Lastnik: Poverjeništvo za izdajo lista „Obrtnik* Uprava : Ljubljana, Cesta 29./X. št. 19 (Marn Josip). Naročnina znala: za celo leto .... 30'—Din za pol leta............15'— . posamezna številka . . 2'50 „ V slogi in edinstvu vsega Jugoslovanskega obrtništva ie uspeh! Uredništvo: Ljubljana, Borštnikov trg i. — Odgovorni urednik Mihelčič Ivan. — Rokopisov ne vračamo. — Nefrankiranih dopisov ne sprejemamo. — Oglase zaračunamo po ceniku. — Ponatis člankov dovoljen le z dovoljenjem uredništva. Leto Vlil. Ljubljana, dne 5. januarja 1939. Štev. 1. Lavro Pičman, Ljubljana. Ali bodemo Izmed vseh stanov je prav gotovo obrtništvo med prvimi po številu svojih organizacij, vsaj v Sloveniji je tako; vprašati pa se moramo, če je pri vseh teh organizacijah tudi temu primeren in zadovoljiv uspeh, za .splošno obrtništvo. Priznati moramo nerazveseljivo dejstvo, da so uspehi z ozirom na naše ogromno delo v velikem številu organizacij, za obrtniški stan v splošnem zelo minimalni, kakor bi bili sicer pri zadostni stanovski zavednosti mogoči. V dravski banovini imamo cca. 170 prisilnih obrtniških združenj in ne dosti manj prostovoljnih obrtniških društev, tako, da se lahko ponašamo z cca. 300 stanovskimi organizacijami in v tem oziru gotovo prednjačimo pred tovariši v ostalih banovinah. Poleg tega pa imamo še 3 stanovske liste, ki zastopajo splošne interese, med temi pa še nekatere manjše, ki so namenjeni popolnoma za specialne stroke. Ali ni to ogromen napredek obrtniškega stanu, vsaj tako bi dejal oni, ki ne pozna obrtniškega položaja malo od bližje in podrobneje. Ko pa stvar pogledamo malo natančneje, vidimo, da je obrtništvo z vsemi svojimi organizacijami v sila neugodnem položaju. Ako vzamemo prisilna Združenja, ki vršijo po odrejenih pravilih pod vodstvom Zbornice svoje delovanje, katero se ne razmahne tako, kakor bi bilo želetb imamo celo občutek, da manjka med Združenji in svojo vrhovno organizacijo tesnejšega, oziroma živahnejšega delovanja, skratka, tukaj nekaj manjka. Enako je vse premalo povezano delovanje ostalih prostovoljnih obrtniških organizacij. Marsikdo bo rekel, čemu pa toliko organizacij, ako ni od njih zaželjenega uspeha; toda ugotoviti je treba, da pod okolnostmi, pod katerimi je živelo slovensko obrtništvo v povojnih letih, je bilo nemogoče ustvariti kaj boljšega kakor se je, in to pač radi vplivov z vseh mogočih strani. Poznana borba med obrtništvom v dravski banovini v zadnjih desetih letih in ustanavljanje organizacij je bilo v veliki meri gotovo nujno potrebno, ako se je hotelo dokazati gotovim krogom, da obrtniške organizacije ne morejo služiti v eksploatacijo in privesek gotovim političnim partijam in pa posameznim osebam. Tem se sicer lahko stavijo na razpolago le posamezniki, nikdar pa ne organizacije, ker s tem je pokopana neodvisnost organizacij in tudi vsaki pomembnejši uspehi za priti do cilja! obrtništvo so tedaj nemogoči. Dokazati je bilo tudi treba, da se obrtništvo ne da niti s silo držati pod neprijateljevim varuštvom, pa če je moralo nositi tudi zato velike materialne žrtve. Ko zaključujemo leto 1938., je potrebno ugotoviti, koliko uspehov in katera organizacija jih je več priborila za splošno obrtništvo. Ako more kdo govoriti o uspehih in o pravilnem delovanju, v kolikor je bila dana možnost v prilikah, v katerih se nahajamo, tedaj lahko trdimo, da je svojo nalogo pravilno vršilo Društvo jugoslovanskih obrtnikov za dravsko banovino, katero se je neustrašeno in nepristransko borilo za splošne obrtniške pravice ter s tem dalo tudi pobudo, da se je vsaj nekoliko pričelo misliti na obrtniški stan. Obrtništvo samo pa je pri tej, precej dolgotrajni borbi za samostojnost pridobilo toliko rutine in samozavesti, da so minuli oni časi, ko se je obrtnik pred zbranim forumom ali oblastnikom bal spregovoriti in odločno povedati, da tudi on zahteva, kar mu po vseh državljanskih zakonih pripada, predvsem pa, da hoče v svojih organizacijah sam gospodariti. Ko prihajamo v leto 1939. ne smemo iti preko tega, da ne bi pregledali in ugotovili vsestransko, če je bilo delovanje celokupnih organizacij v preteklem času pravilno in kaj je vzrok, da za obrtništvo nismo dosegli večjih uspehov. Brezdvomno je na tem mestu potrebna temeljita remedura, ako nočemo, da ne bodo še nadalje vse naše organizacije v balast in v veliko breme obrtništvu, na drugi strani pa brez posebnih koristi. Na tem mestu ne maram nikomur ničesar očitati, ker se zavedam, da z očitanjem grehov v preteklosti ne bomo dosegli ni kaki h uspehov niti v bodočnosti za splošno dobrobit obrtništva. Smatram pa, da če se hoče doseči splošnih koristi, moramo tudi v tem oziru vsesplošno žrtvovati in je treba iti preko vseh pregrešk iz katerekoli strani v preteklosti, prijeti z vsemi silami za skupno delo, za splošne obrtniše pravice in koristi. Da je med nami vsemi želja po izboljšanju obrtniškega položaja ne dvomim, toda treba bo pri tem zadostno odločne volje in iskrenosti, premagati one človeške slabosti in osebno častihlepnost, katera je največkrat ovirala splošne koristi. Proč z vsiljevanjem posameznih osebnosti, ustvarjati moramo močne in čiste organizacije, katere bodo kos težkim nalogam, ki nas ča- Srečno in veselo Novo leto želi uredništvo in uprava „Obrtnika11. kajo, da bodo Liko v stanju premagati vse mogoče ovire. Ako bodemo tako storili, tedaj bodemo v stanju v večjem obsegu doseči uspehov za naše upravičene zahteve. Ni važno, če imamo veliko število organizacij, toda važno pa je, da so obstoječe organizacije čiste in neodvisne, ker le take bodo lahko kljubovale vsem vidnim in nevidnim zaprekam. Čas v preteklosti nam je pokazal, da je ni sile, ki bi bila v stanju eno organizacijo spraviti popolnoma iz javnega življenja, pa najsi bodo ne vem kakšne nevidne sile na delu, kaj šele, da bi se to posrečilo, četudi eni sicer zelo močni organizaciji, da bi pogazila manjšo. Nasprotno pa smo se prepričali, kakor že star pregovor pravi: „En slab lahko več podre, kakor deset dobrih naredi** in tako drži, da tudi lahko ena majhna, slaba organizacija več poruši, kakor deset dobrih in močnih zgradi. Zatorej je nas vseh sveta dolžnost, kakor tudi vsakega posameznega obrtnika, da zastavimo vsi vse svoje sile, da se to v bodoče nikdar več ne zgodi. V bodoče ne sme biti naše stremljenje po številnih, a šibkih organizacijah, o katerih smo se prepričali, da obrtništvu ne morejo dosti nuditi, pač pa mora biti naše stremljenje po skupnih in močnih organizacijah. Želeti bi bilo, da bi nam bila ta draga in težka preizkušnja v preteklosti kot dragocen prispevek ob novem letu za bodočnost. Naloga vseh nas je torej, da zastavimo sedaj vse naše sile in preizkušnje v prid splošnega obrtniškega stanu, da s tako odločno voljo in vztrajnostjo, ki smo jo pokazali v preteklosti vsak v svoji smeri, gremo sedaj preko vsega, prebrodimo vse mogoče ovire in, da pričnemo končno graditi skupno našo obrtniško zgradbo, ki bo nam vsem v korist in ponos, ostali javnosti pa v vzgled in spoštovanje do obrtniškega stanu. Skrajni čas je, da pokažemo našo zrelost in da smo na svojem mestu, da se preko nas iti ne more. Odločba in pro-speh je v nas samih, ter mora ideja, iskrenost, zavednost in odločnost zmagati nad sebičnostjo, kar je vse prav lahko pri le malo dobri vsestranski volji. In tako želim vsem srečno novo leto in boljšo bodočnost. Glede delovanja Društva jugoslovanskih obrtnikov bomo poročali v naslednji številki. Obletnica strokovnega šolstva v Sloveniji. t Državna Tehniška srednja šola v Ljubljani je ob priliki 50-letnice strokovnega šolstva izdala „Spominsko knjigo14, v kateri so nanizani podatki o slovenskem strokovnem šolstvu od njega početka v letu 1888. do 1938. Lepa broširana velika knjiga vsebuje na boljšem papirju in 275 straneh v 4 delih pomembne spise o postanku, ustroju in delovanju posameznih strokovnih šol, izpopolnjeno s statističnimi podatki. V prvem delu opisuje bivši direktor Jožef Reisner zgodovino zavoda ter sc peča v daljšem članku z vsemi pomembnimi dogodki današnje Tehniške srednje šole in priključenih oddelkov od njihovega postanka. Sledi pregled ustroja zavoda, kakor je danes, z navedbo učnih snovi, ki se podajajo v posameznih oddelkih. Temu slede opisi o delovanju posameznih oddelkov z opisi šolske zgradbe, številu učencev in frekvenci zavoda ter dijaških ustanovah. Prvi del se zaključuje s seznamom učnega osebja in seznamom absolventov ter absolventk. * Splošni spisi obsegajo drugi del, v katerem so obravnavani prav za prav problemi absolventov strokovnega šolstva oz. pogledi, kako bi bilo potrebno strokovno šolstvo izpopolniti, da se to uveljavi v praktičnem življenju. Spise za ta del so prispevali deloma absolventi, deloma pa tudi profesorji. Pripomniti bi bilo, da bi baš glede absolventov zavoda in njih pravic po absolviranju v javnem življenju bilo potrebno širše spregovoriti, saj je strokovno šolstvo eno najvažnejših šolstev, pa je treba tudi računati, da bo spominska knjiga prišla marsikomu v roke, ki se baš glede tega ne bo mogel zadovoljiti. Mislimo, da bi morali absolventi imeti pri tem spisu na razpolago več prostora in bi jih bilo potrebno tudi več pritegniti, da bi se mogel njihov glas tudi dovolj zgovorno čuti. Knjigo zaključujeta 3. in 4. del, v katerih so obravnavane snovi in podatki o obrtnem in industrijskem nadaljevalnem šolstvu, drugih strokovnih ter bivših tozadevnih šolah, pospeševanju obrta in strokovnih tečajih itd. Kot važen seznam so prav na koncu naštete vse obstoječe strokovne šole v državi tako, da imamo v knjigi zbranih mnogo stvari, ki še do danes niso bile širšemu krogu na razpolago. Spominsko knjigo pa krase tudi slike ustanoviteljev zavoda kakor pokojnih: Ivana Murnika in bivšega direktorja Ivana Šubica ter še živečih senatorja Ivana Hribarja, bivšega direktorja Jožefa Reis-nerja ter sedanjega direktorja ing. Leona Novaka, poleg slik delavniških in stavbnih prostorov z učiteljskim zborom leta 1920-21. in 1. 1937-38. Priporočamo navedeno knjigo vsem gospodarskim institucijam, posebno pa združenjem v nabavo, saj sc naroča glede na bogato vsebino in obširnost za nizko ceno din 50.— neposredno pri vodstvu Tehniške srednje šole v Ljubljani. Priljubljeni ples — Planinsko rajanje DJO se vrši 4. februarja 1939. v veliki dvorani „Kazine" v korist socialnih namenov Obrtniškega doma na Govejku. Nabavite si pravočasno predvstopnice in rezervirajte imenovani datum za obisk te prireditve. Vsi delodajalci, ki plačujejo uslužbenski davek v davčnih znamkah, morajo predložiti v teku januarja pri pristojni davčni upravi v pregled knjižice uslužbenskega davka za 1. 1938. Opozarja se vse tozadevne obve-zance, da to sigurno store, ker se bo proti zavezancem postopalo po čl. 139. zakona o neposrednih davkih. Odmera pridobnine 1. 1938. se podaljša za 1. 1939. Na osnovi pooblastila v smislu čl. 125 zakona o neposrednih davkih je izdal finančni minister odlok, da se veljavna odmera pridobnine za I. 1938. podaljša tudi za I. 1939. Vpoštevalo se je pri tem predloge in nasvete zainteresiranih davčnih obve-zancev oz. njih zastopstev, da se prihranijo stroški za trud pri predložitvi davčnih prijav, pota pred davčni odbor, pritožbe itd. Navedeni odlok pa daje možnost tistim davčnim obvezancem pridobnine, ki so imeli v I. 1938. manjše dohodke podvržene pridobnini, da vlože prošnje obenem z davčno prijavo, naj se jim odmeri pridobnina za 1. 1939. na novo. Davčno oblastvo pa lahko pozove k predložitvi davčnih prijav pridobnine tiste obvezance, za katere se ugotovi, da so se jim dohodki, ki izvirajo iz naslova tega davka znatno povečali, da se jim odmeri pridobnina na novo. — Redno davčno prijavo za dohodnino bodo pa morali predložiti tisti davčni obvezanci, ki so leta 1938. začeli svoje poslovanje in ki so jim davkarije odmerile dohodnino samo začasno, ali je pa doslej iz tega ali onega vzroka sploh še niso odmerile. ! V vseh spornih primerih odloča davčni odbor. Navodila za predložitev davčnih prijav skupaj z razglasitvijo splošnega roka se objavijo z javnimi razglasi, ki se nalepijo in razglase v dnevnikih. Splošni rok za predložitev davčnih prijav za gori navedene primere je določen od 16. januarja do 14. februarja 1. 1939. Zapadlost plačilnih nalogov. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani opozarja p. n. delodajalce, da poravnajo zapadle plačilne naloge v zakonitem roku. Urad ne opominja k plačilu, tudi ne pošilja izvlečkov, ker mora svoje stroške znižati. Likvidnost urada mora biti brezpogojno varovana, zato se uvede prisilna izterjava, čim plačilni nalog ni poravnan v zakonitem roku. Ugovori proti predpisu ne odlagajo dolžnosti plačila. Iz uprave. Pred nekaj dnevi smo poslali vsem dolgujočim naročnikom glede naročnine opozorila s prošnjo, da blagovolijo poravnati tekočo oz. zaostalo naročnino. Pričakujemo upoštevanja in cenjenih nakazil. ?:}T Dobave in licitacije V pisarni relerenta inženjerlje štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani se vrši licitacija dne 12. januarja za oddajo del za napravo vojaškega skladišča v Škofji Loki. Pri Upravi policije v Ljubljani se bo vršila dne 25. januarja ustna licitacija za dobavo zimskih zelenih bluz, zelenih hlač, kap s kokardo, dolamic, jahalnih in 1 črnih dolgih hlač ter 1 uradniškega mundirja. Pri Upravi barutane v Kamniku se vrši dne 13. januarja ofertalna licitacija za dobavo jermen. Pri Upravi policije v Ljubljani se bo vršila dne 25. januarja ofertalna licitacija za nabavo zakovic. Uspeha polno novo leto želi vsem svojim odjemalcem Zaloker Rudolf tvorniška proizvodnja plinov ZABORŠT — DOL PRI LJUBLJANI L« M. SEcker sinova % Splošno kleparstvo £ leso-cementne strehe % strelovodne naprave 9 vodovod ne'i nštalacije centralne kurjave Slomškova ulica 4 Telefon 5t«v. 29-33 Kreditno društvo Mestne hranilnice ljubljanske dovoljuje posojila na menice in kredite v tekočem računu vsem kredita zmožnim osebam in tvrdkam Razno Pred izvedbo zavarovanja obrtništva. Ministrstvo trgovine in industrije je izvršilo načrt uredbe o zavarovanju obrtništva, katerega je poslalo vsem gospodarskim oz. obrtniškim ter v poštev prihajajočim zbornicam ter ustanovam za mišljenje. Uredba je izdelana na temelju snovi, ki je bila ministrstvu dostavljena s strani zainteresiranih zbornic, kakor tudi na temelju ma-tematično-tehničnega poročila tozadevnega strokovnjaka o socialnem zavarovanju. Načrt uredbe je bil v dneh 2. in 3. decembra proučen v ministrstvu na konferenci, kateri so prisostvovali poleg predstavnikov ministrstva tudi predstavniki beograjske, zagrebške in ljubljanske zbornice, kakor tudi matematik-strokovnjak. Načrt uredbe predvideva obvezno pokojninsko zavarovanje na osnovi odredb § 184 o. z. ter prepušča zavarovanje za primer bolezni prostovoljnemu sklepu oz. izvedbi zainteresiranih obrtniških združenj. Z izdelavo uredbe stopa vprašanje socialnega zavarovanja obrtništva v končno fazo. Prav zato se tudi pripisuje važen pomen vprašanju točne proučitve načrta, posebno glede bremena oz. bremen, ki jih bo to zavarovanje povzročilo. Kakor nam je znano se stvar resno proučuje ter je zato samo Beograjska obrtna zbornica dala v tisk 2000 komadov načrta uredbe v sporazumu z ostalimi zbornicami, da bi se na ta način dalo možnost zaslišati čim širši krog obrtništva v tem vprašanju. Cim bo to delo gotovo bo potrebno še nekoliko mesecev pripravljalnih del za izvedbo zavarovanja v praktičnem oziru. Uredba predvideva, da ibo moglo pričeti poslovanje glede zavarovanja obrtništva s 1. januarjem 1940. Industrijska zbornica v Zagrebu osnovana. Že dalj časa so se industrijci s področja TI zbornice v Zagrebu pripravljali na odcepitev v TI zbornici ter zahtevali ustanovitev svoje industrijske zbornice. Po daljšem času pa so industrijci le uspeli in jim je bila z uredbo odobrena industrijska zbornica v Zagrebu. S poslovanjem je pričela ta nova zbornica 8. decembra t. 1. ter je istočasno tudi Zveza industrijcev savske banovine prenehala poslovati oz. prevzela posle novo ustanovljene zbornice. Kakor je z uredbo sklenil ministrski svet osnovati industrijsko zbornico v Zagrebu, tako je pričakovati, da bo tudi v najkrajšem času ustanovljena industrijska zbornica v Ljubljani. Da se hočejo tudi industrijci zaščititi, je dokaz ustanovitev samostojnih industrijskih zbornic, saj danes trdijo tudi industrijci, kakor smo in bomo trdili vedno obrtniki, da naši interesi, kakor tudi interesi drugih stanov niso v skupnih zbornicah tako zaščiteni in uveljavljeni, kakor v stanovskih zbornicah. Pivovarna v Laškem je pričela obratovati v začetku decembra tega leta ter je bila otvoritvena svečanost tozadevno edinstvene gostilničarske pivovarne prav lepa. Zanimivo pri ustanovitvi tega podjetja je, da je imelo velike tež-koče prodno je sploh prišlo do obratovanja, saj se je polnih osem let delalo na stvari. Pivovarniški kartel je na vse načine in z najrazličnejšimi sredstvi ter načini onemogočal prejšnjo otvoritev te pivovarne slovenskega malega človeka. Sedaj je pivovarna v obratu in želimo temu podjetju polnega uspeha, obenem z željo naj nepoklicani politiki in kartelni špekulanti dajo roke proč od domačega podjetja. Vodstvo nove pivovarne je izdalo za Božič svoj glasnik, v katerem je opisana tehnična plat podjetja s številnimi slikami, kakor tudi popisana borba, ki jo je imelo vodstvo za omogočitev izvedbe izdelovanja priznanega Laškega piva. Velesejem v Milanu. XX. prireditev milanskega velesejma bo od T2! do 27. aprila 1939. Za posetnike velesejma, zlasti pa tudi za razstav-Ijalcc bodo dovoljeni veliki popusti na železniških tarifah. Milanski velesejem je velike važnosti za gospodarske kroge dravske banovine, zato opozarjamo na to prireditev že sedaj zlasti tvrdke, ki bi hotele na sejmu razstaviti vzorce svojih izdelkov. Velesejem v Plovdivu. Pomladanska prireditev velesejma v Plovdivu (Bolgarija) se bo vršila od 10. do 23. aprila 1939. Za prevoz blaga, kakor tudi za posetnike velesejma, so dovoljeni znatni popusti na tarifah, tako bolgarskih železnic, kakor tudi železnic drugih držav. Opozorilo. Uprava „Obrtnik4* opozarja vse svoje naročnike in gospodarske kroge, da g. Oister Janko, Ljubljana VIL, Celovška c. 42 nabiralec inseratov, ni več upravičen nabirati za naš list inse-rate ali karkoli za naš list ali Y_gjegovem imenu. Prosimo, da se to upošteva in se priporočamo za nadaljnjo naklonjenost ter inseriranje v našem listu. S0 letnico obrtniškega pokreta In tiska je proslavilo obrtništvo v Beogradu na svečan način 16. oktobra t. 1. ob številnem zastopstvu uglednih zastopnikov javnosti ter oblasti. Mihelčič Ivan elektrotehnično podjetje LJUBLJANA, Borštnikov trg štev. 1 Telefon 27—04 Izvršuje elektroinštalacije za luč, moč in signale. Dobava prvovrstnih proizvodov tvrdke „Marelli - Milano11. Motorji, ventilatorji, črpalke. — Zahtevajte reference. Tvrdka se ie preselila iz Gradišča vi Wolfovoul.10 TEOKAROVIĆ Strojno podjetje R. WILLMANN, LJUBLJANA SLOMŠEKOVA UL. 3. Telefon 20-55 Beneški jnrmeniH, cirkularke, niha’ne ž ge najnoveiše konstrukcije, brusilni stroji — Zatvornice — Transmisije Elektrotovorna in jamska dvigala, vitli in dvigalne ter transportne naprave Projektiranje in oprema žag in ml nov ter drugih industrijskih naprav. Srečno in veselo Novo leto želi OBRTNA HRANILNICA IN POSOJILNICA CELJE Škoberne Anton krojaški mojster TRBOVLJE - LOKE HOLOBAR STOJAN slikarstvo in trgovina z barvami CELJE - PTUJ Srečno Novo leto vsem, ki so za samostojno Obrtno zbornico želi VODIČAR JANKO splošno mizarstvo CELJE, DEČKOV TRG 6 KAROL KRAMER krojač za dame in gospode CELJE Srečno Novo leto želi FOTO KVAS CELJE Tiskali J. Blasnika nasl.. Univerzitetna tiskarna in litografija, d. d. v Ljubljani Odgovoren L. Mikuš. ZANATSKA BANKA Kraljevine Jugoslavije a. d. Podružnica Ljubljana Gajeva ulica 6. Telefon Štev. 20-30 Centrala Beograd Glavna podružnica ZAGREB Podružnica Sarajevo Delniška glavnica din 75,000.000*— Udeležba države din 30,000.000*— Rezervni fondi nad din 5,000.000*— Podeljuje obrtnikom in obrtnim podjetjem menična in hipotekarna posojila, kredite na tekoče račune in posojila na zastavo državnih vrednostnih papirjev. Sprejema od vsakogar vloge na hranilne knjižice in tekoče račune po najugodnejšem obrestovanju. Upravlja imovino in fonde obrtniških ustanov in organizacij. Izvršuje najkulantneje vse ostale bančne posle. Obrtniki I V Vašem lastnem interesu je, da vse svoje denarna posla izvršujete potom svojega denarnega zavoda. Izšel je prvi Elektrotehniški koledar s tabelaričnim priročnikom _v založbi Združenja elektrotehniških obrti dravske banovine v Ljubljani. To je prvi tozadevno strokovni koledar lične žepne oblike, ki vsebuje vse glavne podatke, ki so potrebni vsakomur, ki se bavi z elektrotehniko pa tudi drugim. Koledar s tehniškim priročnikom je zahteval visokih gmotnih žrtev, ki pa jih je premagalo združenje z lastnimi sredstvi in zavednimi subskribenti, ki so omogočili številno naklada Le nekaj izvodov je še na razpolago, ki jih dobe interesenti po ceni 26 din pri Združenju, Ljubljana, Gledališka ul. 7/II. Sedanje zimske nedelje in praznike izkoristite za izlet na Obrtniški dom na Govejek-Gonte pri Medvodah. Sijajna smuka, lepi razgledi, dom trajno oskrbovan, dobra pijača in jedača, kurjene sobe, cene zmerne. Osebne informacije se dobe v pisarni zadruge, Ljubljana Rimska cesta 19. Uspešno in srečno novo leto želi UNIVERZITETNA TISKARNA IN LITOGRAFIJA D. D. J. BLASNIKA NASL. V LJUBLJANI Srečno in veselo novo leto 1939 žele vsem svojim cenjenim odjemalcem in prijateljem KRALJ IVAN ključavničarstvo LJUBLJANA Gregorčičeva ul. 5 — Cesta 29. oktobra 2 L A N C O š DIMITRIJE mizarski mojster LJUBLJANA, Wolfova ulica 12 ZALOKAR ANTON strojno mizarstvo ŠT. VID NAD LJUBLJANO moderne stanovanjske opreme za spalnice, jedilnice itd. POGAČNIK MATKO knjigoveznica LJUBLJANA, Kongresni trg 12 JANKOVIČ MATIJA splošno kleparstvo LJUBLJANA Cesta 29. oktobra št. 19 (Rimska cesta) Vsem svojim dosedanjim in novim naročnikom se najtopleje priporoča za naročila PERŠIN FRANC sedlarstvo, ličanje, tapeciran je voz in avtomobilov. Emajliranje koles v ognju itd. ŠT. VID NAD LJUBLJANO ŠEMRL IVAN mizarstvo za notranjo in stavbno opremo LJUBLJANA Gosposvetska cesta 18 (dvorišče pri „Levu14) IVANšEK FRANC splošno mizarstvo LJUBLJANA Cesta 29. oktobra št. 19 (Rimska cesta) BRUNČIČ IVAN stavbno in poh. pleskarstvo in ličarstvo LJUBLJANA VIL, Celovška c. 42 Foto —JANKO POGAČNIK specialna foto-trgovina LJUBLJANA, Tyrševa cesta štev. 20 ČOKERT AVGUST kleparstvo, kritje streh LJUBLJANA Gregorčičeva 5. — Telefon 24—70 CELARC ROMAN črkoslikar LJUBLJANA, Borštnikov trg 1 Havliček Fran elektrotehnično podjetje LJUBLJANA. Samo Sv. Petra cesta 5 Telefon 34—21 Se priporoča za vsa v stroko spadajoča delo in popravila Medic - Zanki tovarne olja, lakov in barv d. z o. z. Ljubljana last. Franjo Medic 1 Izdelovalnica zrcal in brušenje stekla ANTON VRHOVEC LJUBLJANA, za Gradom 9 ŠEFIC VINKO modna krojačnica za dame in gospode LJUBLJANA, Sv. Petra nasip 29 ANDLOVIČ MATIJA strojno mizarstvo, zaloga pohištva in izd. postelj, žičnih vložkov LJUBLJANA, Komenskega ulica štev. 34 • PI č M A N LOVRO centralne kurjave, vodovodne in sanitarne naprave, plinovodi in splošno kleparstvo LJUBLJANA Ilirska ulica 15. — Telefon 29—11 PRAZNIK IVAN mizarski mojster LJUBLJANA, Zavrti 9. Telefon 34-97 JOSIP OTOREPEC izdelovanje aparatov in kovinskih predmetov LJUBLJANA, Za CJradom 9 STRGULEC PAVEL izdelovanje žičnih posteljnih vlog in železnih postelj LJUBLJANA, Gosposvetska 13 (Kolizej) Telefon 38—97 JEŠE ANTON izdelovanje čevljev TRŽIČ, Cerkvena ulica štev. 11 Dravska banovino Izdelovanje harmonik JOSIP F L E IS S LJUBLJANA, Tyrševa cesta štev. 36 MESARIJA JAVORNIK IN PODRUŽNICE LJUBLJANA MORE EMIL sodavičarstvo in prodaja kuriva LJUBLJANA, šmnrtinska cesta št. 11 Telefon 34—52 Pooblaščeni graditelj FURLAN FRANC sodno zapriseženi cenilec LJUBLJANA, Cesta 29. oktobra št. h (prej Rimska cesta) ROZINA I VA N (preje „Orient44) barve in laki LJUBLJANA, TVRŠEVA CESTA ŠTEV. 14 Telefon 39—25 Furnirji Vezane in panel plošče Weiner i Weiss „Slavonija" Ljubljana Novi Sad Gosposvetska 13 Željeznička 72 Tel. 27—56 Tel. 23—63 Zagreb Gajeva 21 Tel. 53—74 PIRNAT STANKO izdelovanje peči, štedilnikov, vsakovrstna popravila 1 LJUBLJANA-VIC, Tržaška cesta štev. 107 Telefon 36—87 KREGAR JOSIP tesarski mojster LJUBLJANA, Povšetova ulica 19 MUC MARTIN krojaški mojster za dame in gospode LJUBLJANA, Gradišče 1 SAJOVIC JOSIP splošno mizarstvo LJUBLJANA, Fiignerjeva ul. 13 MARN JOSIP pleskar, ličar, sobo- in črkoslikar LJUBLJANA Wolfova ulica 12. — Telefon 30—68 NOVAK KAROL kamnoseški mojster ŠT. VID NAD LJUBLJANO Zaloga nagrobnih spomenikov in izdelava novih po želji in načrtih