KORAKI
OSNOVNA-ŠOLA
OLGE MEGLIČ
PTUJ

(7
PRVI KORAKI
OB SL O VENSKEM KUL TURNEM PRAZNIKU
UČENCI
OSNOVNA ŠOLA
OLGE MEGLIČ
PTUJ
1999
KAZALO



MOJA SESTRA
DOJENČEK
MOJA LJUBEZEN
PROSIM, POVEJ Ml: ZAKAJ?
MOJE MIŠU
KAJ JE LJUBEZEN ...
MUCKA NA KOLINAH MOJE MUCE ŽABICA MUCA KEPI ■
MOJ KUŽA DADI ZAJČJA RAČJA OJ MEDO MIŠA
VSI OTROCI
a \PRIJATELJ
o\
/5 D0‘mzMmJ^NEŽENI M0ŽJE
1 * ODDELEK ^¥dek mraz
NOVOLETNA NOČ /sNEŽAK
J> > „ . ZVEZDICA
VESELA SANJA EKOLOŠKA
{O: / Xoll KAJ SO PRVI KORAKI?
ZMAGA JE NAŠA KAJ VSE JE KOLO? MOJE SANJE ŠOLSKA KNJIGE PESEM BALETKA
3
4
5
6 8
9
10 11 13
15
16 18 20 22
24
25 21 28
30
31
32
33
34
35
36
37
38
39
40
41
42
43
MOJA
SESTRA
Majhen sem bil, sem željo imel, da enkrat bi sestro svojo objel.
So leta minila, se je želja izpolnila, zdaj sestro imam, ki polepša mi dan.
Ježiva, iskriva in rada se skriva, vso hišo natakne, nastavlja mi zanke.
To sestra je moja in vedite vsi, ponosen sem nanjo, čeprav me jazi.
David Flajsinger, 7.d
DOJENČEK
Božiček prinesel mi je dojenčka.
Zna piti pa tudi lulati zna.
S stekleničko ga hranim, mu pleničke menjavam, uspavanke pojem in zibam v naročju, da sladko zaspi, samo tedaj mi ne dela skrbi.
Katja Kos, 2.b
MOJA
LJUBEZEN
Ko zaprem oči, vidim tvoj nasmeh, vidim tvoje oči, žarijo mi v srce.
Ko odprem oči, te ni nikjer, izginil si!
Izginil kot ptica, ki odleti
in se nikoli ne vrne. Spomini nate... tvoj obraz... vse izginja...
Življenje moje, je prazno, boleče, žalostno...
Obup sprosti mi solze polne ljubezni... zate! Kaj pa nasmeh? Sreča? Veselje?
Mislim, da v mojem srcu in vedno boš, kot roža, ki cveti in cveti in nikoli ne oveni.
Jasna Kovačič, 8.c
PROSIM, POVEJ Ml: ZAKAJ?
Zjutraj prišel si k meni, ko sem te čakala, povedal si mi resnico, a jaz sem zajokala.
Prosim, povej mi: zakaj? Zakaj me videti nočeš?
Si našel punco svojih sanj? Me ti ne maraš več?
Kaj sem ti naredila, da z drugo zabavaš se? Prosim, povej mi: zakaj?
Nataša Gosak, 7.(1
Iva Zupanič, 6. c
MOJE MISLI
Starši vedno govorijo eno in isto bedarijo: "Pozabi na to norčijo in se uči, kot se t\’oje sošolke učijo!"
Pa četudi v redovalnici bile so graje,
so tudi sami včasih spogledaje
gledali čez tuje ograje v prepovedane raje.
Sedaj jih ne poslušam, po svoje ravnam, sama sebi lažem in gledam drugam.
Gledam določeno mesto. Gledam to in to cesto.
Vidim pa gručo ljudi, ki po ulici hiti.
Med njimi nekdo stoji, ki življenje osvetljuje mi, čeprav nikoli se ne smeji, je vedno med prijatelji.
Ko ga vidim, ga pogledam, pa čeprav dobro se zavedam,
da zame možnosti ni, a tako lepo ga je videti.
Anita Bohinc, 6.c
KAJ JE LJUBEZEN
Ljubezen je nekaj lepega...
Je nekaj, kar te zaslepi, kar te prevzame in kar te čisto zasvoji.
Ljubezen je nekaj čudovitega,... nekaj neotipljivega, nekaj dolgotrajnega ter nekaj zapeljivega.
Ljubezen se ne da kupiti z denarjem.
Niti z besedami, kot: jaz sem zaljubljen v tebe.
Ljubezen pride - sama od sebe. Poznamo tudi ljubezen na prvi pogled.
Ta se zgodi še preden lahko rečemo - prepih!
Čeprav nekateri v njo ne verjamejo,
lahko doleti prav njih.
Poznamo tudi ljubezen do igrač, do avtov, do Barbik in celo do besed.
Poznamo celo ljubezen do glasbe,
do različnih opravil in zdravil. Skratka, poznamo več vrst ljubezni.
A v meni le ena ljubezen tiči. Ljubezen do nekoga, in ta si ti.
Marko Kolarič, 6.c
MUCKA NA KOLINAH
Sem mucka debela, sem čisto ponorela. Jesti nič ne morem več, še hoditi mi je preveč.
Matija Gojkovič, 5. a
MOJE MUCE
Moje muce so domišljave, kot lev imajo smešne glave in očke temno plove.
Ko zjutraj se zbudijo, belo mleko pijejo in dlako si skrbno umijejo.
Matija Gojkovič, 5. a
Anita Bohinc, 6.c
ŽABICA
Sredi ceste mlakica, v mlakici pa žabica.
Avto pridrvi, žabico prepodi.
Žabica prestrašena, skaklja sem ter tja in pot jo v ribnik pripelja.
V ribniku pa rega, rega saj tam je vsa žabja zalega.
Matej Štegar, 3. c
Anita Bohinc, 6.c
MUCA KEP!
Moji muci Kepi je ime. Ona muhe nam lovi, ponoči pa še z mano v postelji zaspi.
Komaj čakam, da jo vidim in se z njo igram.
Za nič na svetu Kepice ne dam.
Katja Kos, 2. h
MOJ KUŽA DAD!
Atek za božič dal mi je kužka iz blaga.
Dolge svilene uhlje ima in redno me čuva, ko sem doma.
S sabo ga ne nosim, umazal bi se,
a ni mu prav všeč umivanje. Izgubil bi lesk in sijaj, zato kuža predragi, doma se igraj!
Katja Kos, 2.b
m
mi \ v
ISBS v
km
'MT' ~:
Mihela Medved, 8. a
ZAJČJA
Moja zajčica plesalka pleše, vedno se vrti, zvečer pa z melodijo zlato, nežno zapira mi oči.
Nosi čisto bel kožušček, včasih mi mežika, a povem vam, moja zajklja rada za korenčkom stika.
Eva Fekonja, 3.b
Tina Lah, 8.a
RAČJA
Draga račka, moja račka, belo tvoje perje je.
Lep je tvoj pogled, nasmešek še na ustnice, pa račka boš za pet. Prestopaš z noge na nogo, kot da bi lovila žogo.
Saj tvoj pravi dom je voda, na kopnem si neroda.
Eva Fekonja, 3.b
Maja Kampi, 7. a
MOJ MEDO
Oj medo, moj medo, le kje spet si, moja mala igračka, ne skrivaj se mi.
Že spet si skril se mi, le zakaj, zakaj, saj moj mali medo si!
Iščem te in iščem, ne morem te najti. Pogrešam te že, le kje si?
Anja Anžel, 6. a
Manca Križan, 6.c
MIŠA
Miša je kot mačka iz pliša, o ta mala mišolinka, rada čisti, se igra in nagaja.
O ta mala smrkolinka, rada tudi spi in pleše, vsi radi jo imamo in se z njo igramo.
Živa Kolarič, 5. c
VSI OTROCI
Vsi otroci, ki v vojnah trpijo,
za kruhom zdaj molijo, za starši hudo jokajo in na ulicah sedijo.
Naj vsi otroci zdaj dobijo topel dom, vojna in nasilje naj pojdeta daleč proč.
Vsi otroci lačni zdaj
naj v varno državo pohitijo,
si topel dom poiščejo
in enkrat v miru zaživijo.
Naj vojna in nasilje
preneha enkrat že,
saj uboge družine trpijo.
Nataša Gosak, 7.d

Rebeka Pšajd, 8. a
PRIJATELJ
Prijatelj je edina oseba, ki ji lahko zaupaš vse svoje skrbi.
Prijatelj ti stoji ob strani, ko ti je hudo in ko si srečen. Nikoli ti ne bo rekel besede, ki boli.
Če je pravi prijatelj, bo zate naredil vse.
Pravi prijatelj je tisti, ki ti nikdar ne teži in vedno s tabo drži.
Tanja Baškovič, 7.d
SNEŽENI
MOŽJE
Veliki, majhni, suhi, debeli na jasah sneženih so zacveteli.
Beli, veseli sneženi možje, so rajali, peli in se smejali.
Ko je sonce pokukalo izza oblakov,
je veselje kar hitro minilo. Ko je sonce pokukalo izza oblakov, sneženi možje so se v vodo stopili.
Tamara Kolar, 3.a
Miha Senčar, d. a
DEDEK
MRAZ
Cin cin cin
cin cin cin
zvončki s planin,
dedek Mraz prihaja v vas,
to je pravi špas.
Vid Ferčec, La
NOVOLETNA NOČ	V novoletni noči sem gledal ognjemet, bil iz bai-vnih lučk je spet. So iskre se iskrile, po nebu so plesale -v novoletni noči.
	V novoletni noči sem zaželel si spet, da dober bil bi svet. Smo roke si podali, se veselo zasmejali -ali res samo v novoletni noči? Matija Gojkovič, 5.a
SNEŽAK
Za blokom na trati postavili smo snežaka.
Zdaj kraljuje na beli poljani in se na moč veseli, če delamo družbo otroci mu
Katja Kos, 2. h

ZVEZDICA
Skozi okno gledam zlato zvezdico.
Vsak večer mi sveti v mojo sobico.
Zvezdica zlata: Lahko noč! Jutri se vidiva spet pod noč.
Katja Kos, 2.b
VESELA
SANJA
Če k Sanji greš, se razvedriš, če k Sanji greš, se veseliš, ker Sanja zna te spraviti v smeh,
ker žalost zanjo bil bi greh.
Če kdaj dobro ti ni, te ona hitro ozdravi.
Takega nikjer zdravila ni, kot Sanja ti ga podari.
Razvedrilo, veselje in smeh najdeš pri njej poln meh. Dobra volja je pri njej doma, žalosti ona ne pozna.
Tina Marok, 3. c
EKOLOŠKA
Čist bo vsak kotiček, naj bo travnik ali griček, premišljuje vsak fantiček, ko pospravlja lep gozdiček.
Mi ekipa ekološka smo, za naravo čisto poskrbimo.
Se narave lepe veselimo, si življenje boljše zagotovimo.
Matija Gojkovič, 5. a
KAJ SO PRVI KORAKI?
So to prvi koraki rakovice v vodi
ali pa nerodni koraki, ko dojenček shodi?
So to prvi koraki prašiča, ki po blatu hodi
ali pa majhni koraki otroka, ki sam v gozdu blodi?
Vsi smo se zmotili.
Tu se pokaže, da se nismo vsi s pisateljsko žilico rodili!
Zato še enkrat:
vsi nismo enaki
kdor pa hoče pesnik postati,
naj odda pesem v zbirko
Prvi koraki.
Matija Pui, 6. c
ZMAGA JE NAŠA
Sem Jaka Daneu bom trojko zadel.
Duščak in Hauptman pomagata mi, skupaj partnerji smo vsi.
McDonald še nekaj točk pridobi,
Taylor visoko v zrak poleti.
Zdaj nasprotnikom ni pomoči, saj zmagali smo mi.
Matija Gojkovič, 5.a
KAJ VSE JE KOLO?
Kolo. Le kaj je kolo?
Je to sklenjen krog iz peres, ki te ponese tja do nebes?
Krog in novo leto?
Zakaj pa ne?
Lučke okrogle, svetleče, otroške očke žareče?
Rojstni dan in kolo?
Seveda! Čeprav je moje že danes nadlega, saj zaradi njega me mamica krega.
Po cesti pešec poleg kolesa koraka,
malček pa v hiši kolce potaka.
Če se v glavi kolesca v pravi smeri vrtijo, pa lahko obogatijo slovensko poezijo.
Matija Puž, 6. c
MOJE
SANJE
Ko zjutraj vstanem ves zaspan, začne se moj naporen dan. Zjutraj moram se umiti, potem nalogo narediti, nazadnje pa še v šolo iti.
Kaj ne bi lepše mi bilo, če ves dan počival bi lahko, se žogal, igrice igral, na izlet hodil,
doma pa ob televiziji zaspal? Ampak vse to so le moje sanje, ker v življenju je potrebno tudi znanje.
Sašo Bien, 4. c
ŠOLSKA
Ko v prvi razred sem stopila,
učiteljica me je razveselila. Spoznala sem le to, da je v šoli res lepo.
Ko v drugega sem prišla, sem se naučila, koliko je pet krat pet in dva krat dva.
V tretjem bilo je množenje, in težko pisno deljenje. Sedaj, ko v četrtem sedim, šole se več nič ne veselim.
Ker mi šola življenje greni, ne vem, kaj se mi lahko do osmega še pripeti.
Iva in Jana Habjanič, 4.c
KNJIGE
Iz knjig veliko se naučimo, zato knjig nikar ne pozabimo. Knjige pol življenja so, če jih radi beremo.
Vsak, ki knjigo bere rad; naj bo reven ali bogat, v srcu nosi zlat pečat.
Če bi mene vprašal kdo, kako na svetu brez knjig bi bilo,
bi rekel: "Zelo hudo!"
Jan Emeršič, 6. c
PESEM
Košček po košček sestavljam, brišem, pišem, popravljam.
Iz moje glave, prihajajo misli prave.
Ena za drugo in druga za eno, sestavljajo pesem željeno.
Pesem, ki odmeva in se mojih misli loteva. Pesem, ki v ušesu zveni in v spominu ostane mi.
Vsak košček zasedel svoje je mesto
in pesem pravo umetniško cesto.
Anita Bohinc, 6.c
BALETKA
Lepa princeska je svojo bolečino skrbno v pajčolan skrila, in rožnat trak (poslednjič) okrog gležnja ovila.
Še zadnjič je labodka na oder stopila,
z ljubkim gibom se vsem priklonila.
Pogubno je zavrtela nekaj piruet,
ki jih je pilila toliko let.
"Z njo je zdaj konec", se sliši šepet, ko po predstavi ugasne še zadnji žaromet.
Ostarela lepotica jokakoč svoje stvari je pobrala, po noči prečuti, zagledala sonce, ki vzhaja.
Zamudila ob drogu ta prizor je že toliko let, sedaj ga
(čeprav z rosnimi očmi) končno vidi spet.
Eva Milošič, 8. c
Anja Vičar, 7.c
PRVI KORAKI
Zbral in uredil: Likovna oprema: Oblikovanje: Odgovorni urednik: Založila in izdala Naklada
Ervin Hojker Leonida Kralj Milan Pulko Ervin Hojker
Osnovna šola Olge Meglič Ptuj 700 izvodov
Po mnenju Ministrstva za kulturo Republike Slovenije sodi knjiga med proizvode, za katere se plačuje 5 odstotni davek na promet proizvodov in storitev.
Domoznanski oddelek
PRVI koraki 1999
35868/1999
070 4837(497.4Ptuj)
5
S
6011491
COBISS 0
KNJIŽNICA IVANA