Vestnik. 251etnico pisateljeranja praznuje naš sotrudnik to7. Ivo Trošt. Minilo je četrt 6toletja, odkar je tedaj šele 18 letni učit. pripravnik zastavil pero 7 prid slovenski domo7ini. V nElinosti" je priobčil 87oje pesemce. V 25 Jetib je sodploval malone pri 7seh knjiže^nih podjetjih. Že samih naslo7o7 daljših in krajših pripo^ednih spiso7 bi ne spravili na d7e strani velike pole. Koliko jih je priobčil 8amo 7 BZvon6ku"! A kje so drugi listi? — Marlji^emu sotrudniku, ki je nedavno premagal ne^arno bolezen in že drugič — 7 petih letih — odšel goto^i srarti, ž^limo: Še mnogo let iirst in zdra7, šo nekaj let s pereaom [7 roki v prid naši mladini, 7 ponoa domovini! Umrl je 7 Leonišču v Ljubljani 7 aoboto, dne 21. t. m., to7. Josip Oiperle, meščanski učitelj na Dunaju, star 51 let. Pokojni Ciperle je bil svoje dni najzveatejši sotrudnik našemu listu tpr je 7es čas s^ojpga bi^anja in alužbovanja na Dunaju obranil svoje slovensko in napredno prepričauje. Bodi mu lahka zemlja domaČa! LJnbljansko učiteljsko drnštro bo gojilo 7sled odborovega sklepa tudi t e 1 o vadbo za učitelje. Vodili bodo to telo^adbo tovariši Furlan, Eape in W i d e r. Telo^adilo sebo^sako aredo od polsedmib do osmih z v e č e r 7 telo^adnici I. mestne šole. Pira 7aja bo 7 8 r e d 0 , diie 9. decembra. Na zdar ! Dr. Lampe ne privošči kranjskina u č it e I j e m ne beliča, če se tudi 7ai p 0 k 1 e r i k a 1 i j 0. V BSlo7encu" obeta kmetom dvanajst milijooo7 kron iz deželne blagajnice za razne goapodarake potrebe. Šole in učiteljstva ne omenja nič S par mandati in par nadučiteljakimi 8lužbami Bextra statum" kranjskemu učiteljstvu ni pomagano. s— Z zatiranjem slo7enakega učiteljstva pa tudi Slo^enatvo ne^bo rešeno ! Pra^i domoljub kroti s^oje 8tra8ti in pomaga po7aod, kjer je potreba. 0 direktni nietodi. To metodo ao izumili Prusi, da bi hitreje germanizo^ali poznaujake Poljake, ne da bi bilo treba nemškim učiteljem se učiti poljšžine. Metoda se opira na dejst70, da mati ali vzgojiteljica pri otrokih najhitrpjše doseže z obče^anjem jezikovne uapehe. To je sicer resnica, ali pomialiti je treba, da mati občuje dan in dan za dnevom z otroki. V šoli je pa jeziko^ni pouk omejen na par ur in tam je metoda le potrata časa. To dokazujejo poaebno šole na Eoroškem, kjer se 8 to mehanično dresuro prav nič ne doseže. Nemci aami ne uče svojih olrok na ta načia tujih jeziko7, a za Slo^ane je 7ae dobro. Nemški pesnik Herder je tudi rekel: Kdor jemlje mladini materui jpzik ji krade razum \n življenje ter oropa Darod časti in pravice." Za to ao pa tudi 7ai 7elja7ni pedagogi edini 7 tem, da je tujih jezikov učiti le na podlagi materinščine. Lebenskiinstler ne postaneš nikdar, ako boš pre^eč delal z gla70 in premalo 8 koleni in stegni in ako boš prodajal le 87oje delo in ne S7ojega prppričanja. Postati moraš pred78em dirkač 7 uezuačajnosti. Pregledni koledar na platnice Z7ezko7! Znano je, da otroci težko pojmijo metrično mero, še težje pa časo^no. Treba je mnogo nazornega pouka. Spozua^anje čaao^ne mere bi goto7O jako poapeševal tabelarični prpgled meaece? in dni leta na platnicah zyezko7. Učenci bi igraje ae spozna^ali raz7rstite7 meBece7 in tedno7. Ako bi z^ezek obaegal pol pole papirja manj, bi cena zvezku gotovo tudi ne poakočila. Ljudska Sola prt Sv. Petru t Ljub Ijasi se razširi na petrazrednico. Osebne vesti na Kranjskem. Izprašana učit. suplentinja Marija Bajt je pripuščena k brezplačni šolski praksi na Vi&u pri Ljubljani. Imenovani so: Ema Misel za Košauo, Ivan Š t r u k e 1 j DaduČiteljem za Dobrepolje, Marij* 7 i d r 0 7 a za Presko, Ida Paplerje^a za Boro^nico, Adela G0 1 0b za Bpgunje pri Cerkniei, Vida Šorno^a za Vič. Ivan Jeglič nadučiteljem 7 Ljubljani. Šola na Mirni se — proti volji dež. odbora — razširi na štirirazrednico. V Rado^ljlci se je razširila dekliška šola pod pogojem, da mestna občina sama uosi dotični 8trošek. Neiušhemu ,,Schnl7ereInu" se je dovolila ustsnovitev zasebne šole 7 Lazah pri Grmošnjicah. Tudi 7 slo^enščini se bo pouče7alo, da se bodo laže lovili alo^enaki otroci. Iz brežiškega okraja nam pišejo : V Brežicah 80 nameravali zboro^ati Slo^enci zaradi septembrskih dogodko?. Upamo, da ima vaak avatrijski državljan, najsi je tudi učitelj, pravico, da se udeleži takega shoda. Naš g. okrajoi glavar je pa očividno drugega mnetija. Z nemškim d pisom je priporočal učiteljstvu, naj 8e ne udeleži tpga piotestnpga shoda z moti^acijo, da bi kalili patriotiški čut s 87o.jo na7zočuostjo še poaebno, ker smo 7 jubilejakem letu. Za taka 7meša7aLJa 7 naše privatoe zade?e se bomo prihodnjič lepo zahvalili. Mialitno si pa, da bi se nas višja gospoda, ki 7 tem dopisu pripozna^a našo požrt7O7alnost, lahko 8pomnila ua drug primernejši način 7 sla7noatnpru letu. E. Adamfčc70 spe^oigro BSla7a ce8arju Francu Jožefu I.!" prirede šole 7 Kranju, 7 Komeodi in 7 Eanalu. V Eranju jo prirede dae 2 , 6. in 8. decerabra, 7 EomeDdi 2. in 6. decembra, iu aicer 2. decembra samo za otroke in po7abljene goste. Drnžba 87. Clrila in Metoda ima 7 več tiso6 iz^odo? brošuric: Hubad Fraoc Jožef I." po 30 7in. in T. Zupaa ,,Fran Josip I." po 40 7in. Eer se ra^no letos praznuje šestdpsetletniea vladanja Njpga Veličanst^a, bi bile te brošurice kaj primerne za darila deci 7 naših fcolab. — Družba tudi naznanja, da ima le še par sto lepih Miklavževih razglednic na razpolago. Eodoljubi — sezite po njibl Sttdmarka je žtela lani 391 podružnic z 38.175 člani, letos pa iraa 547 podružnie z 49.667 člani. Pr?e tričetrt leta letos je imela dohoiko? 226 961 E in atroško^ 161714 K, Sudmarka ima 97 knjižnic z 99.500 kujigami, in sicer 80 ktijižuice 1 e 7 narodno mešoyitih krajih. Takoz^auih obrambnih kolko7 se je letos že prodalo za 27.200 kron. Te številke go^ore! Zavcdene dnše. V koroški deželni zbor so prišli štirje kmetje iz občine Zile pri Veliko^cu ter so prosili, uaj bi se na slovenski zilski šoli uvedel utrak^istični pouk. Poročilo BSchulvereina-*, iz katerpga to notico poanamemo, pra7i, da so ti štirje go^orili 8 1 a b 0 nemščino (gebrochenes Deutsch). Jasno je, da 80 to bile zavedene duše, ki kopljejo grob avojemu narodu, zakaj zilska šola je ena ooib redkib ljudskih šol oa Eorolkem, ki imajo slovenaki učni jezik. Da so te šole Nemcem trn 7 peti, se razume, in s pomočjo za^edenih slo^pnakih duš hočejo Slovence oropati tudi teh šol. Zopet discfplinarna preiskara zoper antiklerikalnega nčitelja. Geški deželni šolaki 87et je uyedel zoper nadučitelja Mudra diaciplinarno preiskavo, in sicer zaradi a n 0 n i m u e ovadbe, da hodi Mudra le dvakrat na leto 7 cerke7, in sieer k šolaki maši 7 začetku in koncu šolskega lfta. Ne udeležuje se pa izkušenj iz veronauka in tudi ob nedeljah ia praznikih ga ni 7 cerke7. — Ta mož pa mora rea na gromado! Pred c. br. izprašer»Ino komisijo za občne Ijudske in meščanske šule t &oricl so napiavili izpit za Ijudske šole s 8 1 0venskim in nemškim učnira jezikom Bizjak Ana, Breoce Berta, Gulin Ljudmila, Kaučič Milena, Eoemut Marija, Eorsič Vladimir, Eozamernik Marija, Kregar Marija, Lego^ich Oliva, Medič Pa7el, Modic Marija, Nefima Aleksander, Prešelj Ana, Sedej Ana, Sitter Angela, Slemenšek Oakar, Stubelj Adalbert (ital. kot predmet). Šantel Danica Škerjanec Joaipa (oboje z odliko, ital. kot predmet). Šket Marija, Vadnjal Ladoslava (oboje z odliko), Vittori Gabrijela (ital. kot predmpt), Vizjak Ana, Zorer Viktorija; salo^enskim učuim jezikom in iz nemščine kot predm e t S. Jelen Frančiška, La^renčič Alojzij, Lobe Henrik, Marinčič Joaipa, Mer7i6 Dorot»-ja, Mikuluž Gabrijela, Mre^lje Gabrijela, Perin Ana, Pipan Terezija, Eea A7gusta ; s a l 0 7 e n s k i m učnim jezikom Mihelič Josip. — Eq kandidat je bil reprobiraa za ljudake šole z nemškim učnim jezikom. P. n. gospodom tovarišem, ki bočejo prirediti take jubilejake slavnosti, kakršoo smo pri naa 27. in 28. junija in me prosijo naj jim preskrbim teb in onih kostumo^, nazuanjam, da tega ne morem storiti, ker jib nimam. Npkaj bi se jih pa dobilo 7 Ljubljani pri gč. Hofbauerje^i — Sicer so pa gla^na stvar dobre deklamacije, pri katerib se kostumi lahko pogreše. Na zdar ! J. Ž i r 0 7 n i k. ObČinski zastop Lehen prl Ribiilcl je 7 87oji seji dne 19. liatopada povodom proračuna za prihodnje leto na predlog župauauaraestnika, tamošnjega nadučitelja tov. Majcna nDružbi S7. Cirila in Metoda" volil 50 kron. Erško nčiteljst^o priredi 7 nedeljo. dne 29. t. m. ob 10 uri dop. 7 telovaduici mpščanske šole 7 Erškem roditeljski ae8tanek, ki je priatopen 78em odraslim. Vzpored: 1. Vzgojno predavanje : M. Hočevar: Eazni in poh^ale doma in 7 šoli. 2. Poljudno poufno z mnogimi akioptiškimi slikami združeno preda7anje: Lj. S t i a 8 n y : Cesar Frane Jožef I. E obilni udeležbi vabita ra^uateljstvo meščanske ia 7odat7o ljudake šole. Pr7i st-stanek gospodarjer ln gospodinj meščanskih uficncer ter roditelje7 in prijateljev učeče se mladine je sklicalo ra7nateljst7o meščanske šole 7 Krškem 7nedeljo, dne 15. t. m. Na ta pozi7 ae je zbralo na omenjeni daa ob 3. uri popoldne 7 prostorni risaraki d^orani nad 50 po8lušalce7, ki so pazno poslušali in sledili izvajaujem ravnatelja dr. Tomo Eomiba. To^ariš predavatelj je poudarjal, da ni le naloga uditeljev, da vzgajajo učeDce, ampak da so gospodarji in gospodiDje 7 pr^i 7rsti namestniki roditelje?. Omenil je dejstvo, da ima učitplj učenca na teden le 30 ur pred seboj, med tem ko je oatali čaa — 138 ur — pod nadzoratvom gospodarja ali gospodinje. Nič ne pomaga, če navajamo učenea 7 šoli na snago in red; ista akrb mora biti tudi doma, aieer je 768 trud zaman. Goapodarji in goapodinje naj akrbe za izročeno jira deco kakor za s^ojce. Skrbijo naj za anažno obleko in perilo, za red in anago 7 atanovanju. Pazijo naj, kam gredo učenci 7 prostem čaau, s kom občujejo in kaj bero. Enjiga, ki nima šolskega pečata naj sa konflscira ali ?aaj pregleda, jeli priraerna dotičnemu dečku in njegovi starosti. Jako fekodljivo je 7pričo u6ence7 zabavljati čez učitelje, ker to pokopuje njiho7 ugled in jim sta^i na pot težkoče. Ce goapodar ali gospodinja že tri ali štiri pagla^ce koraaj užene, je treba pomialiti, kako naporno delo iraa 7 tem oziru nčitelj; torej ga je podpirati, ne pa ga 7 tem teža^nem poslu ovirati. Skrb gospodarje7 in gospodinj naj bo tudi, da pmzgoje učencem lepo obnašanje tudi pri jpdi, 7 obče^anju z drugimi osebami, na izprehodih, 7 cerk^i i. t.d. Skrbeti morajo tudi za zdra^je izročene jim mladine. V to S7rho jim preda^atelj priporoča knjižico: BKako je akrbeti doma za zdra^je šolske mladine", ki jo je apiaal Leon Burgerstein in se dobi 7 c. kr. zalogi šolskih kujig. — Ob koneu se je 7nela ži^ahna debata, 7 katero so poapgli stroko^ni učitelji, katehet in s posebno tt-htnimi beaedarai tudi meatni žnpnik g. J. N. Eenier. Občna želja je bila, da se taki sestanki še ponoye in se tako teaneje Z7eže šola z domom. E. * Zdra7st7enl tedaj za jecljajoče otroke bo od 14. /Vbruarja do 30. niarca 1909 na učiteljišču in na trph ljudskib šolah na Dunaju. Earakteristično! Bogati ruduiški erar plačuje šolakemu slugi na rudniški šoli 7 Idriji doati bolje npgo polo^iei učiteljev! V proslavo cesarje^ega jabileja izda za^aro^alna družba Auker 1000 brezplačnih zavarovan) po 1000 K za one otrokp, ki se 7 Avstriji porodijo dne 2. decembra t. 1. Od teh tisoč zavaroyanj odpadejo na Kranjsko 4 in na Štajersko 7. Kdor misli proaiti police za S70jega otroka, mora vložiti prošnjo do 31. decembra na deželni odbor 87oje krono^ine. Nemški profesorji in docentl na Tsenčllišča 7 Gradcu ao minuli teden daro7ali za ^Sadmark" 1061 E. BSudmark" je kupila 7 Št. Ilju Stpfliče70 kmetijo na Stari gori. Koreik zakorakom! lzrozni dom tvrdke V. J. Ilavllček a brati t Podjfbrada (češko), pošilja na zahteyo 11070 izbirko 7zorce7 jesenakega in zimskega modnega blaga, barhenta, flanele itd Opozarjamo na to čisto češko podjetje 7 tej stroki, ki že obatoji od 1. 1887 in si je pridobila popolno uaklonjenost svojih številnih odjemalee? s eolidno poatrežbo z blagom priznanih kakovosti. Preložitev Teliklh počitnic na Ijndskih šolah. Y ormožkem okaju je sklenilo 7e6 krajnih šolakib 87eto7 in po-<ameznih ob&in, da se velike počituice na Ijudakih šolab prelože iz praktičnih oziro7 7 mesee september in oktober, kakor je že po Srednjem in Zgorojem Štajerakpm u^edeno na 7eč šolah. Učiteljske rrsti na Koroškem. V pokoj je šel nadueitelj 7 Sp. Dmogradu Lenart Voglar ter dobil pri tej priliki naalo7 ra^natelja. NadučiUlj 7 Št. Jakobu 7 Eožni doliui je poatal Fr. G 0 r n i k. Podučitelji, oziroma poduSiteljice ao postali: J. J e s c h 7 Djpkšah, J. Piesch in E. Ullmann 7 J3t. Jakobu 7 Eožai dolini, Jožefina S k 0 6 i r 7 Timenicab inJ. Unterranner7 Globaanici. Na Zilo je premeščeo učitelj Fr. Tftrk iz Arij. Službi ao 86 odpovedale Olga pl. Dobrowaka 7 Timenicah, Helena pl. G 0 z z a n i 7 Eotmari vesi in Pija pl Eoschin na Zili. Sola na koroškl strani gore Uršule. V hiši g. Godca, Ave uri od Prevalj, se dnp 1. maja otvori šolska ekspozitura. Poučevalo se bo dvakrat 7 tedenu. E. AdamlČero spe^olgro BSla7a ceearju Francu Jožtfu I." uprizori deška in dekliška ljud>ka šola 7 Eranju 7 telovadnici BGorenjskega Sokola" 7 prosla^o 601etnice 7ladauja našega ceaarja. — V četo 7ojako7, ki se klanjajo jubilarju 7 I. delu te spe^oigre. 80 se privzeli po 4 mornarji, pešci, topuičarji, dragonci in boznaki. Ceti po^eljuje ulanaki čaatnik, pred njo koraka zasta^onoša, ob njej pa tambor. V odelku BPrijatelj znanosti in umetnosti" Dastopijo slikar, kipar, pesnik in glanbenik ter slikarica, dijakiaja. pisateljica in kiparica. rPospeše7atelju prometa iB obrti" čestitajo ribič, gostilničar, pek iu ko^afi ter 7rtnarica, poštarica, kmetica in uradnica na železnici. Poleg teh gratulirajo 7ladarju 7 II. delu še šolarji in šolariee, ubožci in sirote. V zadDJem delu so sp, da nebi nastali preveliki stroški, morali izpuatiti na^topi Nemce7, Ogro7 in Lahov, pač pa nastopijo vsa slovaoska plemena. čehi, Poljaki, Hr^ati in Slo7enci. Vaak posaraezeu narod zaatopajo po 4 dečki in po 4 deklice, oblpčene 7 noš« dotičnega naroda. Diift 2. decembra se vrši predstava za šolsko mladino in 7abljene goste, dne 6. in 8. decembra pa za občinat70 proti določeni 78topnini. Erajni šolski S7et 7 Eranju je dal za pogostite? mladine 300 kron. Ta pogostite? združena z zaba?o se vrši dne 3. decembra popoldne.