje poročal na seji deželnega odbora za pomoč potre-sencem, ki se bo sestal jutri v Vid- Mali oglasi ■telefon (040) 7946 72 AVTOKAROSERIJA v industrij skem predelu mesta v Trstu išče vajenca začetnika in vajenca z vsaj enoletno prakso. Telefonirati v delovnem času na štev. 826-759. GOSTILNA «AJ Palombar.ii>, Trst, Bazoviška cesta .56, tel. 040/54571» vam nudi vsak dan žabe1, divjačino, škampe In druge specialitete. PRODAM peugeafe.204 GL, letnik 69 v dobrem stanju, elektronski vžig, nove gume. Cena po dogovoru. Telefon - Gorica, 83535. MILIČ DUŠAN - Zagradec 2 -toči belo in črno vino. ŠTUDENT išče opremljeno sobo v mestu ali okolici. Telefonirati v večernih urah na št. 226-169. IŠČEM garažo v najem pri Lovcu ali na Katinari. Telefon 911-119. VELIKA ZMAGA STARŠEV IN VSE SLOVENSKE JAVNOSTI Torek, 6. januarja 1981: odprtje slovenske šole Pomemben datum za Slovence v Ronkah in v Laškem Sedem otrok iz tržiškega okoliša od včeraj obiskuje prvi razred slovenske osnovne šole v Romijanu (Ronke) - Vsa hvala ronški občinski upravi in vsem, ki so akcijo podprli Izleti Združenje Union spuroča članom in prijateljem, da je odposlalo programe izletov in sicer za Sicilijo, ki bo od 22. februarja do 1. marca t.l., in za Beograd, ki bo od 17. do 22. a-prila. S tem sporočilom želimo in priporočamo zainteresirancem, da se osebno oglasijo najkasneje do 15. januarja na našem sedežu vsak dan razen ob sobotah od 17 do 19. ure v Ut. Valdirivo 30, tel. 64459. Sekcija KPI Josip Verginella v Križu organizira od 27 junija do 5. julija 9-dnevno potovanje v Baku, Tbilisi in Moskvo. Za vpis in informacije se lahko zglasite ob nedeljah od 11. do 12. ure na sedežu sekcije v ljudskem domu. PELLICCERIA C E R V O priporočena trgovina za vaše nakupe KRZNA - JOPE elegantni modeli najboljše kakovosti NAŠITKI vseh vrst. Bogata izbira Najnižje cene v naši deželi TRST. Viale XX. settembre 16 Tel. 796-381 «Ronke. 6. januarja 1981. Narek V naši učilnici je toplo.* Ta napis smo včeraj videli na tabli učilnice J \ . v osnovnošolskem poslopju v Ro mijanu, v Ronkah, kjer je včeraj pričela z delovanjem slovenska osnovna šola. To .je prvi razred šole s slovenskim učnim .jezikom, ki so jo starši iz Ronk ob podpori vsega slovenskega prebivalstva in ronške občine, zahtevali že v za četku lanskega leta, ko so vložili tozadevno prošnjo. Morda bi bilo odveč ponavljati vso zgodovino te šole, oziroma zgodovino prizadevanj za odprtje te šole, še posebej v zadnjih mesecih. Slovenska šola je v Ronkah z uspehom delovala od osvoboditve do srede petdesetih let, ko jo je šolska oblast ukinila zaradi pomanjkanja učencev. Otroci nekaterih slovenskih družin iz Ronk, Tržiča in še drugih krajev, so zatem več let obiskovali slovensko osnovno šolo v Doberdobu. Več let so starši sami skrbeli za prevoz v to kraško vas. v zadnjih letih pa so za to skrbele izmenično občinske uprave v Trži ču, Ronkah in štarancanu. Tudi v tem šolskem letu je v šoli v Doberdobu precej otrok iz teh krajev v Laškem. Tudi sedem otrok pr vega razreda, ki so od včeraj v Ronkah, je obiskovalo v začetku tega šolskega leta doberdobsko šolo. Predlanskim je občinski upravi v Ronkah uspelo dobiti prostor, da je odprla slovenski otroški vrtec, v katerega so hodili in seveda še hodijo otroci iz raznih krajev, ne sa mo u Ronk. Ker je bilo jasno, da bo dovolj otrok iz tega vrtca za slovensko šolo, so v začetku lanskega leta starši od občinske upra ve zahtevali, da se zavzame za odprtje prvega razreda slovenske šole. Ronška občina .je tem zahtevam ugodila in pravočasno vložila prošnjo na šolsko oblast ter zagotovila učilnico v poslopju italijanske osnovne šole v Romijanu. Postopek pa je bil dolg, predolg in ob začetku šolskega leta ni bilo še iz Rima odgovora. Zaradi tega so se takrat angažirale vse slovenske organizacije, politične stranke, v katerih se udejstvujejo Slovenci, občinske uprave tržiškega okoliša in pokrajinska uprava, sindikati. Decembra pa je prišlo iz Rima dovoljenje, da se šola odpre. Šolsko skrbništvo je od ronške občine zahtevalo, da ugodi potrebi in po božičnih ip novoletnih oočitnicah. včeraj, so šolb končno:odprli. Otrokom ne bo treba več v bolj odda ljeni DoUapdob,,. fpuču ie jih mladi učitelji Marko Jarc’ V razredu ie vseh sedem otrok,, ki so jih v to šolo starši vpisali še pred začetkom šolskega leta. Pet jih je iz Ronk, eden iz Tržiča, eden iz Šta rancana. Poslušali smo .jih. kako lepo berejo slovensko. Novi šoli seveda želimo da bi se uspešno razvijala, da bi prvemu razredu sledili še drugi in seveda želimo tudi, da bi se lepo razvijal tudi slovenski otroški vrtec v tem kraju. Vrtec in šola v Ronkah bosta najbrž navdahnil^ še kako slovensko družino v Laškem, da pošl.ie svoje otroke v slovenski vrtec in šolo. Slovenska javnost v zameistvu pa .je nadvse zadovoljna s tem uspehom, za katerega gre zahvala staršem otrok, vsem organizacijam, javnim ustanovam, ki so kakorkoli prispevale, da se .je šola odprla. Še posebej pa se moramo zahvaliti ronški občinski upravi in Dober-dobcem, ki jim je to vprašanje zares ležalo pri srcu. BANCA Dl CRtDITO Ol TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA ■ s. E/A. 'C' • filžI Tb - >2? ev4«ie 6. 1.1981 Ameriški dolar 920.— Funt šterling 2.185.— Irski funt šterling 1.760.— Švicarski frank 520.— Francoski frank 203,— Belgijski frank 28,75 Nemška marka 473.— Avstrijski šiling 66,25 Kanadski dola- 770,— Holandski Lorin* 435.— Danska krona 152.— Švedska krona 209,— Norveška krona 177,— Drahma 16,50 Mali dinar 26,75 Veliki dinar 27.— MENJALNICA vseh tujih valut Sedmerica učencev z učiteljem Markom Jarcem dan delovanja slovenske osnovne šole v Ronkah uinmiumiitifiiiiimiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiimiiiiiiiiuiHiiiiiimiiiiiitiiiimiiiiiiiiiiiiiitiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiitiiiiiiiimiiiimtiniiiiiiiiimimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimii SKUPŠČINA JE BILA V PONEDELJEK Veliko opravljenega dela in še več pobud v ronskem večnamenskem kulturnem središču Lani so dobili svoj sedež in imajo sedaj možnost za razvoj bogate dejavnosti V nedeljo v Eoljanu odprtje fotografske razstave #Kamen na kamnu> Javno večnamensko kulturno središče v Ronkah je v prejšnjem letu opravilo zelo veliko kvalitetnega in pozitivnega dela. To so ugotovili zastopniki občin na skupščini središča, ki je bila v ponedeljek zvečer v Ronkah. Na skupščino, ki je bila prva po lanskih junijskih volitvah, so prišli številni novi zastopniki občin in tudi zaradi tega so vprašanja kar deževala na predsednika Sergia Bozzija in na druge odbornike, Kulturno središče je v začetku lanskega leta dobilo svoje prostore ’VJ!tfmkijh, čttčtli z urejanjem knjižnice, tam imajo tudi svoje urade. Pričeli pa so tudi s pripravami -za ureditev 1 muzeja dela, t..j. muzeja, v katerem bo prikazano kmečko, obrtno in delavsko delo na tržiškem področju. Pobudo za to so dobili na nekaterih občinskih ali šolskih razstavah, ki so jih v prejšnjih letih priredili v nekaterih krajih na Tržiškem Kulturno središče, ki tesno sodeluje z občinskimi upravami, pa skrbi za drugačno kulturno dejavnost v raznih krajih. Izdaja dvakrat letno revijo «11 territorio* (prav v teh dneh je izšla 5. številka te revije), vzdržuje stike z občinskimi knjižnicami, bilo je pobudnik nekaterih drugih kulturnih akcij, še zlasti v lanskem poletju, ko je bila v več krajih v tržiškem okolišu vrsta prireditev na prostem. Priredili so tudi ciklus filmskih predstav. V Šempetru ob Soči sodelujejo s tamkajšnjo občino pri tečaju keramike. Že lani so zastavili delo za to leto. Čez nekaj dni, v nedeljo 11. januarja bodo odprli prenovljene prostore občinske knjižnice v Fo-ijanu, kjer bo tudi stalna fotografska galerija. Serijo razstav*' bodo pričeli s «Kamnom na kamnu», fotografsko razstavo o Krasu, ki sta jo pripravila slovenska- fotografa Jožko Prinčič in Viljem Zavadlav. V februarju bo v Tržiču razstava znanega karikaturista Tullia Altana, v marcu bo, prav tako v Tržiču, razstava o spremembah okolja v predindustrijskem obdobju na področju Tržiča. Na sporedu imajo še druge pobude. Omenimo še, da so v Doberdobu odprli prav v tem zimskem času knjižnico slovenskih kniig za otroke. V poročilu odbora je tudi ori- sano kako je prišlo do pobude za odprtje muzeja dela in kako potekajo dela. V začetku seje je prišlo do zamenjave dveh članov ožjega odbora. Odstopila sta prof. Silvio Cumpeta in Alessandro Bertani, na njuno mesto so izvolili Graziana Frateja in prof. Ervina Palmanna. Glasovali so tudi o proračunu in o začasnih ter stalnih namestitvah. Medtem ko so se lani občasno posluževali uslužbencev za dobo e-nega ali več mesecev, so ob koncu leta dobili dovoljenje, da lahko vsamejd v službo štiri ljudi. Seveda niso ti ljudje vse kar potrebujejo v tem kulturnem središču, kajti če bi hoteli izpeljati vse načrte bi jih morali imeti veliko več. Pri glasovanju sta se zastopnika doberdobske občine vzdržala, rekoč da je treba, da bi Upoštevali tudi znanje slovenskega jezika. Trenutno dobro obvlada slovenščino tajnica slovenske komisiie, ki pa ni stalno zaposlena v središču, in ki, podobno kot drugi, opravlja delo le nekaj ur tedensko. V to kulturno središče je uradno pristopila tudi občina Zagraj. Imenovani sodniki goriškega okrožnega sodišča Pri prizivnem sodišču v Trstu so te dni objavili seznam sodnikov za tekoče sodno leto. Tako so objavili sestavo prizivnega sodišča v Trstu, porotnega sodišča v Trstu, sodišča za mladoletne v Trstu ter sestavo okrožnih sodišč v Trstu, Gorici, Pordenonu, Tolmeču in Vidmu. Goriškemu sodišču bo letos predsedoval Pier Luigi Delfino, sodniki pa so Dario Succi, Augusto Marinel-li, Matteo Trotta in Clara Castro. Glede sporov s področja delovnih odnosov bo odločalo sodišče v sestavi Pier Luigi Delfino, predsednik, Dario Succi, Augusto Marinelli in Clara Castro. Spore s kmetijskega področja bodo reševali Pier Luigi Delfino, predsednik, Dario Succi in Clara Castro. Kot izvedenca sta bila imenovapa Claudio Jacob in Dante Peloi. nadomestna izvedenca pa Giuseppe Toso in Tullio Devetag. Nalogo preiskovalnega sodnika bo opravljal Matteo Trotta. Goriški gasilci so imeli v ponedeljek ponoči in včeraj dopoldne o-bilico dela z gašenjem požara, ki je zajel skladovnico slame v predmestju Gradišča, last Franca in Bruna Marussiga. Kljub hitremu posegu gasilcev je zgorelo 30 velikih okroglih bal slame v vrednosti okrog 2 milijona lir. Razna obvestila Prosvetno društvo Jezero vabi danes ob 20. uri na predavanje dr. Janeza Honna — S poti po Makedoniji. Predavatelj bo pokazal vrsto izbranih barvnih diapozitivov. Prireditev bo v društveni dvorani. Ženski odbor prosvetnega društva Briški grič vabi jutri ob 20. uri na vzgojno predavanje o učnih navadah. Predavala bo dipl. psih. Barbara Šaver. Prireditev bo v društvenih prostorih na Bukovju. Kmečka zveza obvešča člane in prijatelje, da bodo uradi v Ul. Malta do 12. januarja zaprti zaradi dopusta. Zveza prosi za razume vanje. ZSŠDI obvešča, da se bo danes ob 15. uri ponovno pričel plavalni tečaj v bazenu hotela Argonavti v Novi Gorici. Podrobnejše informacije dobite v pisarni ZSŠDI v Gorici, Ul. Malta 2, tel. 84-644. Kino Corfea VERDI 17.30-22.00 «11 pap'occhio». Renzo Arbore in Roberto Benir gni. Barvni film. CORSO 17.15—22.00 «Biancaneve e i sette nani*. Barvna Walt Di-sneyeva risanka. VITTOR1A 17.00-22.00 «Le porno-relazioni*. Prepovedan mladini pod 18. letom. ri tem prav nič ne kažejo, da >i ne mislili resnico. Torej je ugo uradno «made in YU». Poginoma domače vozilo. S proto-icom. ki so ga uporabili za re datnni film, so obredli več kot >ol Evrope in tako namignili na ivoje ambiciozne načrte. Žal pa o tudi v tem filmu prizori, ki ;amodejno silijo misli k fiatov-•kim sorodstvenim vezam. Seve-la, kdor noče, pač ne ve, pri čem e. Verjetno pa bi bilo varčneje, jripravneje in ugodneje za konč-10 ceno, če bi bil jugo tudi po :aro,seriji podobnejši fiatu 127 ali landi in če bi Zastava spretneje 'ustavila dogovor s Fiatom: pa ii, po potrebi, dopolnjevala tudi taliiansko tržišče. Kakorkoli že. razvoj je opravljen in proizvodnja je stekla. Jugo 45 je ta hip najnovejši v vrsti naihnih kombilimuzin z vrati na jadkih in z zložljivimi zadnjimi klopmi. Motor, nameščen poprek pred prednjo premo, omogoča u godno dolg prostor za potnike, ki je pri jugu tudi dovolj širok, da se štirje potniki udobno počutijo in da najde tudi peti svoj, malce utesnjeni prostor sredi zadnje klopi. In ker so vrata ob straneh le dvojna, je dostop k zadnji klopi v tesni zvezi z malce spretnega plezanja. IZZA VOLANA: FLAT To, da se voznik počuti tako kot bi sedel v enem od manjših fiatov, ni prav nič slabega. Se mora pač navaditi, da sedi razmeroma visoko, da ne more odriniti sedeža dovolj daleč, da bi sproščeno stegnil nogi, da v avtu tu pa tam kaj zašklepeta. Zato pa suče pripraven in neposreden volan in pretika z dovolj natančno prestavno ročico. Tudi ročice ob volanu (za luči, brisalnike in utripalke) so podobne tistim iz zastave 101. In okrogla instrumenta sta dva: levi, z merilnikom hitrosti, števcem kilometrov in kontrolno lučko za temperaturo hladilne tekočine, in desni, z merilnikom goriva in kontrolnimi lučkami v krogu. Zakaj sta merilnika goriva in temperature vstavljena postrani, do konca preskusne vožnje nisem uganil. In zakaj so se pri tem avtu o-drekli zajetnejši polici,„ ali celo predalu pred sovoznikom, tudi ne. Vreme je bilo preugodno. vožnja pa prekratka, da bi uspel preveriti, kako deluje zračenje in gretje. Dvomim, pa da je brez rež na obeh koncih armaturne plošče meč hitro in uspešno posušiti o-rošena okna. Priročnosti na ljubo bi bilo pametno premestiti tudi nekatera stikala in tako omogočiti. da bi roka laže dosegla stikali za zadnji brisalnik in za varnostne utripalke. Ogrevana zadnja šipa, brisalnik in brizgalka zanjo, luč za vzvratno vožnjo, avtomatska varnostna pasova ob prednjih sedežih, levo zunanje ogledalo, varnostne utripalke, ključavnica na pokrovu posode za gorivo, blago na sedežih in preproge sodijo k osnovni opremi, Takojci sem pogrešal zglav-nika na prednjih naslonjalih, ki so povrh vsega še toga. Teda «to-varniške* izjave namigujejo na to, da smo za zdaj spoznali šele osnovno različico juga, da pa bodo prišle na vrsto tudi dražje in bolje opremljene. Čp bodo besedo držali, je tako tudi prav. Naj si vsakdo -kupr’tisto, kar hoče in kar (z žepom) tudi doseže. Navsezadnje jugo, kakršen -je zdajr ni pomanjkljivo-«^ opremljen, če upoštevamo poleg plastičnih odbijačev (ki vzdržijo trčenje s hitrostjo 4 kilometrov na uro,) tudi vsp tisto, kar se od zunaj ne vidi. A če posnemaš fiate, drugače tudi ne more biti. STAR IN PRESKUSEN Vodno hlajeni štirivaljnik ni nikakršen dosežek današnjega časa. je pa že od fiata 850 in njegovega kupeja vsem znan po tr-pežnosti. Glava je iz lahke kovine, toda ročična gred je pri strani, z verigo. To pa ne pomeni, da motor ni kos visokim vrtljajem, saj se krivulja moči odločno vzpenja do številke 6100. Prav ti vrtljaji največje moči so pri jugu 45 višji od tistih, ki jih za enakovredni motor navaja Fiat. Tako so se KragujevčaDi že vnaprej otresli morebitnih homo-logacijskih težav in to je tudi edini vzrok za razliko. Pri teh vrtljajih, pravijo, doseže avtomobil v posamičnih prestavah naslednje resnične hitrosti: 42, 68 in 105 km na uro. Med preskusno vožnjo sem pretikal pri znatno večjih hitrostih in četudi jih deloma razložim z morebitno netočnostjo merilnika hitrosti, je to še vedno dokaz, da se motor visokim vrtljajem ne upira. Je pa pri tem tudi dovolj prožen, pa ni pravšnje potrebe po vsakičnem siljenju v višja območja. V četrti prestavi gladko potegne že od hitrosti 35 km na uro, čeprav pri tem nismo uspeli izmeriti časov; ne za prožnost ne za pospeške. Tudi glede porabe goriva nam za zdaj preostane le to, da verjamemo tovarniškim podatkom in reklamnemu geslu, da je jugo ne le živahen, ampak tudi skromen avtomobil. Seveda bi ga morali voziti dlje in v različnejših razmerah, da bi bila sodba dokončna. Povsem na pamet rečeno (ker je bil preskus pač brez meritev) bi bilo morebiti pametno zdaljšati četrto prestavo in tako pri največji hitrosti vsaj za malenkost znižati vrti ja,ie motorja. To bi koristilo motorju samemu pa tudi porabi goriva. Tej v prid govori pa dovolj ugoden količnik zračnega upora celotnega vozila, ki ie s CW=0,40 (izmerili so ga v Pininfarinovem vetrovniku) enak kot pri Oplovem kadettu. UVOŽENO PODVOZJE Podvozje juga je kopija tistega, ki ga poznamo izpod pločevine fiata 127, čeprav ima jugo — kdo ve zakaj? — krajšo medosno razdaljo in širši prednji kolotek. Prednji kolesi se opirata na vzmetni nogi in na enojna prečna vodila, zadnji pa na prečno listnato vzmet in na trikotna prečna vodila. Jugo se obnaša natanko tako kot .ie od takšne zasnove moč pri- §##81*81 čakovati. Vzmetenje je ha meji med trdim in mehkim, torej zadošča za vožnje, ki'jim je jugo namenjen, skromne zunr";3 piere jamčijo z okretnost, ki je potrebna v gostem prometu,,prednji pogon pa oznanja, da zahteva na ostro voženih ovinkih rahlo dodajanje volana. Cesta ni bila nikjer tako ravna in gladka, da bi bilo moč soditi o tem, kako jugo vztraja v ravni smeri, je pa jasno, da se odvzemanju plina ali estrenni zaviranja, pa čePrav je ovinek razmeroma blag, odzove s spednašanjem zadka. Za zavore nimam očitka in ,za pretikanje tudi ne. Tega, da med bočnim zdrsavenjem avto privzdigne zadnje notranje kolo, 'voznik niti ne občuti, radovednežem se zdi pa strašljivo. V resnici je vožnja naporna Ie zaradi tega. ker sta prednji sedežni naslonjali premalo prilagojeni telesu in ker je motor na vso moč mrčir' '-tv ■Navsezadnje moramo razumeti, da jugo 45 kljub zatičem na vratih, kiriafSTlrih ŠpPSttfli pri fiatu ritmu. ni odrasel avtomobil in to tudi noče biti. Je le prijetna ponud ba množic’ kupcev, ki bi se radi vozili varno, zmerno hitro in ne zelo daleč. Za današnje čase jč tako tudi najbolj prav. POMEMBNA TEHNIČNA NOVOST Cadillac že izdelal modularni molor Poraba goriva je problem, s katerim se soočajo vse avtomobilske hiše. saj je prihodnost avtomobila v veliki meri odvisna od zadostne razpoložljivosti dovolj cenenega goriva. Ena od rešitev, ki bi lahko prispevala k znatnemu prihranku, je tako imenovani modularni motor, se pravi motor, v katerem deluje le tisto število valjev, ki je za zahtevano moč res potrebno. Ta rešitev i-ma tudi prednost, da je primerna tako za bencin kot tudi za morebitna alternativna goriva v primeru, da bi bila njihova proizvodnja v prihodnje dovolj ekonomična. Prva hiša, ki je dosegla zadovoljive uspehe pri izdelavi modularnega motorja je ameriška Cadillac, ki je priredila svoj sodobni osemvaljni motor s skoraj 6.000 kub. cm gibne prostornine. Motor lahko deluje z vsemi osmimi, s šestimi ali celo s štirimi valji. Prednost tega motorja je. da lahko uporablja vselej ((primerno gibno prostornino* in da je storilnost motorja vselej dovolj velika. Izvedenci so namreč ugotovili da termodinamična storilnost bencinskega motorja znatno pade. ko voznik uporablja le majhen del razpoložljive moči. Z o-mejitvijo gibne prostornine in z izključitvijo nekaterih valjev pa se izkoriščanje motorja znatno zveča' in tudi njegova storilnost se zveča v tolikšni meri, da nadomesti izgube zaradi trenj", v neaktivnih valjih. Sistem, ki so ga izdelali pri Ca-dillacu je sorazmerno preprost: s pomočjo tuljav ustavijo ventile nepotrebnih valjev. O izklopljanju ali vklopljanju valjev odloča majhen elektronski računalnik, ki u-pošteva želje voznika (moč, po-pašek, hitrost). Med testnimi vožnjami na avtocesti so ugotovili, da motor deluje kot 4-valjnik na 88 odstotkih poti, kot 6-val.inik na 8 odstotkih, kot 8-valjnik na 4 odstotkih. Razmerje se spremeni pri vožnji v mestu, ko je pospeševanje in zaviranje veliko pogostejše: v tem primeru motor deluje za 60 odstotkov prevožene poti kot 8-valjnik, na 3 odstotkih kot 6-valjnik in na 37 odstotkih kot 4-valjnik. Prihranek goriva je po podatkih ameriške hiše precejšen: z enim litrom bencina so prevozili poldrugi kilometer več kot v primeru osemvaljnega motorja. Skoraj istočasno s Gadiiiacom so tudi druge ameriške in evropske hiše stopile na pot študija modularnega motorja. Pravijo, da bo ena izmed večjih evropskih hiš predstavila svoj modularni , motor v začetku jeseni, pozneje pa bi morale mm^ostale predstaviti sad svojih študij in dela. Za evropske hiše pa dejstvo, da razpolagajo v glavnem s štirivaljnimi motorji, predstavlja nedvomno težavo, ki zahteva bolj komplicirane tehnične rešitve. ................................... •: mtmm Pojavi pri kondenzaciji vlage v ozračju: rosa, slana, megla in razne vrste oblakov Prig[M‘Wijt*‘ za DIJAŠKI) MATICO Po daljšem decembrskem premoru se ponovno vračamo k našemu vremenskemu kramljanju, saj je popolnoma jasno, da so' v zimskih dneh sprejemljivejši meteorološki napotki kot opisi plovil in nasveti za letno križarjenje. Zadnjič smo se seznanili z vlago v ozračju, z razlikami med absolutno, maksimalno in relativno vlago. Danes pa si bomo pobliže ogledali zgoščevanje vodne pare v ozračju, točneje povedano, seznanili se bomo z vidnimi pojavi, in sicer: z roso, slano in z oblaki. Najosnovnejše oblike kondenzacije (prehajanje iz plinastega v tekoče stanje) je nedvomno rosa. V jasnih poletnih dneh, ko je odstotek vlage v ozračju precejšen, je to vsakodnevni pojav, še pred sončnim zahodom prične temperatura padati. To seveda vpliva na maksimalno vlago v zraku, saj dobro vemo, da hladnejši zrak sprejema manj vlage kot topel. V jasnih nočeh je ohlajevanje najbolj občutno v prizemni plasti. Tla. trava, grmičevje se še najbolj ohladijo, in prav tu se vod-, na para zgosti (kondenzira) v vodne kapljice, ki jim pravimo rosa. Večja je razlika med dnevno in nočno temperaturo, izrazitejša bo rosa. Prav zato je rosa običajno znanilka lepega vremena, saj so temperaturne razlike med dnevom in nočjo precejšnje predvsem v režimu visokega zračnega pritiska. Če temperatura pada pod ledišče, imamo namesto rose slano. V dlje trajajočem režimu visokega zračnega pritiska v jesenskih, zimskih in spomladanskih dneh, ko se stopnja vlage v zraku iz dneva v dan veča, seže nočna ohladitev nekoliko višje. V tem primeru se vlaga kondenzira v obliki megle nekaj metrov nad zemeljskim površjem. Tudi sami ste gotovo že spoznali, da ni vsaka megla enaka. V meteorologiji poznamo dve vrsti megle, žarkov-no (radiacijsko) in privedeno (a-dvektivno). Radiacijska megla nastaja v mirnih, jasnih nočeh zaradi moč- nega izžarevanja toplote in je običajen pojav v skoraj seznanili prihodnjič, že danes pa lahko povem, da je edini zanesljivi način spoznavanja oblakov nakup atlasa, ki nam s fotografijami najbolj zgovorno prikaže rgzne oblike oblakov, i \ ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Šolska vzgoja: Govor o energiji 13.00 Arte citta 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK 14.00 Mihael Strogof — 3. del 14.30 šolska vzgoja: Jezik za vsakogar 15.00 Kdorkoli si ti — 2. del 16.30 REMI — 3. del 17.00 Dnevnik 1 — Flash 17.05 3. 2, 1. . . Stik! 18.00 šolska vzgoja: Obletnice 18.30 Problem gospoda Rossija 19.00 Kronike 19.20 La lunga caccia — 12. del 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 Serpico: PRED KONCEM — TV film 21.35 Jaz in jedača, 5. in zadnji del 22.10 Športna sreda Ob koncu DNEVNIK in Vremenska slika Drugi kanal 12.30 Dnevnik 2 — Za in proti 13.00 DNEVNIK 2 — OB 13. URI 13 30 šolska vzgoja 14.C0 Popoldan 14.10 Komisar Maigret 15.25 Šolska vzgoja 17.00 Dnevnik 2 — Flash 17.05 Popoldan Program za mladino 17.30 Čebelica Maja, risani film 18.00 Šolska vzgoja: Otrok in psihoanaliza 18.30 Dnevnik 2 — športne vesti 18.50 Planet Toto Vremenska slika 19.45 DNEVNIK 2 20.40 Cristo si e fermato a Eboli 21.40 Si dice denna 20.20 Ujetnik - TV film Ob koncu DNEVNIK 2 -ZADNJE VESTI Tretji kanal 16.45 Jazz koncert 17.40 Una banda un paese 18 35 Le cento citta dltalia 19.00 DNEVNIK 3 19.30 Teatro aerobati 19.35 Rim Sandre Milo 20.05 šolska vzgoja 20.35 Teatro aerobati 20.40 PETULIA - film 22.25 DNEVNIK 3 JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 9.20 TV V ŠOLI 10.00 Zimski šolski spored 17.35 Z besedo in sliko 17.50 Ukročeno oko, dok. 18.20 Okrogli svet 18.45 Glasbeni amaterji 19.15 Risanka mam 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV DNEVNIK 20.00 Film tedna: NASLEDNJA POSTAJA GREENWICII VILLAGE 21.45 Govorica rož Fant. ki poje «Dekle, daj mi rož rdečih*. . . ve, zakaj prav rdečih, saj je to barva ljubezni. Nežni krhki, raznobarvni cvetovi govore namesto nas, ko si poklanjamo cvet ali cvetni šopek: «Spo-štujem te*. «Rad te imam*, «Poslavljam se*. ((Spominjal se te bom*, govorijo k: 've. govorijo cvetovi. Rože nas spremljajo od rojstva do smrti, pozdravijo nas ob zibki, ob krsti so nam zadnje slovo. V celjskem pokrajinskem muzeju je kustosinja Milena Mo-škonova iz zbirk in depojev zbrala in uredila razstavo slik in grafik, ki predstavljajo cvetje — cvetna tihožitja ali cvetje v družbi človeka. Te slike so nastale v treh mi nalili stoletjih, ustvarili pa so jih znani in neznani, bolj ali manj spretni slikarji in grafiki. Nabirali in sestavljali so šopke, jih prenašali na svoja slikarska platna, v svoje veselje in radost ljudi, ki ljubijo cvetje. V nocojšnjih miniaturah vam torej pred stavljamo ((Cvetlice na pedo bah celjskega Pokrajinskega muzeja* in to ne kot razstavo. temveč kot kratko raz mišljanje o tihi »ovorici raz nobarvnih cvetov. 22.00 V znamenju Koper 17.30 IZSILJEVANJE — film (ponovitev) 19.00 Visoki pritisk, zabavnoglasbena oddaja 19.30 Aktualna tema 20.00 Risanke 20.15 Stičišče 20.30 Dekle v rumeni pižami, film Režija: Flavio Mcngherini Igrafa: Ray Milland, Dalida Di Lazzaro. . . 22.00 Danes 22 10 Košarka: Sarajevo: Bosna - Partizan Zagreb 16.15 Ptičje strašilo 17.15 Košarka: Sarajevo: Besna - Partizan 18.45 Glasbeni amaterji 19.30 TV DNEVNIK 20.00 Izbor v sredo 22.15 Pop glasba ŠVICA 11.55 Smučanje 18.00 Program za najmlajše 18.50 Star blazers 20.40 Argumenti 21.30 Glasba -TRST A’1- ■ n 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Jutranji almanah; 9.00 Glasbena matineja; 10.10 Radijski koncert: Glasba skozi stoletja; 11.30 Beležka; 11.40 Zimzelene melodije; 12.00 Pod Mata-jurjan, posebnosti in omika Nadi-ških dolin; 12.30 Melodije od vsepovsod; 13.20 Zborovska glasba: Naši zbori; 13.40 Instrumentalni solisti; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Roman v nadaljevanjih; 15.00 Nove plošče, pripravlja Giuliana Sosič; 16.00 Slovenska literatura v Italija; 16.15 Po poklicu jazzar; 17 10 Mi in glasba: Mladi izvajalci; Pevska revija «Cecilijanka 1980»; 18.00 Iz sveta umetnosti; 18.40 Priljubljeni motivi. KOPER (Italijanski program) 7.30. 8.30, 9.30, 10.30, 11.30. 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 7 00 Glasba za dobro jutro; 8.32 Operni protagonisti; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.10 Otroški kotiček; 11.00 Kirn; 11.32 Horoskop; 11.35 Z vso glasbo; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Gla-sbenogovorni program; 14.15 Mala diskoteka; 14.33 Vrtiljak jugoslovanskih motivov; 15.00 Kje naj se ustavimo; 16.00 Današnji kino; 16.32 Crash; 16.55 Pismo iz. . .; 17.00 LP plošče; 18.32 Muratti mušic; 19.15 Glasba. KOPER (Slovenski program) 6.30, 7.25, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00 Otvoritev, Glasba za dobro jutro; 6.05 Jutranji koledar; 6.15 Obvestila in reklame; 6.37 Kino-spored, objave; 7.15 Najava sporeda; 13 00 Pregled dogodkov; 13.05 Zapojmo pesem; 13.40 Melodije na tekočem traku; 14.00 To smo mi — glasbena oddaja za mlade; 14.37 Glasbeni notes, objave in reklame: 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasba po željah; 16.00 Po samoupravni poti; 16.10 Vaš telefon, naš mikrofon in narodnozabavna melodija na vaš telefonski klic — 25-888; 16.30 Primorski dnevnik; 15.45 Zabavna glasba, objave. , RADIO 1 7.00, 8.00, 9.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15 00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.00 Glasbeno prebujenje; 9.00 Radio anch'io; 11.00 Dnevni variete; 12.03 Vi in jaz; 13.30 Glasbeno-govorni program; 14.03 Doppia fantasia; 14.30 Knjiga - diskoe ka; 15.03 Rally; 15.30 Errepi 1; 17.03 Patchvvork; 18.25 Pripovedovalci; 20.0° Družinski portret; 21.03 Glasbeni kviz; 21.30 Check-up; 23.00 Telefonski klic. RADIO 2 7.30, 8 30, 9.30, 11.30, 12.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 9.00 Dnevi; 9.05 Arnore quotidiano; 9.32 Radio 2 - 3131; 12.45 Corra do — 2; 13.41 Sound Track; 15.00 Radio 2 - 3131; 16.32 Disco club: 17 32 Skupina MM; 20.40 Prostor X; 22.00 Nottetempo. LJUBLJANA 7.00, 3.00, 9.00, 10.00. 11.00, 12.00, 14.00, 19.00 Poročila; 5.20 Rekreacija; 6 50 Dobro jutro, otroci!; 7.30 Iz naših sporedov; 8.08 Z glasbo v dober dan; 8.30 Pisan svet pravljic in zgodb; 9.05 Z radiom na poti; 9.40 Turistični napotki za naše goste iz tujine; 10.05 Rezervirano za.. 11.35 Znano in priljubljeno; 12.10 Veliki zabavni orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12,40 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti; 13.00 Danes do 13. ure; 13.20 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam..14.65 Razmišljamo,' ugotavljamo...; 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Zabavna glasba; 15.50 Radio danes, radio jutri!; 16.00 «Loto vrtiljak*; 17.00 Studio ob 17. uri; 18,00 Poje zbor češkoslovaškega radia; 18.15 Naš gost; 18.30 Kaj radi poslušajo; 18.55 Minute za EP; 19.25 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci! ; 19.45 Minute z ansamblom Slovenija; 20.00 Tekmovanje amaterskih zborov; 21.05 Georges Bizet: Odlomki iz opere «Carn)en»; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naši!) sporedov: 22.30 Revija slovenskih pevcev zabavne glasbe; 23.05 Li rični utrinki; 23.10 Jazz pred polnočjo — Ron Carter. Kot rečeno poznamo pel osnovnih skupin, in sicer: visoke oblake, srednje oblake, nizke oblake, oblake vertikalnega razvoja in posebne oblake. Zadnja skupina je za naše potrebe manj pomembna razen morda orografskih o-blakov, ki nastajajo zaradi oblikovnosti tal. Orografski oblaki so namreč izvrstrii znanilci vremena, a z ■ n jimi se lahko seznanimo le pri ljudeh, ki so zaradi svojih poklicov tesno povezani z vremenom in ne iz priročnikov, saj ima vsako območje svoje posebne orugrafske oblake. miMOIOR PRODAJA TEHNIČNA POMOČ REZERVNI DELI HONDA TRST Ul. Carpison 6 tel. 761801 RENAULT ob sobotah odprto SMUČANJE VELESLALOM ZA SVETOVNI POKAL V MORZINEU ŠVED STENMARK VČERAJ NI DOVOLIL PRESENEČENJA Križaj na odličnem tretjem, Nockler pa na petem mestu MORZINE — Včerajšnji mednarodni moški veleslalom v Morzineu, ki je veljal za svetovni pokal, je potekal brez večjih presenečenj. Pričakovati je bilo, da bo Stenmark v prvi vožnji nastopil z bolj previdno vožnjo, v drugi pa pokazal svojo pravo vrednost. Tako se je tudi zgodilo. Po prvi vožnji je bil Šved šele četrti, s skoraj sekundo zaostanka pred Švicarjem Gaspo-zom, pred njega pa sta se uvrstila tudi Križaj in Nockler. V prvi vožnji je opravil izreden podvig Križaj. Na polovici proge je imel najboljši vmesni čas med vspmi, nato pa je v zaključnem delu proge zavozil na led, nevarno ga je zaneslo, vendar je z velikim naporom le ujel ravnotežje, nadaljeval z vožnjo, toda doseženi čas je zadostoval le za 2. mesto. Druga vožnja je predvidevanja v bistvu le potrdila. Stenmark je opravil svoj običajni podvig, vozil je borbeno ter si je zagotovil zmago s polsekundno prednostjo pred Gaspozom. Križaj ni preveč tvegal, dosegel je trcji najboljši čas, ta pa mu je zadostoval za 3. mesto, kar je vsekakor imeniten dosežek, zlasti če upoštevamo, da je nastopil z bolečinami, kot posledico padca v Ebnat Kapplu. Zelo dobro je vozil tudi italijanski tekmovalec Nockler, ki je bil po prvi vožnji celo tretji, po urug: pa je zdrknil dve mesti nižje. Edino večje presenečenje včerajšnjega dne jp pripravil mladi Švicar Zurbriggen, ki se je z zelo visoko startno številko uvrstil na sedmo mesto. Med ostalimi tekmovalci so bili italijanski smučarji dokaj poprečni, saj sta Gros in Bieller osvojila šele 19., oz. 20. mesto, med Jugoslovani pa je bil Strel 17., Franko 23., ostali so bili še slabši, Benedik, Cerkovnik in Oberstar pa so Padli že v prvi vožnji. Takoj po tekmovanju je vodja jugoslovanske reprezentance Vogrinec izjavil, da bosta Križaj in Strel nastopila v soboto tudi v Garmischu, kjer bosta s startom v smuku skušala dobiti točke tudi v kombinaciji. Lestvica včerajšnjega slaloma je bila taka: 1. Stenmark (Šve.) 3'06"26 2 Gaspoz (Švi.) 3 06”77 3. Križaj (Jug.) 3’06”83 4. P. Mahre (ZDA) 3 G7”07 5. Nockler (It.) 3 07' 21 6. Wenzel (Liecht.) 3'07"46 7 Zurbriggen (Švi.) 3'07"78 8. Stock (Av.) 3’07”96 9 Liithy (Švi.) 3'08"03 10. Orlainsky (Av.) 3'08’’07 D. Žirov (SZ) 3’08”83 12. Skajen (Nor.) 3’09”33 13. Jager (Av.) 3’09"54 14. Girardelli (Luks.) 3’09 ’97 15. Spiss (Av.) 3'10''33 16. Zeman (ČSSR) 3T0"95 17. Strel (Jug.) 3'11”13 13. Miiller (Švi.) 3’H’'40 19. Gros (It.) 3’11"50 20. BieUer (It.) 3'12"21 SKUPNA LESTVICA SP L Miiller (Švi.) 2 Stenmark (Šve.) 3 Wenzel (Liecht.) 4 Enn (Av.) 5. Podborski (Kan.) 6. Stock (Av.) 7 P. Mahre (ZDA) 8 Spiess (Av.) 9. Weirather (Av.) 10. Liithy (Švi.) 12. Križaj (Jug.) Lestvica SP v veleslalomu Stenmark (Šve.) Orlainsky (Av.) Enn (Av.) in P. Mahre (ZDA) Nockler (It.) Križaj (Jug.) I 2. 3 5 10. SCHoNACH - Finec Jorma Ete-laelahti je osvojii v Schonachu (Z RN) nordijsko kombinacijo, veljavno za «Pokal Črnega lesa». V nedeljo je zmagal v skokih, včeraj pa je bil drugi v teku na 15 km dolgi progi, za vzhodnim Nemcem Do-tzauerjem. KOŠARKA V okviru italijanskega košarkarskega prvenstva bodo danes odigrali naslednje tekme: A-l LIGA Pintinox - Bancoroma, Sinudyne - I&B, Hurlingham - Billy, Scavoli-ni Turisanda, Grimaldi - Recoaro, Antonini - Ferrarelle, Squibb - Tai Ginseng. A - 2 LIGA Eldorado - Fabia, Honky - Carre-ra, Superga - Liberti, Tropic - Ma-gnadyne, Rodrigo - Mecap, Matese - Brindisi, Sacramora - Štern. SMUČARSKI TEK V BOHINJSKI BISTRICI Obetajoč nastop mladih Jugoslovanov v Med dani so v moški konkurenci zmagali Švicarji, v ženski pa Sovjetinje 'Mednarodni smučarski teki v Bo- trto mesto, tekle same petnajstlet-hinjski Bistrici so se zaključili vče- niče. ZRN na vrhu jestvice Francoski športni časopis «France Football* je tudi letos priobčil tradicionalno lestvico najboljših evropskih nogometnih ekip za minulo leto. Ta lestvica je taka: 1. ZRN, 2. Belgija in SZ, 4. Italija, 5. NDR, 6. Anglija, 7. Jugoslavija 8. Wales, 9. Poljska in ČSSR. raj z nastopi štafet. Lahko rečemo, da je celotna prireditev uspela izredno dobro in to ne le z udeležbo (doslej najboljša v Jugoslaviji sploh), ampak tudi z rezultati. V članski štafeti so po pričakovanju zmagali Švicarji, ki so izstopali že v nastopih posameznikov. Izredno dobro so tekli tudi Italijani, kar pa v bistvu tudi ni bilo posebno presenečenje. Manj zadovoljni pa so bili domačini s svojimi tekači, ki letos v tej konkurenci niso ravno blesteli. Lestvica moškega teka na progi 3x10 km je bila taka: 1.22'59”90 1,23’24”43 1,23’37”02 1.24’01”97 1.26’22’To 1.28’31"07 Ženski tek je potrdil premoč So-vjetinj in vzhodnih držav sploh. Izvrstno je na tej progi tekla druga jugoslovanska postava, ki ni bila le hitrejša od obeh ostalih jugoslovanskih ekip, ampak je zlasti razveseljivo dejstvo, da so v tej ekipi, ki je osvojila odlično če- 1. Švica , 2. Italija 3. Norveška 4. Finska 5. Sovjetska zveza 9. Jugoslavija NOGOMET ' V POSLOVILNEM SREČANJU Italiji samo točka proti Nizozemski Igra v glavnem izenačena in živahna - Oba zadetka v prvem polčasu Italija—Nizozemska 1:1 (1:1) ITALIJA: Bordon, Vierchovvod, Baresi, Marini, Gentile, Scirea, Conti (v d.p. Bagni), Ancelotti, Pruzzo, Antognoni, Graziani. NIZOZEMSKA: Doesburg, Wijnste-kers, Brandts, Wiily Van De Ker-kof, Hovenkamp, Arntz (v d.p. Metgcd), Peters, Rene Van De Ker kof (Tol), Valke, Vermeulen. SODNIK: Woehrer (Avstrija). GLEDALCEV: 20 tisoč. STRELCA: Ancelotti v 8. min. in Peters v 16. min. MONTEVIDEO - Obračun Italije na »mundialitu* ni prav spodbuden, pa tudi ne docela negativen. Po porazu, ki ga je utrpela v prvem srečanju proti domačemu Urugvaju in v katerem je zapustila precej slab vtis zaradi vrste grobosti, se je včeraj v poslovilni tekmi proti Nizozemski delno odkupila, pa tudi nekateri igralci, ki jih je Bearzot vključil v ekipo, so zapustili dober vtis. Verjetno gfe prav v teh za menjavah, ki bi znale italijanskemu trenerju nuditi nekaj .napotkov za nastop na svetovnem prvenstvu v Španiji, pripisati najbolj pozitivno plat tega potovanja v Južno Ameriko, Včerajšnje srečanje z Nizozemsko ni odločalo več o ničemer, zato sta ekipi zaigrali precej odprto in predvajali dopadljiv nogomet. »Azzurri« so dobro začeli in tudi prvi prešli ...................um..................................mm SMUČARSKI SKOKI V BISCHOFSHOFNU Zmagoslavje Avstrije Kogler najboljši v zadnjem nastopu, Neuper pa na končni skupni lestvici Ta lestvica je (po točkah) taka: S tekmovanjem v Bischofshofnu *e je včeraj zaključila avstrijsko -nemška novoletna skakalna turneja. Tudi ta nastop je potrdil pre nioč Avstrijcev in Norvežanov, saj So tekmovalci teh dveh držav zasedli vseh prvih pet mest. V boj za visoka mesta na končni lestvici so Posegli tudi Finci s svojim Puikko-nenom. Jugoslovanski tekmovalci so potrdili svojo očitno krizo in včerajšnje 16. mesto Norčiča je dokaj slaba tolažba za blede nastope «pla-vih» v celoti. Lestvica tekmovanja v Bischofshofnu je taka: 1- Kogler (Av.) (108 - 95,5j 234,2 2 Neuper (Av.) (107 - 93,5) 228,7 3 Bergerud (Nor.) (103 - 96 ) 223,9 4. Vallner (Av.) 223,3 5 Ruud (Nor.) 221,7 6. Buse (NDR) 7. Saestre (Nor.) 8. Toermenen (Fin.) 9- Rohwein (ZRN) 16- Škoda (ČSSR) 16. Norčič (Jug.) 32. Ulaga (Jug.) Končna skupna lestvica tegn tekmovanja: 1. Neuper (Av.) 2. Kogler (Av.) 3 Puikkonen (Fin.) 4- Ruud (Nor.) 5- Bergerud (Nor.) 6 Wallner (Av.) 7 Saestre (Nor.) 8 Buse (NDR) 9 Kokkonen (Fin.) 16 Bulau (Kan.) ■j- Ulaga (Jug.) 45. Norčič (Jug.) 4<- Benedik (Jug.) Na lestvici za svetovni pokal v Jjniučarskih skokih vodi Neuper s 77 točkami, 2 je Kogler s 67 in 3. Puikkonen s 58 točkam. tenis 1. John McEnroe (ZDA) 2. Ivan Lendl (ČSSR) 3. Jimmy Connors (ZDA) 4. Bjcrn Borg (Šve ) 5. Gene Mayer (ZDA) 6. Harold Solomon (ZDA) 7. Guillermo Vilas (Arg.) 9. Eliot Teltscher (ZDA) to Rripn Teaohpr (ŽDAl K 2342 2110 1981 1954 1643 1509 1349 1279 1208 v vodstvo s silovitim strelom An-celottija, nato pa so prepustili pobudo nasprotniku, ki je izenačil o-sem minut kasneje s Petersom, brez dvoma enem najboljših na igrišču. Del krivde za ta zadetek pa nosi tudi vratar Bordon, ki je bil preveč izven vrat, da bi uspešno posredoval. Ritem igre je nato ere cej padel in srečanje se je razživelo prav v zadnji minuti, ko je najprej Pruzzov strel z giavo vratar Doesburg s težavo ubranil, nato pa sta bila nevarna še Vermeulen in Brandts. V drugem polčasu je namesto Contija vstopil Bagni, ki je skupaj z Ancelottijem in Vierchowodom prav gotovo upravičil zaupanje Bearzota. Tudi v tem delu je bilo srečanje v glavnem izenačeno. Naj lepšo priložnost so imeli Italijani v 10. min. z Antognonijem. ki je š silovitim strelom zadel prečko. Pro- nmiMiiMiiiiimimi im iiimn im iimiiiimmmiiif hi« OBVESTILA Zmaga Hessova v EP SAANEN (Švica) — Švicarka E-rica Hess je osvojila včeraj v Saanenu ženski veleslalom, veljaven za evropski pokal. 2. je bila Američanka Cooper, pred Švicarko Glur. Slovenski pomorski klub Čupa iz Sesljana sporoča, da bo 9. redni občni zbor dne 16. januarja 1981 v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. # « « Športno društvo Mladina Križ organizira v nedeljo, 11. t.m., smučarski izlet v Innichen (San Can-dido) — Bučen. Odhod izpred spomenika ob 5.30. Prijave sprejemata Stojan — tel. 220423 in trgovina Rebula v Sesljanu. * * # Odbojkarska sekcija Bor sporoča, da bo seja sekcije jutri, 8 januarja, ob 20. uri. * # * ŠD Zarja sporoča, da bo v petek, 9. t.m., v prostorih Gospodarske zadruge v Bazovici ob 20. uri v prvem in ob 20,30 v drugem sklicanju «REDNI OBČNI ZBOR« Dnevni red: 1. poročilo predsednika, 2. poročilo tajnika, . poročilo blagajnika, 4. razrešnica staremu odboru, 5. razprava, 6. volitve, 7. razno. « « * . ŠZ Bor (atletski odsek) sporoča, da bo v petek, 9. t.m., ob 20. uri na stadionu «1, maj« v Trstu seja odbora sekcije. TENIS Zmagovalec letošnjega mednarodnega \vimbledonskega teniškega turnirja bo prejel denarno nagrado 47 milijonov lir, zmagovalka pa 43 milijonov. Skupno bodo med najboljše igralce razdelili kar 657 milijonov lir. Lestvica teka 3x5 km: 1. Sovjetska zveza 48’H”12 2. ČSSR 49’52”32 3. Romunija 50’41”23 4. Jugoslavija 2 51'01”71 5. Bolgarija 51’15”76 6. Jugoslavija 1 7. Jugoslavija. 3 Francozi so slavili zmago med mladinci. Izreden uspeh so dosegli Jugoslovani, ki so osvojili drugo mesto. Lestvica teka 3x10 km je bila taka: 1. Francija 1.28’05"27 2. Jugoslavija 1 1.32T1”95 3. Romunija 1.33’52”68 4. Jugoslavija 2 5. - Jugoslavija 3 Tekmovanje je potrdilo že znano ugotovitev, da preživlja jugoslovanski smučarski tekaški šport v član- Odlocilni teden n Juventino . Drevi, s ■' pričetkorp ob 20. uri, bodo- v občinski telovadnici : odigrali zaostalo tekmo 4. kola odbojkarskega prvenstva rD lige med Kočnikom in Juventino iz Štandreža. Drevišnje srečanje bo za Orlove varovance zelo . pomejnb-no, saj bodo v primeru zmage imeli več moralne 'moči za sobotno, odločilno srečanje, ki ga bodo v Štandrežu odigrali proti tržaškemu" Rozzolu. Obe ekipi sta namreč na vrhu lestvice, tako da bo šlo za neposredni spopad za napredovanje. Zato pri štandreškem društvu upajo, da se bo v soboto zvečer zbralo v telovadnici čim večje število navijačev, kot se je to dogajalo že na prejšnjih tekmah. ko Klavdij Veljak. Pri sunkovitem zamahu je udaril v komolec soigralca Neubauerja, udarec pa je bil tako močen, da je moral z igrišča; zdravniški pregled je pokazal, da ima nesrečni Klavdij zlomljeno pod-lahtnico Letošnje prvenstvo se za borovce ni rodilo pod najbolj srečno zvezdo. Najprej se je moral za daljši čas poslovil od odbojkarskih igrišč Kodrič, ki je bil v lanskem prvenstvu prava gonilna sila ekipe, zaradi službenih obveznosti je bil odsoten na nekaterin srečanjih Špacapan, odsoten je večkrat še Plesničar in je tako mera več kot polna. G. F. ŽENSKA C-2 LIGA KonLovel — Intrepida 0:3 (16, 7, 6) KONTOVEL: Ban, Tatjana in Val-nea Cibic, Čemjava, Mariza in Nataša Daneu, Prašelj, Regent, Rupel. Kontoveike so po slabi igri prepustil? obe točki Intrepidi iz Ma-riana. Tokrat so igrale zmedeno in so zelo malo napadale, kar so gostje takoj izkoristile. Zagrizeno so se borile za vsako žogo in so z zelo dobro igro v obrambi popolnoma strle odpor domačink. T. C. NOGOMET V prvenstvu naraščajnikov Kraševci drago plačali nepazljivost v obrambi Primorje dvakrat uspešno v zadnjih petih minutah - Med cicibani najizdatnejša zmaga v zgodovini Krasovega mladinskega nogometa Kras — Primorja 1:3 (1:1) KRAS: Ravbar, Klavdij Purič, Igor Purič, Rudi Purič. Drago Purič, Tavčar, Rebula, Terčon, Hrvatič, Škrk, Šuc. PRIMORJE: Daneu, Meteijko, Zi-merman, Bukavec, Husu, Pertot, Vidau, Milanič, Sedmak, Antonič. Rocchetti. STRELCI: v 10. min. Hrvatič, v 16. in v 75. min. Milanič, v 77. min. Antonič. Proseško Primorje je po izenačeni igri na repenskem igrišču strlo odpor domačega moštva šele v zadnjih minutah srečanja, ko je že vse kazalo, da bo ostal rezultat neodločen. Kras ie povedel že po desetih minutah igre s Hrvatičem, ki se je znašel sam pred vratarjem in je brez težav zatresel mrežo. Gostje so izenačili 6 minut kasneje iz protinapada. Hrvatič je imel še eno izredno priložnost, to da tokrat je iz razdalje približno 2 metrov poslal žogo mimo vrat. ti sredini polčasa pa se je pri «azzurrih» začela poznati utrujenost in Nizozemci, ki so imeli tri dni počitka več, so prevželi,. pobudo in je kazalo, da bodo vsak trenutek prišli do gola. Italijani pa so si znova priborili sredino in bi z Bagni jem tor Gra-zianijem v protinapadu kmalu pre-' senetili nasprotnega vratarja. Proti koncu pa je Scirea h prekrškom zaustavil W. Van De Kerkofa, ki se je sam usmeril proti Contiju, ki je zatem lepo ubranil še Petersov strel z glavo. Do konca pa je osta lo premalo časa in ekipi sta se razšli pri neodločenem izidu, ki tudi odgovarja temu, kar sta ekipi pokazali. Velja omeniti, da je bil mar-sikak prekršek, tako z ene kot z druge strani, tudi odveč glede na to, da je bilo to v bistvi! le prijate! jsta.jsnečaaje. ; SPROBCBANKArNeubauer Spa- «U«GiWtekmo.. ki bo odločala o drugem finalistu. in *® Jak. Na izredno težko gostovanje v Bergamo so odbojkarji Bora JIK Banke odjpotovali samo v sedmih. Doma sta ostala Plesničar in Kralj, zato res ni bilo mogoče pričakovati kaj prida ugodnih razpletov z vodečo in še neporaženo Olimpio Kar-mak. Ko so se naši fantje v prvem setu dobro ogreli, jim je obrnila hrbet • še sreča, saj si je zlomil ro- ških vrstah (zaradi menjave generacije) določeno krizo, izredno obetajoč pa je naraščaj, ki dopušča dobre upe za bodočnost, zlasti za olimpijske igre v Sarajevu. ODBOJKA V MOŠKI B LIGI Klavdij Veljak se je poškodoval Olimpia Karmak — Bor Banka 3:0 (5, 5, 1) JIK Najmlajši Jadranovi košarkarji so se v prvenstvu dečkov srečali z ekipo Don Bosco V drugem polčasu je bila igra obojih nekoliko slabša. Zlasti Kraševci so naredili nekaj začetniških napak. Nepazljivost Krasove obrambe so spretno izkoristili oroseški napadalci, ki so v zadnjih netih minutah z dvema diagonalnima streloma dvakrat spravili na kolena sicer zanesljivega vratarja Ravberja, R. B. CICIBANI Kras — Pellicana 4:0 (2:0) KRAS: Robert Purič, Sedmak, Lucijan Škabar, Andrej Purič, Šuc (Marko Škabar), Škrk, Alan Škabar (Tavčar). STRELCA: Škrk (2) in Šuc (2). Kras se je v soboto oddolžil za poraz, ki ga .je doživel oktobra lani proti skromni Pelikani. Rdeče-beli so bili za razred boljši od gostov, ki niso niti enkrat resneje ogrozili Krasovega vratarja. Prvi gol je dosegel Škrk z močnim strelom iz precejšnje razdalje, isti igralec je dosegel tudi drug) zadetek, ki je bil precej podoben prvemu. V drugem polčasu je rezultat povišal Šuc z lepim strelom z giavo. Osem minut pred koncem je Šus zbežal branilcema in z visokim strelom poslal žogo čez vratarja, ki mu je stekel nasproti ter Dovi-šal na 4:0. To je bila najizdatnejša zmaga v zgodovini Krasovega mladinskega nogometa. R. B. ZAČETNIKI Giarlzzole — Primorje 3:0 PRIMORJE: Lukša (Zadeu), Ga-va, Reina (Fagin), De Bernardi, Micheli (Reganzin), Costanzo, Gla-vina, Daneu, Vascotto, Sardoč in Grando. V gosteh proti odličnimi Giariz-zolami, so Prosečani izgubili s kar tremi goli razlike. Zmaga domačinov je torej popolnoma upravičena in zaslužena, čeprav .je končni izid brez dvoma prestroga kazen za Pro-sečane, ki so prejeli vsaj dva gola zaradi nezbranosti. H. V. Breg — Muggesana 0:5 (0:3) BREG: Mauri, Boneta, Ota, Ole-nik, N. Sancin, Švara, Kraljič, Gre-gori, Prašelj, I. Sancin, Bevk, Ra-žem, Koren. V zaostalem srečanju prvenstva začetnikov se, Breg ni mogel enakovredno upirati enajsterici nMug-gesane, saj so bili igralci gostujoče ekipe v poprečju kar tri leta starejši, tako da je bil poraz neizbežen. Evropsko prvenstvo Švicarja Hillebrand in Rahm sta osvojila naslov evropskih prvakov na tekmovanju z dvosedežnimi bobi v Innsbrucku. KOŠARKA V PRVENSTVU KADETOV Z dobro obrambo Polet presenetil Ferroviario Borovci so v Miljah zamudili priložnost za osvojitev prvega para točk - V promocijskem prvenstvu je Polet po predvidevanju izgubil - Po začetnem vodstvu Borovi mladinci klonili proti Interju Polet — Ferroviario B 105:74 (52:21) POLET: Sosič 8, Malalan 20 (4:6), Vremec 48 (2:3), Kalc 19 (3:6), Hrovatini 10 (0:2). Openski Polet je prepričljivo zmagal proti tržaškemu Ferroviariu, čeprav so bili Openci le v petih. V prvih minutah so «železničarji» povedli, toda poletovci so se kmalu prebudili in vodstvo je krepko naraslo. Openci so bili boljši predvsem v obrambi, kjer so presenetili nasprotnika. V drugem polčasu so si nabrali precej osebnih napak, kar trije igralci so imeli štiri osebne napake. Zato je Ferroviario zlahka prihajal do koša, saj so domačini 14. do 18. januarja bo v finale mednarodnega New ‘ku nnaie meanaroanega teni :8a turnirja «masters», na kate-bo nastopilo osem najboljših iških igralcev sveta z lestvice tond Prix». Koutovelova kadetska košarkarska ekipa igrali čisto brez obrambe. V napadu sta se izkazala Vremec ter mladi Fabij Malalan, ki je zaigral res izredno. Andrej Vremec Inter Milje — Bor 58:48 (17:20) BOR: Gombač, Peter Volk, Pavel Volk 14, Maver 8, Langan 20, Sancin, Furlan 4 (0:1), Furlani 2, Žerjal. SODNIKA: Fornasaro in Esopi. Borovci so proti solidni ekipi iz Milj zamudili priložnost, da bi o-svojili prvi par točk v tem prvenstvu. »Plavi* so bili namreč vse do 27. min. stalno v vodstvu (v 23. min. kar 26:18), Omenimo še. da je zapisnikarica odvzela naši ekipi vsaj en koš, kar je pri tako nizkem izidu odločilnega pomena. Kljub vsemu pa so borovci prikazali lep napredek in menimo, da bodo kmalu dosegli tudi prvo zmago v prvenstvu, če bodo seveda nadaljevali po tej poti. V nedeljski tekmi so se izkazali predvsem Langan, Pavel Volk in Maver, medtem kQ sta centra Sancin in Furlan zadovoljila v obrambi, nekoliko manj pa v napadu. Marko A SKUPINA IZIDI 7. KOLA Don Bosco A - Ricreatori 138:47 Polet - Ferroviario B 105:74 Servolana - Libertas 95:53 Inter Milje - Bor 58:48 LESTVICA Don Bosco A 14, Sprvolana 12, Inter Miiie in Libertas 8, Polet in Ferroviario B 4, Ricreatori 2. Bor 0. Polet ima dve tekmi manj. Ri creatori in Inter Milje imata tekmo mani. PRIHODNJE KOLO Bor - Ricreatori (17.1. ob 16.00 na stadionu «1. maj»); Ferroviario B - Libertas: Inter Milje - Servolana: Pole* - Don Bosco A (18 1 ob 1100 na Opčinah). PROMOCIJSKO PRVENSTVO Ferroviario — Polet 83:59 (45:27) POLET: Ferluga 6 (2:3), Martini, Kerpan 14 (6:7), Taučer 4, Gan- tar, Sosič 23 (1:3), Pisani 2 (0:6), Daneu 10. Ferroviario je v nedeljo na domačem igrišču povsem upravičil prvo mesto, ki ga zaseda na lestvici promocijskega prvenstva. Polet se nikakor ni mogel zoperstaviti visokim in predvsem izredno točnim Tržačanom in je tako po predvidevanjih visoko izgubil. O-penci so nastopili brez dveh standardnih igralcev, Hrovatina in Vremca, ki sta bila zaposlena s kadeti. Poleg tega so ostali igralci krjepko pokazali pomanjkanje treningov. ki se niso dali izvesti med prazniki. Kljub vsemu pa je Polet občasno dobro zaigral in bil večji del tekme enakovreden nasprotniku z edino izjemo srednjih C-2 LIGA IZIDI 13. KOLA Alabarda - Favaro 75:70 Spilimbergo - Gabrielli 84:90 Jadran - Pagnossin 101:98 Pachera - 3 Garofani 96:84 LESTVICA Jadran in Pachera 22, Spilimber- go 16, Gabrielli 12. 3 Garofani, Favaro in Pagnossin 8. Alabarda 6. PRIHODNJE KOLO Spilimbergo Jadran (10.1. ob 21.C0 v Spilimbergu); 3 Garofani - Pagnossin; Alabarda - Pachera; Gabrieli* - Favaro. minut prvega polčasa, ko si je Ferroviario ob zmedeni igri Opencev priboril 17 točk prednosti. Točne ocene ob Poletovi igri tako ni mogoče dati: edino, kar lahko storimo je, da pohvalimo odločno igro Edija Sosiča in Valterja Ker pa na v napadu, medtem ko je obramba na splošno večkrat škripala. Konec koncev pa to res ni bila tekma, v kateri bi si lahko pričakovali zmago naše ekipe, zato rajši počakajmo na prihodnje odločilne nastope, da ocenimo prave možnosti Poleta v borbi za obstanek. Sergij Tavčar IZIDI Edera - La Talpa 78:62 Ferroviario - Polet 83:59 Stella Azz. - Barcolana 50:62 Zaostala tekma: Scoglietto - Bor 75:62 LESTVICA Feroviario 16, Barcolana 12, Don Bosco, Edera 10, SGT 8, Stella Az-zurra, GM, Bor 6, Scoglietto 4, Polet, Kontovel 2, La Talpa, CUS 0. MLADINCI Bor A — Inter 1904 85:112 (39:46) BOR: Canciani 14, Raseni 4, Ba-rut 4, Meneghetti 11, štavar 2, Pegan 20 Slavec 20. Pertot 10. SODNIKA: Cavagliero in Zan-dona. PON: Barut (22. min.) in Raseni (28. min.). V prvem kolu mladinskega prvenstva sta se srečala glavna favorita za končno zmago: Inter 1904 in Bor, zmaga pa je šla italijanskim fantom. Poudariti moramo izredno slabo sojenje obeh sodnikov, ki sto popolnoma pokvarila tekmo in oškodovala obe ekipi. Borovci so začeli izredno, tako da so v 9. minuti vodili z devetimi točkami prednosti. Branili so dobro in v napadu sta bila Pegan in Slavec nerešljiva uganka za nasprotnike. Vodstvo so obdržali do 18. minute, nato so gostje najprej remizirali, nato pa povedli. Sodnika sta pri tem hudo oškodovala Okretičeve varovance (najvišja i-graica sta imela že 4 osebne napake). Domačini so tudi drugi polčas za; čeli dobro in počasi so nadoknadili razliko. A predčasen odhod Baruta (po dveh minutah) in Rasenija (po osmih minutah), ki sta se edina uspešno borila pod košem je praktično odprl vrata gostom, ki so tako začeli večati prednost in končno zasluženo zmagali. Inter 1904 je torej slavil in če pomislimo, da so bili gostje tako fizično, kot tehnično boljši kot naši igralci, lahko rečemo, da borovci niso razočarali. Maks IZIDI 1. KOLA Stella Azzurra - Saba 49:53 Bor A - Inter 1904 85:112 Počitek: Bor B. LESTVICA Inter 1904 in Saba 2, Bor B, Bor A in Stella Azzurra 0. PRIHODNJE KOLO Saba - Bor A (11.1. ob 9.00 na Greti); Inter 1904 - Bor B (11.1. ob 13.00 v Ul. della Valle). DEČKI Bor - Alabarda 52:90 (18:45) BOR: Krapež 10, Jogan, Smotlak 4, Žerjal, Brandolin 20, Pupulin 14, Gruden 2, Pieri 2. Borovi dečki so doma izgubili proti Alabardi, ki je druga na lestvici skupaj z Inter Jem. Naši fantje so stopili na igrišče v okrnjeni postavi (manjkalo je kar pet standardnih igralcev) in so kljub visokemu porazu zadovoljili. Tržačani so zaigrali v popolni postavi in so dokazali, da še vedno računajo na končno prvo mesto, saj so res dobra ekipa. Naši predstavniki so tokrat zaigrali dobro, čeprav so se na začetku nekoliko bali nasprotnika. V Borovih vrstah je bil najboljši David Pupulin, ki je zaigral učinkovito v napadu in pazljivo v o-brambi. Cancia IZIDI 7. KOLA Kontovel - Ferroviario 56:80 Bor - Aiabarda 52:90 Barcolana Don Rosco 27:1',4 Jadran Inter 1904 54:103 Inter Milje Ricreatori 136:27 Počitek: Libertas. LESTVICA Don Bosco 12, Alabarda in Inter 1904 10, Inter Milje in Ferroviario 8, Bor in Ricreatori 6, Libertas 4, Jadran in Kontovel 2, Barcolana 0. Ricreatori in Jadran imata tekmo več. PRIHODNJE KOLO Libertas - Alabarda; Ferroviario -Barcolana: Jadran - Inter Milj* (11.1. ob 9.30 na Opčinah); Ricreatori - Inter 1904; Don Bosco - Bor (11.1. ob 11.45 v Ul. delTIstria); počitek: Kontovel. Uredništvo, upravo, oglasni oddelek, TRST. Ul Montecchl 6, PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) Podružnico Gorica, Drevored 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 • 57 23 Naročnina Mesečna 7.000 lir — vnaprej plačana celoletna 49.000 lir. V SFRJ številka 5,50 din, ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 80,00, letno 800,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 100,00, letno 1000,00. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK 77, ' f Stran 6 7. januarja 1981 Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 cADITs DZS 61000 Ljubljana Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (Sir. 1 st., viš. 43 mm) 22.600 lir. Finančni 800, legalni 700. osmrtnice 300, sožalja 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Itaiiji pri SPI. Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdajal in tiska I l Član italijanske j zveze časopisnih ITrst založnikov FIEG S SREČANJEM MED REAGANOM^ IN PORTILLOM MEHIKA IN ZDA UTRJUJEJO DVOSTRANSKO SODELOVANJE Novoizvoljeni ameriški predsednik pa ni šel dlje od načelnih izjav WASHINGTON — Novoizvoljeni ameriški predsednik Ronald' Rea fian je včeraj izjavil, da je bilo njegovo srečanje z mehiškim predsednikom Josejem Lopezom Portil lom nadvse uspešno in da sta Dostavila temelje, da se dosedanji od nosi razvijejo v tako sodelovanje, ki bo lahko za zgled še drugim. Kot .je bilo pričakovati. Reagan m omenil nič konkretnega, njegova izjavila je bila predvsem načelna, saj tudi ne more drugače pred svojo uradno umestitvijo 20. januarja. Vseeno v vvashingtonskih političnih krogih pozitivno ocenjujejo predvčerajšnji sestanek med Reaganom in Portillcm v mehiškem obmejnem mestu Ciudad JUares. Med ZDA in Mehiko je še kopita neporavnanih računov, ki se jih nista med sedanjim srečanjem skoraj gotovo niti dotaknila Problemi mehiških sezonskih delavcev in ilegalno priseljevanje so že od ne kdaj kamen spotike med Mehiko in svojim bogatim severnim sosedom. Za časa Carter .je ve administracije pa je Mehika tudi zavrnila ameri ško prošnio, da bi povečala izvoz svo.ie nafte. Prav tako obstajajo precejšnji zanleti glede gospodarskega izkoriščanja morja pred mehiško obalo, kar že povzroča »ribiško vojno* med državama. Srečanje ni torej odpravilo teh nesporazumov, a je skoraj gotovo vzpostavilo prve osebne odnose med predsednikoma. V skupnem komu nikeju, ki so ga ob.javib no enournem srečanju so poudarili. «da je srečanje potekalo v vzdušju prijateljstva in medsebojnega spoštovanja in je postavilo temel.je za osebne stike med mehiškim pred sednikcm in novoizvoljenim predsednikom ZDA*. Reagan in Lopez sta se med drugim strinjala. »da razvijeta dvostranske mehanizme, ki bi omogočili bolj produktivne in uspešnejše kooperacijske odnose med državama, upoštevajoč razvojne gospodarske stopnje obeh dr žav*. Kako bosta dosegla ta cilj. bosta določila v prihodnjih šestili mesecih, sai sta že napovedala, da se bosta v kratkem ponovno sesta la. takrat pa t>o Reagan 40. pred sednik ZDA in bo iz načelnih iz;av lahko prešel na konkretnejše pred loee Na sliki (telefoto AP): Rona'd Feagan daruje mehiškemu predsedniku lovsko puško. IM^acija Polisaria v Jugoslaviji B.sOG.tAD — Delegacija zvezne konference SZDLJ, ki jo je vodil Minajlo Zvičer, se je včeraj pogovarjala z delegacijo fronte Polisa rio. ki jo vodi namestnik general j nega sekretar ja Mustal a Sajed. Gos tje so govorili o najnovejšem raz voju položaja, Polisariu in o boju saharskega ljudstva. Delegacija Po-lisaria je posebej izrekla zahvalo Jugoslaviji in SZDLJ za nenehno podporo ir. pomoč njihovemu ora vičnemu boju. Pn tem je Mosta fa Sa.ied poudaril, da smrt tovariša Tita ni izguba samo za Jugo slavijo, ampak za ves napredni demokratični miroljubni svet. (dd) NEAPELJ — Preiskovalni sednik iz Neaplja je izdal pet zapornih nalogov v zvezi z umorom univerzitetnega docenta in vodje odseka za kriminologijo v kaznilnici Poggiore-ale Alfreda Paolella, ki so ga pripadniki «Prima linea* usmrtili 11. oktobra 1978 v garaži poslopja, kjer je stanoval v Neaplju. Peterica ob tožencev je že poznana preiskovalnim sodnikom, saj so se njihova i-mena že večkrat pojavila v zvezi s prevratniškim delovanjem. Susanna Ronconi, Michele Viscardi, Sergio Fegi, Maurizio Bignami in Marco Donat Cattin: obtožnica jih dolži sodelovanja pri namernem umoru in sodelovanja pri oboroženih tolpah. ________________________________ ____________________________________________________Neapeljski preiskovalni urad je ■■■■■■■■■BHSK ■ j že pred časom izdal dva zaporna tniHiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiuiinMiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiitiiiiiiHHiiiiiiiHiiiitiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiMiiiiiiu PO LANSKIH DVOSTRANSKIH POGOVORIH BONN-RIAD DVE LITI PO UMORU NEAPELJSKEGA DOCENTA Pet zapornih nalogov zaradi umora Paolelle Komandos so baje sestavljali Viscardi, Fegi, Bignami, Donat Cattin in Ronconijeva Sodobni tank za Saudsko Arabijo? naloga in sicer za Nicola Valentina in za Mario Rosario Biondi, ki jima je sodna policija pripisovala pripadnost teroristični organizaciji 'Prima linea*. Nesporazum je kmalu razčist’1 skesani pripadnik PL Roberto Sandalo, ki je turinskim sodnikom obrazložil, da Bicndijeva in Valentino tedaj nista še pripadala tako imenovani «ognjeni skupini*, ki so jo aretirali po umoru ne apeljskega odbornika Pina Amata, saj so skupino sestavljali Luca Ni coletti, Bruno Segretti, Salvatore Colonna in Maria Teresa Romeo, zaročenka Nicola Valentina. Roberto Sandalo je med svojim pričevanjem nekako »zagotovil*, da Marco Donat Cattin ni zagrešil te ga kaznivega dejanja, saj se na dan umora Alfreda Paolelle ni mudil v Neaplju. Iz pričevanja izhaja tudi, da se je teroristične zarote udeležilo pet oseb, od katerih tudi ena ženska. Kljub vsemu pa je sodstvo izdalo zaporni nalog tudi na Donat Cattinovo ime, predvsem zaradi nekaterih nesoglasij, ki so prišla na dan med pričevanjem Sandala in Viscardi ja. Kaže, da se pričevanji ne usklajujeta. BONN — Včeraj so bile v kraju Ahmuele, blizu Hamburga, pogrebne svečanosti za Karlom Doenitzem, ki je na božični večer umrl v starosti 89 tet. Doenitz je bil admiral in naslednik Adolfa Hitlerja. BONN — Zahodnonemška vlada je odločno zanikala številne govorice, da je pripravljena prodati svoje najmodernejše tanke tipa »leopard* Saudski Arabiji. Sodobni tanki se posebej odlikujejo žaradi neobičajno širokega radiusa gibanja in spo scbnos.i, da na veliki razdalji uničijo sovražnikova oklopna vozla. 5thm dtova vlada je svoje stališče o- -azložila z dejstvem, da se ZRN ne odreka načeju, ki ga je sprejela pred desetimi leti,. po katerem naj ne bi prodajala orožja državam na podžočjih, kjer vlada mednarodna napetost. Vendar pomirjujoče izjave vlade niso prepričale številnih opazovalcev, ki menijo, da so lanskoletni dvostranski pogovori Bonn Riad v bistvu potrdili sporazum za prodajo nemškega orožja Saudski Arabiji. Poleg tega belež jo v ZRN naglo krepitev gospodarskih odnosov med državama, uvoz nafte iz Saudske A-rabije pa je že presegel običajno mero in v celoti dopolnil primanjkljaj, ki ga je ZRN utrpela po iranskem političnem in družbenem preobratu. • Na slik! (telefoto AP): najnovejši model »leoparda«. VIDEM — Na pontabeljski železniški progi, med Kami jo in Mužci, so zgradili umetni predor, da bi o-branili progo pred usadi. Za delo so potrosili milijardo lir. Priprave na kongres SVP BOČEN — Predstavniki stranke SVP se pripravljajo na kongres, ki bo 23. maja. Medtem pa pripravljajo vrsto srečanj in zasedanj, da bi dokončno začrtali program, ki ga bodo predstavili na kongresu. Konec januarja se bodo predstavniki SVP sestali za zaprtimi vrati, kjer bodo razpravljali o pravici samoodločbe. Kot poroča dnevnik nemške manjšine »Dolomiten* bodo problem razčlenili trije avstrijski strokovnjaki. ■■iiiiiMiiMiiiiMiiiiiiiiiiMiiMiiiiiimiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiimiiiiMiiMlIltiliiiifiHiiHliiilliiiiiiiiiilltlliilll' II lil IIIII Hilli Hill lliiitlllll*illlll II HUM Kmet streljal v osla in pri tem ranil tudi svojega sina SALERNO — Kruta usoda je zahtevala, da je bil 8-letni Carmine Ni-gro težko ranjen v glavo, medtem ko je z zanimanjem opazoval, kako je njegov oče Vito streljal v osla, ker je bila žival neozdravljivo bolna. Kmet je v svojem hlevu ustrelil oslu v glavo in ga pri priči ubil. Izstrelek pa je predrl lobanjo živali in nato zadel otroka v glavo. VSE PREJ KOT AMERIŠKEGA DRŽAVNEGA TAJNIKA Henry Kissinger nasprotuje evropskim mirovnim pobudam na Bližnjem vzhodu Do sedaj je že obiskal Egipt, Somalijo in Izrael, kjer je zagovarjal stališče o odločnem nasprotovanju sovjetskemu hegemonizmu v tem delu sveta Sodnikizaslišujejo «razparača» Kazjarjena množica je demonstrirala pred policijsko postajo, v Kateri je sodnik zasliševal »razparata« in zahtevala zanj smrtno kazen llll•llllUllmlllllllllllllllll■l^l•tllllll■lllll■I■■||||(|||■ll^ll■mn^llll■llllll|||||||||||||||||||||lmllllllllllllllllllll USPEH VOJVODINSKEGA SEKRETARIATA ZA NOTRANJE ZADEVE V južnem Banatu zaprli pretkanega razbojnika Živko Jurukovič je v dveh letih naropal za 1.150.000 ND vrednosti JERUZALEM — «Pametno bi bilo, da bi Evropa in ZDA uskladile svojo politiko na Bližnjem vzhodu* Izjava bivšega ameriškega državnega tajnika Henryja Kissinger.ia v Jeruzalemu pred odhodom v Sau-dovo Arabijo ne dopušča nobenih dvomov. Kissinger in skoraj goto vo tudi Reaganova administracija nasprotujeta ločenim mirovnim pobudam in načrtom, ki jih predlaga Evropska gospodarska skupnost za rešitev bližnje vzhodne krize Bivši ameriški državni tajnik vztraja nri campdavidskem sporazumu, obenem pa »pozitivno ocenjuje morebitni jordanski pristop* k izrael-sko-egiptovskim pogajanjem o avtonomiji za C is jordanijo in Gazo. S tem je Kissinger podal roko izraelskim laburistom, ki zagovarjajo BUENOS AIRES - V plačanem o-glasu v buenosaireškem dnevniku «C!arin» »matere s Plaza de Mayo» trdijo, da je od 1976. leta do danes izginilo po aretacijah 30 tisoč oseb. |llllllllliM*llllMllll»NlllllllllllllllimillllflllllHM»IIMillllM«IIIMIIMIIIMIIillUIIINMmilllllHinilimillllllllllllllllllllliluUllimilllllMIIIIIIII|||IUIIIIlllllllllllllllllllll Grška zastava pred palačo EGS Včeraj so pred palačo, v kateri je sedež Evropske gospodarske skupnosti v Bruslju, dvignili tudi zastavo Grčije. Tako je bilo zadoščeno tudi »zunanji* podobi skupnosti, ki šteje od 1. januarja po vstopu Grčije M članov (Telefoto AP) ozemeljski sporazum z Amanotn glede CLsjordanije. Na tiskovni konferenci pred svojim odhodom v Rijad je Kissinger med drugim dejal, da je položaj na Bližnjem vzhodu še slabši kot je pričakoval, a po dosedanjih pogovorih z egiptovskim predsednikom Sadatom in izraelskim premie-rom Beginom upa, da bodo s skup nimi močmi našli izhod iz sedanjega zastoja. Vsekakor pa vlada v političnih krogih izredno zanimanje za dvotedenski Kissingerjev »zasebni* obisk v šestili prestolnicah Afrike in Bližnjega vzhoda. Do sedaj je bil v Kairu in Mogadisciu, kjer ie poudarjal, da se morajo ZDA postaviti po robu sovjetskemu ekspanzionizmu ■ v Indijskem oceanu in v Rdečem morju. Taka »nič kaj zasebna* misija ie seveda vzbudila običajne reakcije v Sovjetski zvezi. Moskovska »Pravda* je ocenila Kissingerjevo poto van.je kot »turobno* in izjavila, da služi Kissingerjeva misija »kot iskanje možnosti za iačenje hege-monističnih naklepov ZDA na Bliž njem vzhodu in za utrditev osi Wa shington - Tel Aviv - Kairo, ki bi jo hoteli nekateri krogi preko Atlan tika še razširiti*. Po mnenju »Pravde* skušajo ZDA «združiti pod varstvom Amerike države, ki jih obi skuje Kissinger*, in sicer: Izrael, Egipt, Somalijo, Saudovo Arabijo, Oman in Maroko. Moskva je do sedaj skrajno pre vidno komentirala prve poteze novoizvoljenega ameriškega nredsed nika Reagana, čakajoč predvsem na uradno Reaganovo umestitev. Kissingerjevo potovanje pa ie Sov jetsko zvezo nrisililo, da prekine nenapisano premirje z novo admi nistradjo. Bivši ameriški tajnik je namreč pričel vleči štrene prav na območjih, k.jer je SZ dosegla vidne uspehe. Kissingerjeve izjave, da je nje govo potovanje samo «zasebno>, in istočasna zagotovila predstavnikov Reaganove administracije, da niso Kissingerju poverili nobene naloge, ne prepričujejo nikogar. Celo v samih washingtonskih krogih so pre-pričapi, da .je vse le del široko-npteziiega načrta nove ameriške ad ministracij«, Odlikovanja SFRJ Dcakinu in Mc Iranu LONDON - Veleposlanik SFRJ Živan Berisavljevič je včeraj na slovesnosti v veleposlaništvu izročil visoka jugoslovanska odlikovanja Fitzroyu McLeanu, Wilhamu Deakinu in še peterici Britancev, znanih prijateljev Jugoslavije. Biv ši vodja britanske vojaške misije pri vrhovnem štabu NOB in BOJ Fitzroy McLean se je zahvalil v imenu odlikovanih in opozoril na izjemno vlogo predsednika Tita ter poudaril, da je bil velik vodja boja sa svobodo, verjetno na.jvečji na svetu, (dd) NOVI SAD — Pomočnik pokrajinskega sekretarja za notranje zadeve Blagota Tomaševič in načelnik oddelka za zatiranje kriminala v tem sekretariatu Živan Jovanovič sta včeraj izpopolnila «portre'» krivca oboroženih razbojniških ropov v mestih na območju južnega Banata — 36-letnega Živka Jurukoviča. Življenjepisne podatke bi lahko zanemarili, če ti ne bi bili pravi seznam kaznivih dejanj. Živko Jurukovič se je rodil leta 1944 v vasi Mušutište v občini Suva reka na Kosovu. Ve se. da je priučen krojaški delavec, vendar je v seznamu preiskovalnih organov zabeležen kot »delavec* brez dela, neoženjen in začasno stanujoč v Bosanski Gradiški. Prav v tem kraju je tudi preživel devet let zapora, na katera je bil obsojen zaradi številnih kraj in drugih kaznivih dejanj. Vendar to obdobje njegovega življenja mu ni bilo v poduk. Nasprotno, že nekaj mesecev potem ko je bil izpuščen na svobodo, se je namesto z delom oborožil s pištolami, kot orodjem za ropanje družbenih sredstev in lahko življenje, kar ga je ponovno pripeljalo v zapor. Med zasliševanjem je moral pod težo dokazov priznati vse rope. Krivijo ga za oborožene razbojniške rope, ki so se začeli 24. septembra 1979 v enoti Beogradske invest -banke v vasi Borci. Pozno popoldne je vstopil v prostore banke in naropal 60.000 dinarjev in za približno 30.00' dinarjev vrednosti v tujih valutah, nato je zaprl rešetkaste navojnice skozi katere je izstrelil plinski naboj, da bi preplašil osebe. Na enak način je oropal tudi poslovalnico iste bančne ustanove v vasi Glognju 14. novembra 1979, kjer je odnesel 350 000 dinarjev. Drzni razbojnik je ponovil «podvig* 21. februarja 1980 v vasi Ovči, ko si je prisvojil 214.000 dinarjev in 216 tisoč dinarjev v devizah. Poleg tega je Jurukovič priznal tudi, da je izvedel več »manjših kraj* v lekarnah in športnih društvih. Preiskovalci so ugotovili, da je Živko Jurukovič od 24. septembra do 30. decembra 1980 naropal za 1.150.000 dinarjev vrednosti. Uspešna akcija preiskovalnih organov je tako končala razbojništvo Živka Ju-rukoviča, ki bo moral ponovno sesti na obtožniško klop. LJUBLJANA — V raznih krajih Slovenije, pasebno pa v Mariboru, Celju in Ljubljani je nezhana viroza spravila v posteljo na tisoče o seb. Visoka temperatura, boleči sklepi in mišice, suh kašelj in splošno slabo počutje, predvsem pa prehlad, ki se ne pojavi pri influenci, so glavna znamenja te bolezni, ki jo po vsej verjetnosti povzroča kak, do sedaj še neznan virus. Zdravniki kot običajno v takih primerih predpisujejo le aspirine in vitamine ter seveda posteljo, med drugim ker se bolezen bliskovito širi. Na zdravstvenem zavodu SR Slovenije napovedujejo, da bo virus znan že v prihodnjih desetih dneh. PESCARA — Trenutki panike včeraj pred neko cerkvijo v Pescari: medtem ko je v notranjosti potekala pogrebna svečanost za umrlim meščanom, so se neznanci polastili mrliškega avta, ki je stal pred cerkvijo s prižganim motorjem. Razburjenim pogrebcem po končanem obredu, ni preostalo drugega, kot da so tatvino prijavili policiji, ki jim je priskrbela novo vozilo. Mrliški voz so našli le nekaj kilometrov stran, v dobrem stanju, bila je torej le neslana šala. (Telefoto AP) LONDON — Britanski preiskovalci so včeraj nadaljevali zasliševanje 35-letnega voznika tovornjakov Petra Sutcliffa, za katerega domnevajo, da je v zadnjih petih letih u-moril 13 žensk. Sodnik je že včeraj zaslišal Sutcliffa in ga obtožil umora dvajsetletne študentke Jacqueline Hill in tatvine avtomobilske tablice. Pred sodiščem se je zbrala 1500-glava množica in ozračje je postalo napeto, ko je poskušala množica napasti obtoženca, zato včeraj niso sporočili, kje bodo nadaljevali zasliševanje. Medtem ko nadaljujejo preiskavo o sodelovanju Sutcliffa pri ostalih dvanajstih umorih, ki jih pripisujejo «yorkshirskemu razparaču*, so britanski časopisi objavili nove podrobnosti o aretaciji Sutcliffa. Domnevnega «yorkshirskega razpara-ča* so prijeli v petek zvečer v Sheffieldu, v ulici, kjer se zbirajo prostitutke. Policista, ki sta odkrila, da ima avto, na katerem se je vozil Sutcliff, ponarejeno tablico, šta se približala vozniku, ki je komaj sprejel v avto neko prostitutko. Ko sta policaja dejala Sutcliffu. naj jima sledi na postajo, je le ta prebledel. Nekaj metrov od avta sta policaja kasneje našla kladivo in nož, običajno orožje «yorshirskega razpara-ča» in sta spoznala, da sta verjetno prijela domnevnega morilca Policija je v zadnjih treh letih že- štirikrat zaslišala Sutcliffa zaradi različnih vzrokov, vendar vedno zaman. Tokrat kaže, da je vojski, ki je lovila morilca in je stala britansko vlado več kot 8 milijard lir, le uspelo razvozlati uganko, kdo je «yorshirski razparač*. Policista vodita »razparača« Iz zapora na zasliševanje (Telefoto AP) 0g|glllllll|l|l|||||||||||IBg||aaaiMI||Mtlltllllltl>t>>>|lltllMt>VI|,MI>,l|t,||IM>||S>A**l>>|l,l|B*l|V,Bn|l,|*l||,|M|,|Ml1Mll,l|>V,|tMI||||l|*M>MM,l ■ > ttll MI|M '''VCMf'MI1 MV111111 IMf ■■■ ■■■■ II (I ■■ang 11111111 nf f f imtf V AVELLINU JE V PONEDELJEK PRIŠLO DO NEVERJETNEGA ODKRITJA «Reno» je preživel 48 dni pod ruševinami Podhranjeni pes je s cviljenjem pritegnil pozornost gospodinje AVELLINO — V tem mestu je prišlo v ponedeljek ponoči, 48 dni pj uničevalnem potresu, do neverjetnega odkritja Gasilci so pod ruševinami neke hiše našli sestradanega, vendar še živega psa pinč