—f- Pošlnina plačana v gotovini. Leto XIII., štev. 204 krati Ljubljana, petek t septembra 1932 Cena 2 Din Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana Selen-burgova ul. 3. — Tel. 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št. 13. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št. 105.241. Naročnina znaša mesečno Din 25.—, za inozemstvo Din 40.—. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126. Maribor, Aeksandrova cesta 13. Telefon št. 2440 (ponoči 2582). Celje, Kocenova ul. 8. Tel. št. 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarif u. Pred konferenco v Stresi Eonnet zaključil svoje razgovore v Londonu In odpotuje v soboto v Streso 2eneva, 1. septembra, s. Gospodarske konference v Stresi, ki se bo pričela dne 5. t. m., se bosta za tajništvo Društva narodov udeležila glavni tajnik Avenol in vodja gospodarskega oddelka Stoppani. Priprave za konferenco vodi bivši francoski minister Bon net. Konferenca mora izdelati v okviru predloga Briandove evropske komisije Društva narodov načrt za gospodarsko in finančno sanacijo Podunavja kakor tudi vznodne Evrope sploh. Ali so v glavnem prizadete •države že predložile izgotovljene načrte, ni znano. Vsekakor na konferenci v Va;?avi, ki se je vršila pred kratkim, i)i bil "zdelan noben takšen načrt. Na konferenci v Stresi bo zastopanih 19 držav. Za Nemčijo bo navzoč glavni tajnik Posse. Pariz, 1. septembra, č. Bivši minister Bon-net, ki so mu na lausannski konferenci poverili nalogo, da pripravi konferenco za ureditev srednje- in vzhodnoevropskih gospodarskih in finančnih vprašanj, je zaključil svoje razgovore v Londonu- Danes se je vrnil v Pariz. V soboto odpotuje v Streso. k'pr bo 6. septembra otvoril konferenco. Kakor poroča »Petit Parisien«, se je Bon-n?t v Londonu razgovarjal ne le z zastopniki vlade, nego tudi z reprezentanti angleškega gospodarstva in financ. Razen tega je stopil tudi v stike z zastopniki držav, ki so neposredno prizadete pri vprašanjih, o katerih bo razpravljala konferenca. Stališče Italije Pariz, 1. septembra AA. Havas poroča d z Rima: Italijansko delegacijo na mednarodni konferenci za gospodarsko in finančno iporaoč srednji i.n vzhodni Evropi bosta vo-dnMa Micheli.s in Biancbini. Razen teh dveh bodo v delegaciji še zastopniki zunanjega ministrstva, ministrstva za kor.porac.ije in IK»l'j e del skega m i n i&trstv a. Tukajšnji politični krogi naglašajo, da strokovnjaki ne bodo imeli druge naloge, kakor da predlože konferenci predloge, nakar bo konferenca sklepala. Italijanska delegacija bo skušala razširiti naloge konfe- rence preko sedanje gospodarske krize. Po mneruju italijanske vlade so sedanje tež-koče sila zamotane in zato je treba poiskati tudi komplicirane rešitve. Italijanska vlada vztraja pri svojem prvotnem stališču, da bi bile direktne dvostranske trgovinske pogodbe najboljša rešitev srednjeevropskih to vzhodnoevropskih gospodarskih vprašanj. V tem oziru navaja zlasti svojo pogodbo z Madžarsko Zdi se, da obstoja neke vrste nasprotje in protislovje med zahtevo po razširjenem področju konference v Stresi in med predlogom o sklepanju dvostranskih trgovinskih pogodb, kakor jiih predlaga Italija Kajti nocojšnja »Tribuna« praviMno .pou-riania. da bo na konferenci v Stresi tro.i« vprašanj: 1. Vprašanje dolgov, 2. deviz, dn 3. viprašanje živilskih cen. List sodii. da bo treba nekaj ukreniti in razbremeniti Avstrijo in Madžarsko njun.i h dolgov. Zdi se, da v tem oziru ne bodo mnogo pomogie bilateralne trgovinske pogodbe, o katerih ®o-vori italijanska delegacija,. Rim, 1. septembra AA. V uradniih krogih varujejo strogo rezervo o stališču Italiae na. konferenco v Stresi. To dejstvo si politični krogi tolmačijo tako, da italijanska vlada zdaj sestavlja odgovor (na Tardieujev načrt o srednji in vzhodni Evropi, ki je še vedDO v veljavi. Položaj Rumunije Bukarešta, 1. sept AA. Minister za trgovino in industrijo Magyaru je pred ministrskim svetom razložil položaj, ki je nastal za Rumunijo s sklepi dosedanjih mednarodnih sestankov ter je obenem stavili predloge o stališču, k'i ga mora Rumunija zavzeti na konferenci v Stresi. Ministrski svet je sprejel Magyarovo mišljenje, po katerem mora stališče Rumiu.nije na konferenci v Stresi obsegati tri točke, M so istovetne s točkami, kd jih vsebujejo sklepi odbora strokovnjakov srednje dn vzhodnoevropskih držav v Varšavi. Konec političnega premirja v Nemčiji Hitler je imel sinoči zopet velik shod - Papen še čaka na spreobrnjenje narodnih socialistov, ki pa se pogajalo s centnmsom Berlin, 1. septembra. AA. Dne 20. julija je državni predsednik podpisal ukaz o poli ti'čnem premirju in ga nato podaljšal do 31. avgusta. Zdaj poročajo listi, da akaz ne bo podaljšan, ker so se politične strasti v zadnjih tednih dokaj polegle in da je zdaj položaj povsem drugačen, kakor pa jc bil pred obja-.o tega ukaza. Pariz, 1. septembra. AA. Iz Berlina po-r^Zajo, da Papenova vlada, ki si je od Hm-denburga preskrbela pooblastilo, da za primer, če bo to potrebno, razpusti državni ~hor, živahno nadaljuje z izdelovanjem £>vojega gospodarsko-finančnega programa. Po nekih vesteh namerava vlada že na prihodnji seji po Hugenbergovih naoijonali-s:2h staviti predlog o vprašanju zaupnice vladi. Pri tej priliki se bodo morali hitler-jevci in centru,maši ali vzdržati glasovanja ali pa glasovati proti vladi in ;i dati povod za razpust državnega zbora. Za ta čas pa &e še dalje napovedujejo pogajanja med hitlerjevci in centrumom in trdi se, da med tema dvema skupinama lahko pride do snorazuma glede osnovanja koalicijskega kabineta. Iz vladnih krogov pa se še zmerom čujejo izjave, da lahko hitlerjevci vsak Čas vstopijo v predsedniški kabinet. Pariz, 1. septembra. AA. Havas poroča iz Berlina.: Čeprav je nemška vlada izjavila. da smatra politično premirje za končano in je zaradi tega dovolila Hitlerju, da nastopi na nocojšnjem javnem shodu svoje stranke v Športni palači v Berlinu, je istočasno vi varnostnih razlogov prepovedala javno zborovanje, ki so ga napovedali komunisti in protifašistična zveza za jutri ■* Neukoltiskem stadionu. Danes je berlinska policija preiskala prostore mednarodne zveze za delavsko podporo. Zaplenila je mnogo listin in zaprla 11 soicijalist tčnih bojevnikov. S tem je vlada dokazala, da bo izpolnila obljubo, ki jo je omenil kamcelar Papen v svojem nedeljskem govoru, da bo njegova vlada a vsemi sredstvi pobijala marksizem. Berlin, 1 septembra, s. Pod predsedstvom državnoziborskeaga predsednika Gohringa je bilo sporazumno med zastopniki držav-no/borskih frakcij centruma in narodnih socialistov izdano naslednje obvestila: Spričo številnih kombinacij v nemški javnosti o pogajanjih med narodnima socialisti in centrumom se ugotavlja da so se ta pogajanja pričela in se bodo nadaljevala 2 namenom, da &e za daljšo dobo doseže pomirjen je in učvrstitev notranje političnih caziranj v Nemčiii. Po mnenju obeh /rakci j je le v popolnem zaupanju dosegljivo in zagotovljeno uspešno i.n trajno gospodarsko zboljšanje. Berlin, 1. septembra, č. Kljub temu, da je državni predsednik odklonil poset predsedstva parlamenta v Neudecku, je eden izmed voditeljev centrumaških poslancev Joos sklenil da odpotuje v Neudeck in poskusi priti do državnega predsednika. Joos je pripravljen tudi aa .0, da ga Hinden-burg zavrne. Odmev grške notranjepolitične borbe v Turčiji V turških krogih se boje, da bi padec Venizelosa spremenil odnošaje med Grčijo in Turčijo Atene, 1. sept. AA. Grški opozicijski lr;t »Proja« opozarja na poročila turških listov, ki žele, da bi pri novih grških volitvah zmagal Venizelos. ker je to v interesu dosedanje grške politike prijateljstva do Turčije. V odgovor objavlja Mat uvodnik, v katerem ugotavlja, da notranji politični dogodki v Grčiji nikakor ne mo-re^o vplivati na mednarodne odnošaje in da tudi sedanje volitve na tem ne morejo ničesar izpremenitd. Turški državniki se morda še spominjajo besed grškega predsednika Zaimdsa, ki jih je sprejel v Veni-zelosovi prisotnosti. Tedaj je Zaimis izjavil, da tudi Venizelosova ostavka ne bi mogla ničesar izpremeniti na grško-turškem prijateljstvu, ker sloni to prijateljstvo na temeljnih načelih grške zunanje politike. Svoječa&na kritika grškoturškega sporazuma s strani nekih grških opozicijskih prvakov se je nanašala le na neks podrobnosti in je zdaj že pozabljena. Bivši španski kralj pride v Dalmacijo? Budimpešta, 1. sept. č. Bivši španski kralj Alfonz XIII. je snoči prispel v Budimpešto. Tu bo ostal nekaj dni in posetil svojo sestro, soprogo grofa Zamojskega. ki čaka v nekem sanatoriju na porod. Po še ne potrjenih vesteh bo kralj Alfonz nato odpotoval v Jugoslavijo in se za nekaj časa nastani1 v Dalmaciji. Internacija španskih monarhistov Madrid, 1. sept. č. Španska vlada je sklenila, da internira za nedoločen čas vse one monarhiste, ki so sodelovali pri poslednjem vojaškem uporu. Okrog 180 aretirancev bodo prepeljali v razne internacijske tabore. Mednarodna konferenca za radiotelegrafijo Madrid, 1. sept. AA. Otvoritveni seji mednarodne konference za radiografijo, ki bo 3. septembra, bo predsedoval predsednik španske vlade Azana. Seja bo v senatni dvorani. Konference se bodo udeležili zastopniki 125 narodov. Danes bo prispela v Madrid japonska delegacija. Kriza v hotelski industriji Beograd, 1. sept. p. Danes je vložil pri trgovskem sodišču prijavo za poravnalno postopanje izven konkurza Nikola Rado-vanovič, lastnik hotela »Union«, enega največjih hotelskih podjetij v Beogradu. Podjetje je zašlo v težave zaradi konkurza Kožarske d. d. Aktiva znašajo 7.6, pasiva pa 8.3 milijone. Radovanovič ponuja upnikom 50 odstotkov. KAJ ZAHTEVA NEMČIJA Kljub nemškim Izgovorom smatrajo spomenico nemške vlade za pričetek dobro pripravljene akcije za zopetno oborožitev Nemčije Pariz, 1. septembra, s. Kakor poroča »Journal« vsebuje nemška spomenica o razorožitvenem vprašanju naslednjih 10 točk o reformi državne brambe: 1. Spremembo sistema rekrutacije In znižanje službene dobe pri državni brambl od 12 na 6 let; 2. Ustanovitev vmc.wiga sistema med poklicno brambo, splošno službeno dolžnostjo in milico. 3. Zvišanje števila stalne vojske na 300 tisoč mož. 4. Zopetno uvedbo težke artiljerije. 5. Ustanovitev zbnra polkov s tanki. 6. Ustanovitev popolnega vojaškega letalstva. 7. Ustanovitev vojaških letalskih šol. 8. Izpcpolniiev vojne mornpnce z novimi veliki bojnimi ladjami, podmornicami in matičnimi ladjami za letala. 9. Zgraditev trdnjav na vseh državnih mejah. 10. Zgraditev 35 tovarn za izdelovanje orožja. Berlin, 1. septembra, g. Nemški korak zaradi spremembe državne brambe je bil napovedan žc več tednov in je bila zato javnost nanj dobro pripravljena. Državni brambni minister general Schleicher je tudi publicistično sam vodil v »o akcijo ter objavil po svojem govoru v radiju članek v reviji »Heimatdienst« in končno intervju v fašističnem listu »Res t o del Car lino«. Njegov govor se je bavdl z vprašanjem enakopravnosti Nemčije iu je deloma omenjal tudi ženevske zaktjučne resolucije Sohle.icherjev intervju z zastopnikom ita> lijanskega lista pa se je razlikoval od prejšnjih izjav državnega brambnega ministra z omembo Društva narodov in tako zvari e »laži o vojni krivdi«. Generail Schleicher v tem intervjuvu ni grozil samo s tem. da se Nemčija ne bo več udeleževala dela na razorožitveni konferenci, temveč tudi z izstopom Nemčije iz Društva narodov. Do-5im je vprašanje enakopravnosti nalete'o pri vseh strankah in v vseh slojih Nemčije na splošno pri/nanje, pri čemer mislijo desničarski krogi bolj na večjo oborožitev, sredina in levičarski kr.vgi pa na manjšo oborožitev, in se torej general Schleicher lahko v tem o žiru opira na skoraj enodušni pristanek vse Nemčije, pa glede mere nemških zahtev in positldic ne vlada prav taka anodušnost. V dobro se šteje generalu Schleicherju zaigotovitev, da se njegove želje gibljejo v okviru dosedanjega proračuna za armado, kakor tudi izgledi, da bi se s skrajšanjem vojaške službene dobe lahko mnogo mladih ljudi, ki se stekajo sedaj v rjavo Hitlerjevo armado, v bodoče discipliniralo v rednih četah. Berlin, 1. septembra, s. Iz francoskih virov so se sinoči razširile vesti o vsebini razgovorov med nemškim zunanjim m:«r-strom in francoskim poslanikom v Berlinu, ki so se vršili v ponedeljek. Kakor se poroča s poučene strani, 60 te vesti točne. Obojestransko je bilo sicer dogovorjeno, da se bo o vsebini razgovora čuvala tajnost, toda po inidiskreciji z nemške strani je za razgovor izvedela najprej francoska in pozneje še nemška javnost. Uradno se sedaj ugotavlja da na razgovoru ni Slo niti z« spomenico ali za noto in da so podrobnosti, ki jih v zvezi s tem navaja francoski tisk. deloma kombinacije, deloma pa izvirajo iz indiskretnih podatkov Nemški zunanji minister je na sestansu pismeno obrazložil francoskemu poslaniku nemško stališče, in sicer v obliki resumeja. Ker sc je o vprašanju enakopravnosti Nemčije razpravljalo že v Lausanni, gre sedaj samo za nadaljevnaje teh razgovorov, ki naj bi končno razčistili celoten problem. Razgovor se ni nanašal na podrobnosti o reformi državne brambe, temveč le na načelno vprašanje nemške enakopravnosti, pri čemer je nemški zunanji minister vodil razpravo v zvezi z zadnjo resolucijo na ženevski razorožitveni konferenci. Pri tem je naglašal, da je bila ta resolucija mnogo dalekosežnejša kot versailleska pogodba in da se za Nemčijo najvažnejšega vprašanj« enakopravnosti sploh ni dotaknila. Zato je za Nemčijo nujno potrebno, da pred nadaljevanjem razorožitvene konference razčisti vprašanje enakopravnosti, in sicer z načelnim vztrajanjem na nemškem stališču. ki zahteva razorožitev ostalih držav v isti izmeri kot za Nemčijo. Odmev v francoskem tisku Pariz, 1. sept. s. jTemps« piše v slojem današnjem uvodniku, o nemškem koraku v Parizu med drugim, da nemška vlada ni počakala niti na končnoveljavno razčišče-nje notranjepolitičnih razmer v deželi, preden je sprožila vprašanje vojaške enakopravnosti Zmotno je. če kdo misli, da se bo dala Francija preplašiti. Vse grožnje so padale dosedaj samo v besedah, preden pa bodo postale dejanja, bo gotovo trajalo še precej dolgo, posebno, ker je Nemčija trenutno v največjih političnih, gospodarskih in finančnih težkočah in potrebuje pomoči vsega sveta. Razorožitvena konferenca se z vprašanji, ki jih je stavila Nemčija, ne bo mogla baviiti, kajti ta konferenca je bila sklicana za to, da se oboroževanje zmanjša, ne pa, da se določijo pogoji, s katerimi bi katerakoli država lahko v okoliščinah svoje oboroževanje povečala. Papen-Schleicher-jev kabinet, fci je brez parlamentarne in brez ljudske opore, potrebuje zunanjepolitičnega uspeha, da si okrepi svoj položag v notranjosti države, 'utet nato ugotavlja, da bi Nemčija bolje storila, da molči o obno-vd državne brambe. Kajti primernejše bi bilo govoriti v ženevi o tajnem nemškem oboroževanju. To oboroževanje je Nemčija izvedla z očitno kršitvijo mednarodnih in mdrovnih p<*rodb. Mednarodno javno mnenje bi si v tem primeru lahko ustvarilo pravo sliko o tajnih oborožitvah Nemčije in o njen;U ptaviii ciMjih v vprašanju razorožitve. V Berlinu demantirajo Berlin, 1. sept. č. Na pristojnem mestu odločno demantirajo scnzacijonalno vest, ki jo je objavil francoski tisk o demarši državne vlade v Parizu. Državna vlada ni poslala francoski vladi nikake demarše, niti kake druge note, marveč je izrazila le mišljenje, da je čas spet primeren za razgovore o enakosti v oboroževanju, ki so bili po lausannskih in ženevskih konferencah prekinjeni. Zato je po posredovanju zunanjega ministra Neuratha sporočila francoskemu poslaniku Fran^oisu Poncetu ponovno svoje staliče, da ne bi prišlo do kakih nesporazumov, je minister Neurath predložil poslaniku tudi nekaj beležk za francosko vlado. V teh beležkah zavzema nemška vlada stališče, da sicer ne namerava zahtevati zase kakršnekoli pravice v oboroževanju, marveč da le želi, da se v smislu versailleske pogodbe, ki je stavila Nemčijo v položaj docela razorožene sile, razorožijo tudi ostale države. Le. če bi do pojiolne razorožitve ne prišlo, tedaj je potrebno, da se prizna tudi Nemčiji enakopravnost v oboroževanju. Iz teh razlogov Nemčija tudi ni podpisala načrta resolucije, ki je bil sprejet ob zaključku prve etape razoroži t vene konference. Ta resolucija namreč ničesar ne določa o splošni razorožitvi od nosno o nemški enakopravnosti v oboroževanju. Pariz. 1. septembra. AA. Havas poroča iz Berlina: Nemški tisk si prizadeva, da bi popravil vtis nemškega koraka v Parizu in maskira umik s trditvijo, da podatki, ki jih o teh nemških načrtih objavljajo inozemski listi, češ. da obsecajo 10 točk, nikakor na odgovarjajo izročenim listinam. Nemška vlada izjavlja samo, da zagovarja čim sp' šnej-šo razorožitev, in sicer po načinu, ki ga ie morala sprejeti Nemčija z versajsko mirovno pogodbo. Prav tako pa tudi nemška vlada v tej listini ne piavi naravnost, kaj bo storila, če s svojimi zahtevami ne b-> prodrla. V ostalem pa po komentarji nemških listov kratki in vzdržljivi. Le nacionalistično časopisjp napada Francijo, češ, da r:e do* voli Nemčiji oborožitve. IJugenbergovo glasilo s-Loka^anzeigpr« lo zahteva, da je treba nemške predlogp m oboroževalni ravnopravnosti sprejeti š*». prM novim sestankom ženevske razorožitvpnfl konference. Nemčiji ne bo več do tp. konf.v renče, če njena inicijativa glede objrožitve nemškega naroda ne feo sprpjeta. Seja francoske vlade Pariz, 1. septembra, č. Nekoliko minut po prihodu ministrskega predsednika Ilprriota v Cherbourg. je prispel šef kabineta pri zunanjem ministrstvu Alphand z aktovko p 1-no spisov, na krov parnika in med drugim izročil ministrskemu predsedniku tudi t^kst nemške note glede vojne ravnopravnosti. Herriot je izjavil nekemu novinarju, ki nri je o tem zastavil vprašanje, da ne more gt°-de note tako dolgo ničesar povedati, deklet je ne prečita. Pariz. 1- septpmbra. AA. Ministrski eve* je danes popoldne takoj po povratku Her-riota proučil vlogo nemške vlade o obonvdU veni enakosti. Herriotov politični izlet Po mnenju angleškega in francoskega tiska je šlo za važno diplomatsko konferenco — ki je še bolj poglobila sodelovanje med Francijo in Anglijo London, 1. septembra, d. Tridnevni politični izlet francoskega ministrskega predsednika Herriota je končan in Herriot se je davi vrnil v Pariz. O razgovorih, ki jih je imel pri tej priliki z angleškim notranjim ministrom, ni bilo izdano nobeno službeno poročilo. Oba državnika sta bila zelo rezervirana. Niti eden niti drugi ni hotel podati nikake politične izjave. Vendar pa vsa zagotavljanja, da gre le za privaten prijateljski sestanek, niso mogla prepričati javnosti, da to ni važen diplomatski dogodek. Ves tisk ugotavlja, da se po francosko-angleškem paktu razvija sedaj vedno bolj tesno sodelovanje med Londonom in Parizom in da je bil ta sestanek gotovo v tesni zvezi z važnimi problemi, ki so na dnevnem redu mednarodne politike. Splošno se sodi, da je pri tem sestanku šlo za to, da se najde sporazum med Parizom in Londonom o vseh aktualnih mednarodnih vprašanjih, ki pridejo na dnevni red na bližnjih mednarodnih konferencah. To domnevo še bolj potrjuje okornost, da sta francoskega ministrskega predsednika spremljala dva ministra, ter več zastopnikov zunanjega, trgovinskega in finančnega ministrstva ter da se i9 Herriot naposled sestal tudi še z ang"e-škim finančnim ministrom. Angleški tisk domneva, da je bil pri tej priliki Herriot poučen o podrobnosti angleške imperi.iske konfprence v Ottawi ter da so proučevali tudi novo angleško - francosko trgovinsko pogodbo, ki bo morala upoštevati sklepe ottawske konference. Prav tako ie Herriot obvestil angleške državnike o francosko - ameriških trgovinskih pogajanjih. Brez dvorna se je na tem sestanku razpravljalo tudi o svetovni gospodarski konferenci ter o razorožitvenih problemih, zlasti pa o tem, kako stališče naj zavzameta Francija in Anglija glede nemških zahtev, da bi na razorožitveni konferenci ne prišlo do kakih presenečenj. Tudi pariški tisk posveča temu sestanku francoskih in angleških državnikov največjo pozornost in ugotavlja, da so bili razgovori, ki so se pri tej priliki vršili, izredno važni. Obnova pogajanj med Irsko in Anglijo P o voljni rezultati razgovorov ob je potisnjen z Dublin, 1. sept. AA. Davi se je vrnil lz Ottawe podpredsednik izvršilnega irskega odbora O' Kelly z drugimi irskimi delegati. Na vprašamoe novinarjev o razgovorih v Kanadi z angleškim dominionskim tajnikom Thomasom je O' Kelly izdavil, da je zdai mnogo bližji sporaizum med Irsko in Anglijo, kakor pa pred sestankom v Ottawi. ker so Angleži pričeli razumevati položaj Ir&ke. O' Kelly je odklonil podrobne podatki o osnovah sporazuma z Anglijo. Glavni spor se suče okrog viprašanja agrarnih anuitet. Omenil je le, da so o tem vprašanju dolgo razpravljali in da sta obe stran- i ottawske konference — Spor mrtve točke ki stavili predloge. Trgovinskih vprašani se nismo dotaiknili. Irski minister za trgovino Lemass je potrdil, da so pogajanja ugodno potekala, ni pa mogel reči, ali bo spor z Anglijo že v kratkem poravnan. Eksekutivni odibor irske države se bo še danes sestal, da vzame poročila otitavakih. delegatov na znanje. Trgovinski minister Lemass je izjavil novinarjem, da bo Irska prejela od Kanade iste preference kakor Anglija. Tudi Južna Afrika bo Irski dovolila preference. Pf>-gajanja z Avstralijo pa. so še v teku. Av. stralski delegat Bruce bo nadaljeval t» pogajanja v Dublinu Pred izredno sejo madžarskega parlamenta Budimpešta, 1. sept. g. V ministrskem predsedstvu se je vršilo danes opoldne v zvezi z jutrišnjim izrednim zasedanjem poslanske zbornice, ki je bilo sklicano na zahtevo opozicije, posvetovanje, na katerem se je razpravljalo o političnem položaju. Zanimivo je. da je bil na tej konferenci navzoč tudi bivši ministrski predsednik grof Bethlen, ki se je šele pred kratkim vrnil z daljšega trvanja v Franciji. Po konferenci je izjavil grof Bethlen novinarjem, da so govorice, po katerih je živel v Parizu kot gost bivšega rumunske-ga zunanjega ministra Gbike, popolnoma neosnovane. Boj za sofijsko občino Sofija, T. ssot. AA. Občinske volitve v Sofiji bodo 25. septembra. Največjo agita-cijv razvija zemljoradniška sitranka. ki je najkompetentnejša in ima svoje najboljše pristaše ravno v prestolnici Bolgarske. Drutfe stranke so razdeljene in v najhujši medsebojni borbi. Zato ni izključeno, da sofijska občina prišla v roke komunistov. Voditelji strank si zaradi tega prizadeva-jo, da bi sklenili blok vseh meščanskih strank z zemljoradmiki vred. Zaenkrat pa v tem oziru še ni sporazuma. Pobuda za meščanski blok je izšla iz vrst zveze rezervnih oficirjev in podoficirjev. Vse v slavo Mussolinija Rim, 1. septembra, r. Tajnik fašistična stranke g. Starace je izda! vsem fašističnim organizacijam nalog, da pri javnih manifestacijah člani ne arnejo peti nobene druge pesmi razen pesmi »fašistične revolucije«. Razen tega je bil vsem organizacijam izdani nalog, da 6e nobenemu fašističnemu voditelju ne smejo prirejati ovacije. marveč Ke sme pri vseh fašističnih manifestacijah vzklikati samo Mussoliniju. ker je on edini ustanovitelj in voditelj fašizma. Naposled je Starace odredil, da morajo vsi italijanski mornarji kot člani sindikalne f«-stični znak, in to ne samo. kadar se parniki stični znak in to ne samo. kadar se parniki mude v italijanskih vodah marveč tudi tedaj, kadar pristajajo v tujih lukah. Iz letalskega sveta Cleyeland, 1. sept. AA. O priliki včerajšnje letalske svečanosti v Clevelandu ie major Doo^ittle po vsej priliki dosegel n^v hitrostni rekord. Letel je s hitrostjo 293 milj na uro. Ker Doolittle ni opremil svojega letala z barografom. ni verjetno, da bo mednairodna letalska zveza ta njegov rekord priznala. Major Doolittle je leta 1926. zmagal v tekmi za Schneiderjev pokal, je dozdaj posfcm' že dva svetovna rekorda. Svojčas je zadivil svet s poletom preko ameriške celine od zapada na vzhod in z rekordnim poletom iz Ottawe v Mft-joico. Nemški paradoksi Zopet enkrat je pozornost Evrope obrnjena na Nemčijo, ki stoji letos že vse leto v ospredju zanimanja evropske in tudi izvenevropske politične javnosti. Svojevrstni razvoj državnega in vsega javnega življenja v Nemčiji pa tudi res zasluži kar največjo pažnjo. Zanmifv in poučen bi biil tudi, ako bi v resnici šlo le za notranjo zadevo nemškega naroda, kakršna je formalno politična borba med raznimi strujami in sirarni. Toda samo formalno, saj je vsem jasno, da so nemški dogodki evropskega pomena, ne samo zaradi zunanjepolitičnih programov, ki jih razvijata Hitler in Papen, marveč tudi v enaki meri zaradi svojega bistva in svojih ciij-ev. Geopolitični položaj Nemčije je tak, da mora pri medsebojni navezanosti evropskih držav vsaka radikalna sprememba v Nemčiji vplivati daleč na okoli. Zaito je budno opazovanje dogodkov, ki se odigravajo med nemškimi mejami, ne samo zanimivo in poučno, marveč naravnost potrebno. Državnozborske volitve v Nemčiji dne 31. julija so prinesle paradoksna rezultat, da sta dobila absolutno večino poslancev dva ekstremna tabora, ki imata skupno le negacijo sedanje državne obli'ke. Narodni socialisti in komunisti, ki so si med seboj zakleti sovražniki, se strinjajo v odklanjanju parlamentarizma. Prvi in drugi vidijo in proglašajo kot ideal diktaturo, zanikajo sedanji pravni red in oznanjajo pravico sile. Kljub temu jim je dal nemški narod večino v svojem narodnem zastopstvu. Ni čudno to. ako pomislimo, da bchenzclleraska Nemčija ni poznala resnične demokracij-e itn da je bilo teh dvanajst, trinajst let po vojni pač premalo, da bi se mogla prava demokratična mi-sel vkoreniniti v narodnih masah. K temu dodajmo še duhovno zbeganost in moralno depresijo, porojeni iz obupnili gospodarskih in socialnih razmer, ki tlačijo Nemčijo že najdalje od vseh evropskih držav, pa bomo lahko razumeli, da so šli tolikii milijoni nemških voiilcev in volilk pod prapora najbolj radikalnih revolucionarjev in najhujših demagogov. Pri vsem tem pa vendar ostane frapanten primer, da so parlamentarne volitve dale protiparlamentarno večino. Enako paradoksno, kakor so končale volitve, so se vsaj za zunanjega opazovalca razvijali nemški politični do-godlki tudi po voliiitvah. Baronska vlada s Papenom in Schleicherjem na čelu, pa s Hiindenburgom kot zaščitnikom, je prevzela ves nacionalistični in še vePk del socialnega programa narodnih socialistov. Vso svojo notranjo in zunanjo politi'ko je vodila v Hitlerjevem duhu. Čez noč pa je prišla s hitlerjevci v najhujše nasprotje in danes ima v njih sovražnike, ki na njo niso nič manj besni kakor komunisti. Papen je bil z enim svojih prvih ukrepov dovolil obnovo hitierjevske zasebne vojske, danes pa proglaša Hitlerja in njegove pristaše za največje ogroževalce države. Se večja in bolj presenetljiva sprememba se je izvršila s hitlerjevci samimi. Veliki in močni so postali v naj- večji meri zaradi tega. ker so brezobzirno rušili sedanji državni ustroj. Ni je menda psovke, ki je njihovi govorniki še ne bi bili rabili za parlament in ustavo. V obeh so videli največjo nesrečo in pravo sramoto za nemški narod; med prvimi njihovimi cilji je bil ta, da razženejo parlament in uničijo ustavo. Še v svojih pogojih za prevzem vlade je Hitler zahteval pravice, ki bi bile v kričečem nasprotju z ustavo in parlamentarizmom. Komaj dober teden kasneje pa vidimo Hitlerja v vlogi ogorčenega branilca ustavnih in parlamentarnih načel. Vprašanje za sebe je, zakaj se je Hitler odpovedal poprej vedno pridigova-nemu nasilnemu prevratu, ali i'z strahu pred silno odgovornostjo,„ ali pa iz strahu pred Papenovo policijo in Schleicher je vo vojsko. Ravno tako lahko pustimo ob strani verjetnost, da Hitlerjevo spreobrnenje ni iskreno, marveč le taktika, diktirana po brezupni zagati, v kateri se je preko noči znašel. Dejstvo je, da se kaže veliki in načelni revolucionar Hitler danes v luči borca za ustavo irn parlamentarizem. Prav svojevrstna je tudi pozicija katoliškega centra, te največje nemške meščanske stranke. Papen je mož iz njenih vrst. Vse do svojega presenetljivega imenovanja za državnega kance-larja je igral vplivno vlogo za kulisami centrumove politike in bil odločilen činiteij pri glavnem strankinem glasilu. Njegovi pogledi na javno in zasebno življenje so istovetni s pogledi mnogih vodilnih centrumaških politikov. Že z brisknim načinom, kako je prišel na Briiningovo mesto, pa je pretrgal vse ve'zj s centrumom, čeprav mu je. še kasneje delal hote ali nehote vedno nove usluge. Danes sta si tudi Papen in centrum dva srdita nasprotnika, do-čim so se istočasno tesno navezali drug na drugega hitlerjevci in centru-maši, do včeraj še nepomirllŠTva sovražnika in še danes sikoro diametralno različna v svojih ciljih in načelih. Serijo s ličnih paradoksov bi lahko poljubno nadaljevali. Po hitlerje-vskih umorih je političen umor dovoljena in mnogokrat potrebna stvar; ko je sodišče obsodilo pet hitlerjevskih morilcev na smrt, pa so proglasili to za sramoto in zločinsko nasilstvo. Prezidialna vlada, torej vlada, ki je ne tvorijo predstavniki strank, se proglaša danes v delu nemške javnosti za protidemokra-tično in protiustavno; vse do zloma 1. 1918 pa so bile vse berlinske vlade prezidialine, imenovane in vzdrževane le po volji cesarja; kar je pridigoval in hotel Hitler tudi ni ničesar drugega kakor neke vrste prezidialna vlada. Nemški nacionalisti s Hugenbergom na čelu so poprej vedno koketirali s Hitlerjem in centrumu najbolj zamerili ravno to. da se mu noče približati, danes so hugenburgovci edini pristaši vlade v parlamentu in ob enem v ostrem nasprotstvu s hitlerjevci in centrumom, ki so se zdaj našli brez njih. Take so momentane razmere v Nemčiji. Gotovo niso zdrave in malo utežnih nad nudijo za bodočnost. It-.S. nifesiacija kmetskega dela v Stranicah Konjice, 31. avgusta. Društvo kmetskih fantov in deklet v Stran :cah je priredilo v n-edeljo lepo uspelo tekmo žanjic, s katero je zopet dokazalo svojo delavnost. Že v zgodnjem nedeljskem popoldnevu se je od vsepovsod pričela zbirati števiina množica ljudi. Lepo urejen sprevod, ki je krenil izpred Marin-škove hiše, je otvoril praznik straniške mladine. Na čelu sprevoda je jezdil z zastavo predsednik društva Bornšek, za njim sta igrala dva muzikanta vesele koračnice nato pa je šlo 8 žanjic tekmovalk in velika množica ostalega občinstva. Med vriskom fantov in lepim petjem žanjic je prispel sprevod na tekmovalni prostor. Zbrano občinstvo je prvi nagovoril g. dr. Ervin Mejak iz Konjic, ki je v lepih besedah poveličeval kmetsko delo in vzpodbujal tovariše in tovarišice k nadaljnjemu delu. Nato se je v iskrenih besedah poslovil od tamošnie?a splošno priljubljenega šolskega upravitelja g. Leona Dobnika, ki odhaja na novo službeno mesto v Slovensko Bistrico. Ginjeni so bili vrli Straničani ob tem poslovilnem govoru, kajti zavedajo se, da s tovarišem Dobnikom zgube svojega očeta in voditelja, ki jim je bil s svojimi nasveti vedno in povsod na razpolago. Dalje je govoril v imenu zveze tovariš Kol-?ek Franc iz Konjic, ki je pohvalil vrle Straničane, da tako strumno korakajo v armadi, ki ima za znak šopek za klobukom in rožmarin na pr-ih. Poudarjal je, naj bosta kmetski fant in kmetsko dekle vedno samozavestna,' odločna, kar naj kot prava bojevnika kmetske armade tudi povsod javno pokažeta. Nato so žanjice zavzele svoje prostore. Po kratkih navodilih tovariša Kolška se je tekma pričela. Zganilo se je žitno polje in rasel je snop za snopom. V kratkih presledkih so žanjice druga za drugo požele odmerjene pasove žita ter nato posedle k malici. Komisija pa je med tem pregledala tekmovališče in prisodila prvo mesto Slapnikovi Zofki, drugo Fijavževi Mariji, tretje Fijavž^vi Reziki, četrto Slapnikovi Minki, peto Borlakovi Veroniki, šesto Ostruhovi Francki, sedmo Pod-pečisnovi Ani in osmo Fijavževi Marici. Po razglasitvi izida tekme se je zopet formirala povorka in odšla do Marinška, kjer ie bila prijateljska zabava. Na ta svoj tako lepo uspeli mladinski praznik so Straničani lahko ponosni, ker je navdušil mladino za bodoče delo, starejšim pa pokazal, kako se naši fantje in dekleta pošteno zabavajo in kako vpliva tamošnje društvo na vzgojo svojega članstva. Nova italijanska križarka Genova, 1. septembra, ž. V Genovi so včeraj splavili v mor i o novo italijansko križarko »Bolzano«. Pri splovitvi so bili prisotni princesa Marija Adela Savojska, mornariški minister Sirianmi, zastopniki senata, poslanske zbornice in samoupravnih oblasti ter cerkve. »Bo'lzano« je 10.000 tonska standardna križarka, ki meri v dolžini 195.30 m, v širini 20.60 m, v višini pod morsko gladino 5.50 m. Križarka ima štiri skupine turbin, ki razvijajo 150.000 k. s. Brzina ladje znaša 36 vozlov. Oborožena je z 8 topovi kalibra 230.50 mm, z 8 topovi kalibra 100.47 rram, z 10 težkimi strojnicami in 4 pripravami za torpeda. žrebanfe v drž. rax. loteriji V. razred. Dne 30. avgusta 1932 so bili izžrebani naslednji dobitki: Din 1.000 št. 4.445, 5.922, 5.936, 5.948, 5.949, 5.997, 10.858, 19.519, 19.536, 19.570 22.707. 22.727, 22.735, 22.759, 23.414, 23.496, 31.138, 35.534, 35.576, 37.051, 42.572, 45 785 58.313. 58.354, 65.399, 69.412, 69.416, 69.417, 69.418, 69.424. 69.492, 69.498, 75.619, 73 31l' 73.317, 73.361, 73.381, 81.720, 81.726, 84.425, 84.432, 86.628, 86.634, 86.663, 93.092 98 608* 08.628. ' izžrebane srečke zamenjamo za nove, tako da Ima vsak tgraJec priliko Igrati do konca, to je na največje dobitke. Zadružna hranilnica r. z. z o. z., Lfasblfana, Sv. Petra c. 19 Dr. Fran Novak: Ljubljanska kreditna banka Podpredsednik senata g. dr. Fran Novak, ki je, kakor znano, komisar ministrstva trgovine in industrije za Ljubljansko kreditno banko, nam je na našo prošnjo dal naslednje informacije o sedanjem položaju banke in o njenem poslovanju od časa, ko ji je bil dovoljen moratorij po zakonu o zaščiti kmetov. Ljubljana. 1. septembra Dne 26. avgusta so potekli prvi trije meseci poslovanja Ljubljanske kreditne banke po uredbi ministrskega sveta z dne 26. V. 1932. Razumljiva je želja interesi-ranih strank, osobito vlagateljev, da izvedo, v katerih smereh se je gibalo to poslovanje. Po uredbi ima uprava sporazumno s komisarjem po preteku prvih treh mesecev podati zadevno poročilo z načrtom za prihodnje tromesečje ministru tr. govine in industrije. To poročilo bo te dni poslano ministrstvu trgovine in industrije, pri čemer pa pripominjam, da je bilo pro-vizorične prvo poročilo podano ministrstvu že 19. julija. Uprava je podvrgla vse obstoječe kredite ponovni presoji, odpovedala one, od katerih nima posebnih koristi, energično zahtevala vrnitev vseh prekoračenih kre. ditov, v splošnem pa sklenila vse kredi, te znižati ter jih pretvoriti iz nelikvidnih kontokorentov v likvidne eskomptne kredite in končno zahtevati za kredite, ki morda niso absolutno zavarovani, dodata no popolno zavarovanje. Izvršbo sklepov uprave zelo otežkočajo vladajoče prilike; so dolžniki, ki se zatekajo pod določila zakona o zaščiti kmetovalcev; ta zakon tudi povzroča, da trgovci in obrtniki, osobito na deželi, ne morejo priti do denarnih sredstev in tedaj tudi ne morajo svojih obvez napram banki izpolnjevati. Politiko katastrof tudi ne kaže uvesti. S prisilnim dražbanjem objektov bi se lahko zgodilo, da ostane objekt končno v roki batike, s čimer bi ji seveda ne bilo pomagano, ker ne bi dobila gotovine. Dvomljivo je tudi, ali bi objekt visoke vrednosti osonito tvorniški, našel kupca za visoko ceno spričo pomanjkanja gotovine. Uničili bi se lahko razni obrati, vzeli življenjski pogoji za eksistenco, množila brezposelnost itd. Treba je postopati z vso previdnostjo in preudarnostjo, da se ne doseže nezažeije. ni efekt, ki bi ne bil v korist vlagateljem. Glavna skrb uprave je, da se ščitijo vloge, zaupane Ljubljanski kreditni banki. Umevna je želja in zahteva vlagateljev, da se jim denar čimprej izplača, toda pri današnjih razmerah stvar ne gre tako hitro in lahko izpod rok. Vlagatelji se sklicujejo na to, da so denar banki zaupali in da imajo tedaj pravico zahtevati od banke tudi izplačilo svojih vlog. Pri tem pa ni prezreti okoliščine, da vlagatelji svojega denarja niso vložili v banko morda v shrambo, marveč s tem namenom, da jim donaša obresti. Obresti pa banka ne more vlagateljem izplačevati, ako denarja dalje proti višji obrestni stopnji ne posojuje. S tem je vsak vlagatelj moral računati. Banka je denar plasirala, kekor ji je to narekovala njena gospodarska previdnost in uvidevnost in kakor so to delali vsi denarni zavodi. Če pa so prišli dolžniki sedaj naenkrat v nemožnost. takoj vrniti svoje dolgove, tudi banka ne more vlagateljem takoj izplačati njihovih vlog. To je jasno in s tem položajem se mora sprijazniti vsak vlagatelj. Nelikvidnost denarnih zavodov je v veliki meri povzročila publika sama. Potrebna bi bila v tem pogledu neka mera solidarnosti vse javnosti, čuta za to solidarnost pa v, pretekli dobi niso pokazali oni vlagatelji, ki so v dobi pred moratorijem brez potrebe zahtevali izplačilo svojih vlog, pa tudi ne oni dolžniki, ki sebično izkoriščajo trenutne razmere. Vsak pretiran egoizem spravi v nevarnost bližnjega ter kaže pomanjkanje vsake gospodarske, pa tudi srčne vzajemnosti. Uprava banke je takoj po uvedbi moratorija sklenila režijo znižati. Ukiniti se imata za enkrat podružnici v Novem me. stu in Varaždinu, glede ostalih podružnic čaka uprava daljnega razvoja. Uprava banke natančno zasleduje rentabilnost in koristi svojih podružnic, ki jih bo po potrebi še dalje ukinila. Težave je povzročilo vprašanje redukcij uradništva in znižanja njihovih prejemkov. Bilo je dosti hude krvi, ali ob uvidevnosti uradništva samega se je našel v splošnem sporazum z upravo. Režija se je končno zaradi odpovedi personala, zmanjšanja prejemkov itd. od začetka tega leta znižala za skupni letni znesek okrog 4,000.000 Din. — Efekt se bo pokazal seveda šele v prihodnji bilanci. Mimogrede pripomnim, da so nekatere druge države zakonitim potom posegle v privatnoprav-na službena razmerja ter v gotovi meri preko obstoječih pogodb normirale znižanje prejemkov, pri čemur je šlo seveda le za prekomerne, današnjim razmeram ne odgovarjajoče dohodke. Pri svojem poslovanju se bančna uprava točno drži uredbe ministrskega sveta z dne 26. maja 1932; izjeme se pod nobenim pogojem ne dopuščajo, ker se uprava dobro zaveda, da bi take izjeme takoj povzročile slabe kritike in nezaupanje v sedanje poslovanje. Namen uprave pa je baš zaupanje strank do uprave ponovno dvigniti. Da se zaupanje v zavod stalno dviga, dokazuje najbolj eklatantno dejstvo, da je po 26. maju 1932 do danes vloženih na novo na vložne knjižice in tekoče račune okrog 12,000.000 Din. Ta denar ostane strankam povsem prost in je vsak trenutek dvigijiv, ker postopa zavod s tem denarjem povsem ločeno od onega, ki je bil vložen do 26. maja. Uredba z dne 26. V. 1932. je bila plod nujne naglice in je naravno v marsičem potrebna spopolnitve, kakor to kaže praksa. Osobito bi bilo uredbo spopolniti v tem smislu, da se naj izplačujejo na račun primerni zneski onim vlagateljem, ki živijo zgolj od obresti, oz. od svojih vlog, ki so jih kot edine prihranke v to svrho naložili v zavod. Pri definitivnem poročilu, ki ga bo uprava predložila za prvo tromesečje mi. nistrstvu, bo stavila tudi predlog ministru, da se uredba v nekaterih točkah spopolni oz. spremeni. Danes uprava Se ni v stanju izplačati strankam njihovih vlog. ker se v kratki dobi treh mesecev pač še ni moglo toliko izterjati od dolžnikov, da bi bila mogoča izdatna porazdelitev deš-lega denarja med vlagatelje. Prav je, da to odkritosrčno povemo. Treba je imeti vsem potrpljenja, sicer pa je tudi upati, da se bodo razmere same po sebi v bliž- I njem času ublažile in položaj na denarnem trgu sam po sebi zlikvidiral. Podroben načrt, kako misli uprava v prihodnje vlagateljem izplačevati obresti, oz. manjše vloge ali vloge po 23. XI. 1931 se bo objavil potem ko pride odobritev tega načrta s strani ministrstva trgovine in industrije. V zvezi s tem naj mi bo dovoljena še pripomba, da se vlada resno bavi z načrtom bančnega zakona, ki bo v marsičem spopolnil varnost vlagateljev in točno normiral delokrog, dolžnosti in odgovornost uprav bančnih zavodov. Mariborski občinski svet Maribor 1. septembra. Nocoj je imel mariborski občinski svet svojo četrto redmo sejo. župan dr. L i p o 1 d je poročal, da je zavrnjena prošnja, da bi se Maribor uvrstil v S. draginjski razred, da je odobren .izdatek za tlakovanje mestnih ulic, da so odobreni krediti za gTadnjo carinarnice in da je akcija za zgradbo ca-riniških hiiš že tako napredovala, da je pričakovati ugodne rešitve. Omenil je tudi predlog, naj bi se nedeljski pouk obrtno-nadaljevalnih šol uredil tako, da bi bil v skladu s šolskim zakonom. Nato je poročal za prvj odsek občinski svetnik dr. Strmšek. Zavrnjena je bila pritožba Ferdinanda Kočevarja, ki je brez dovoljenja postavil leseno lopo ob Korošče-vi ulici in je odsek sklenil, da mora Hočevar lopo podreti. Prizfrva Leopolda Kranjca in Line Robičeve, se predložita bansfci upravi. Vse ostale zadeve I. odseka so se rešile na tajni seji. Za II. odsek je poročaj podžupam g. Rudolf Golou h. Sprejet je biil predlog, da bo mestna. občima prispevala za jaivno kuhinjo v Mariboru 50.000 Din in to v petih zaporednih obrokih. Tudi prošnjo za podporo onemoglim delavcem in razne pritožbe zaradi podpor brezposelnim je občinski svet rešil na tajni sejri. Za IIT. od-sek je poročal občinski svetnik Rudolf T u m p e j. V gradbeni odbor so bili predlagani kot tehničnii strokovnjak gradbeni Tiad-svetnrik imž. Albin čeme, za njegovega namestnika inž. Josi-p Baran, kot zdravstveni referent d.r. Ludvik Novak, za njegovega na-mestnika dr. Alfonz Wank-miililer, kot tretja član pa inž. Jelene i.n za njegovega namestnika Rudolf Tumpej. V načelu je bil snrejet taidri mredlog. da se sedanje igrišče ISSK Maribora prepusti Sokolu Matici in da se za snortni klub poišče drag primeren prostor. Občinski svet se bo pogajat z bansko upravo, da mu odstopi ali .proda ali zamen.ia za kak drug prostor primeren teren ob Vr banovi ulici. Odobren je> bil nadalje predlog, da se zgradi pravoslavna cerkev sredi Jugoslovanskega trga. tako da bo drevje okrog parka ostalo nedotaknjeno. Uredit se je tudi promet. t- Ve-trimiski u.lioi za a-vtomobile. Vsa motorna vozila razen avtobusov mesfie občine mo-raijo odslei voziti po Kopal'.1 ki ulicii. Odobrena je bila tudi gradnja lesenih hiš v Masfdalenskem predmestju. Za IV. odsek je poročal obč. svetnik S a b o t y. Ob navzočnosti 33 občinskih svetnikov je bil soglasno sprejet sklep, da se naia.me posojilo za kritje prekoračenih investicijskih krediitov in sicer v znesku 4.5 milijonov Din. Od tega denarja Je biilo določenih za kritje omenjenih kreditov 2 miil.i.jona, za avtobusno podjetje 800.000, za Pogrebni zavod 200.000, za plinarno «pa milijon Din. Sprejet je bil tudi predlog o razširjenju mestnega vodovoda, k j ne zadostuje več mestnim motrebam, kar se je pokaralo zlasti v zadnjem času, ko če zaradii suše skoraj zmanjkalo vode. Začasno nameravajo v Bohova postaviti pomožne se-sal.ke. ki se booo rabile v času suše, za škropljenje cest p? bodo postavili posebne črpalke ob Drav°. V načelu je bil odobren tudi predlog o premestitvi banovin skega Dečjega doma in razširjenju mestne oskrb-niišnice. ZKD v Mariboru se odobri prošnja za oprostitev občlmskesra veseličnega davka pri predvajanju kulturnih filmov. Prav tako bosta oproščeni tesra davka tudi Prosvetna zveza in Svoboda. V načelu je bila sprejeta prošnja Zadruge gostilničarjev itn kavarnarjev, da se pobira trošarina samo od onega vina, ki je na nipi. Muzejskemu društvu se odobri pro-šnna za izredno podooro 1000 Din. županski »vozli v Ljubljani l>o da.na podpora 500, Strelski družini pa 1000 Di.n. Za V. odsek jo .poročal obč. svetnik Murko. Podeljena je bila cela vrsta koncesij in dovoljenj za gostilne. Na seja so bili izvoljeni tudi novi člani upravnega odbora Mestne hranilnice, župan je nato zaključil javno sejo in je sledila še tajna seja. Vlomilcem v zagrebško banko na sledu Zagreb. 1. sept. n. Povodom vloma v Diskontno banko so uvedli preiskavo in Je policija sedaj prišla na sled enemu izmed krivcev. Vratar banke je izpovedal, da se je neki mlajši človek več dni šetal pred banko in ga celo vprašal, kdaj zapro urade. Policija jc vratarju pokazala sliko Josipa Culiča, o katerem je nato vratar dejal, da je prav gotovo om neznanec izpred Diskontne banke. Weinberger se zanaša na svojega očeta Zagreb. 1. sept. n. Znani ponarejevalec Branko Weinberger ni bil aretiran v Opatiji, kakor je bilo javljeno, nego v San Remu. Pri zaslišanju je izjavil, da ni kriv in da bo vse uredil njegov oče, ki je bančni direktor v Zagrebu. Nova ekspedicija v severne pokrajine Oslo, 1. sept. AA. Bivši Amundsenov tovariš, kapetan Lirsen pripravlja novo ekspedicijo v severne pokrajine. Kapetan Lirsen bo na otoku Maudu februarja meseca 1933. Tu bo preiskal vso obalo. Gre mu predvsem za to. da dožene geografske razmere v obsežnem zalivu med zemljo Quen Maud in ozemljem Princesse Ru-genhild. Skušal bo nadalje najti prehod od tega ozemlja na pokrajine, ki so jih krstili z Imenom Crown princesse Maer-thas. Ekspedicija bo štel« dva moža in več čred severnih psov. Kapetan Lirsen bo zabeleževal tudi opazovanja o severnem letu. »Grof ZeppeHn« srečno prispel v Ameriko Pem»mbneo, 1. sept. AA. Zrakoplov .•»Grof Zeppelin« je pristal davi ob 7.35 po srečnem poletu preko Atlantskega oceana. Glavni dobitki državne razredne loterije Beograd, 1. septembra, p. Danes jc i>H zadnji dan žrebanja V. kola 24. razreda državne razredne loterije. Glavno premijo v znesku 1,000.000 Din je zadel lastnik srečke št. 25.338. Ni še znano, komu se je nasmehnila sreča in tudi še ni ugotovijeno, ali je bda srečka prodana cela aLi pa razdeljena na polovice ali četrtinke. Drugi glavni dobitek v višini 510.000 Din je zadela srečka št. 9g.784, naslednji dobitek * znesku 406.000 Din je naklonila sreča številki 79.279. Ostale manjše dobitke objavljamo na drugem mestu. Huda afera v Beogradu Beograd, 1. septembra, p. Pred sreskim sodiščem v Beogradu se je pričela danes zanimiva razprava zoper narodnega poslanca Dušana Živojinovica iz Požarevca na tožbo načelnika sanitetnega oddelka ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje dr. Milova.noviča. Nedavno ie pr.-šel poslanec Živojinoviic v ministrstvo ter ie napram ministru g. Ivanu PucLiu izjavil, kako more trpeti v svojem ministrstvu načelnika dr. MiJovanoviča, ki ie bil avstrijski špriiio-n. Minister za socialno politiko g. Pucelj je na to opozoril pos'anca Živojinovica, da so te besede ta.ko huda obtožba, da mora o tem obvestiti nzčeln -ka dr. Milovanoviča. Poslanec 2'ivoj.ino-vič je vzel to na znanje z izjavo, da bo to svojo trditev dokazal Načelnik dr. M?!o-vanovič je nato vložil tožbo in danes se je vršila razprava. Ko4 priča zaslišani minister g. Ivan Puceli je pred sodiščem po-trdtil besede poslanca Živojinovica. Toženi je pamudiiil dcikaz resnice, zaradi česar je bMa razprava odgodena do 15. septembra, da predloži svoie dokaze. Proces je naravno vzbudil silno zanimanje v vsej javnosti. Žrebanje loterije za zgradbo katoliške katedrale, v Beogradu zopet odgodeno Beograd, 1. sept. r. Prvotno za 1. maj določeno, a pozneje na 31. avgust preloženo žrebanje loterije za zgradbo katoliške katedrale v Becgradu, je zopet odgodeno, in sicer do 20. septembra nepreklicno, toda pod popolnoma izpremenjenimi pogoji. Organizatorji loterije zahtevajo namreč dovoljenje, da se loterijski načrt izpre-meni tako, da bi se namesto prvotno določenih dveh premij po 2,500.000 Din izplačali samo dve premiji po 300.000 Din in da bi skupna vsota premij in dobitkov ne znašala več 8 milijonov, temveč samo 1 milijon. Zagrebški obrtniki na zborovanju v Ljubljani Zagreb, 1. sept. n. V nedeljo ob 5.10 odpotuje iz Zagreba v Ljubljano velika skupina zagrebških obrtnikov, ki so včlanjeni v zvezi hrvatskih obrtnikov, da se udele-že obrtniškega kongresa v »Unionu«. Kongres mednarodne veslaške zveze v Beogradu Beograd, 1. septembra, p. Danes dopoldne se je pričel kongres mednarodne veslaške zveze (Fiza). Predsedoval je g. Rico Fioroni. Kongresa se udeležujejo delegati 12 držav, ki sodelujejo na veslaškiih. tekmah za prvenstvo Evrope. Na kongres je prišlo tudi iizredino veliko štev\o novinarjev, med niimi 22 posebnih poročevalcev vodilnih listov Evrone. Po nozdravnem nagovoru predsednika so bila po kraiS.i. razpravi odobrena poročila upravnega odbora in predloženo poročilo o finančnem položaju zveze. Med drugitm ie bilo sklenjeno, da se spreiime v zvezo tudi Japonska. Sledila je podrobna razprava o veslaških tekmah, ki se prično jutri v Beczradu. Več prijavljenih tekmovalcev v posameznih panogah ie odstopilo. Pri izžreban-iu vrstnega reda so jugo slo venske ekine imele še precej sreče. Pred tekmami za veslaško prvenstvo Evrope Od 2. do 4. septembra v Beogradu Beograd, 1. sept. A A. Snoči so prispeli v Beograd francoski, španski in da-n-ski veslači, da se udeleže tekem za evropsko veslaško prvenstvo. Tekmovalci so zdaj pokioštevilno zbrani v Beogradu. Današnji in jutrišnji dan bodo posvetili zadnjim trendngom pred teKmami V Beograd je prispel tudj pivdsedn^k mednarodne veslaške zveze Ricco Fioroni. Na posta.il so ga pozdravili pomočnik zunanjega ministra Bakotič i,n člani jugoslovanskega veslaškega saveza. Ministrstvo za promet je izdalo ob priliki mednarodnih veslaških tekem posebne znamke, in sicer: znamke ,po 75 par s po-viškom 50 par, s sl.iiko mesta Smedereva in čolnom z 1 veslačem; znamke po 1 Din s poviškom 50 par, s sliko Bleda in s čolnom s 4 veslači; znamke .po 1.50 s poviškom po 50 par, s sliko Beosrada in čolnom z 8 veslači; znamke po 3 Din s poviškom po 1 Din, s sliko Splita ta čolnom z 2 veslačema; znamke po i Di,n s poviškem 1 Din. s sliko Zagreba in čolnom z 2 veslačema; znamke no 5 Din s poviškom no l Din, s sliko Nj. Vi s. prestolonaslednika Petra. Te znamke se bodo prodajale od 1. sen t. do 31. oktobra t. 1., in sicer samo pni teh-le poštah: Ljubljani 1. Ljubljana 2, Ljubljana 3, Maribor 1. Maribor 2, Celje. Ptui, Murska Sobota, Novo mesto, Kranj in Bled 1. Povišek mad nominalno vrednostjo gre v korist Jugoslovenskega veslaškega saveza. Za frankiranje poštnih pošiljk velja samo nominalna vrednost brez poviška Znamke, ki so biile prodane, oziroma Kupljene'v času od 1. septembra do 31. oktobra t. 1. se smejo porabljati za frankiranje pošiljk še do 30. novembra t L Po tem času fegubijo kot take svojo vrelnost. Vr^mA^s!-* nanoved Zagrebška vremenska napoved ta dane-: Po prehodu prose neviht v severozn-iadnih krajih države nastopi oblačno in b'adne'"e vreme. Večjih sprememb n' orirakovnti bo se bo polagoma razjasnilo. — Dunajska vremenska^ napoved za netek: V splošnem manj oblačno; samo malo iop-lejše. Maši kraji In ljudje Kraljeva družina v Kamniški Bistrici Zanimive epizode Kamnik, 1. septembra. Lovišče Meščanske korporacije v Kamniški Bistrici, katero je lani vzela v najem uprava dvornih lovišč, se je Nj. Vel. kralju zelo priljubilo, saj prihiti skoro vsak teden enkrat na lov v bistriški raj. Po uspelem lovu v pričetku preteklega tedna, se je v nedeljo popoldne ob pol 17. uri Nj. Vel. kralj zopet pripeljal v Kamniško Bistrico v spremstvu adjutamta in direktorja dvornih lovišč inž. Cirila Dimnika. Nj. Vel. kralj je do poznega večera na lepih sprehodih občudoval krasno pokrajino v koncu bistriške doline pod strmimi skalnimi velikani. Prenočil je v lovskem dvorcu onkraj Bistrice. V ponedeljek zjutraj je Nj. Vel. kralj od-jahal na lov pod Brano. V njegovem spremstvu sta bila tudi angleški poslanik sir Hen-derson in nemški poslanik v on Hassel. Lov je v krasnem solnčnem jutru sijajno uspel. Nj. Vel. kralju je bila lovska sreča zopet zelo mila. Pogodil je 4 krasne gamse, oba gg. poslanika pa sta tudi ustrelila vsak po enega. Še preden je bil lov končan, je prispela v Bistrico tudi Nj. Vel. kraljica. V teku dopoldneva sta se peljali skozi Kamnik v Bistrico še kneginja Olga in dvorna dama baronica Kellerjeva. Na Konjski. kjer je malo pred nekdanjimi Galerijami cesta pregrajena, se jima je pripetil zanimiv dogodek s 131etnim fantkom, kar je zbudilo mnogo zadovoljstva v visoki družbi v Kamniški Bistrici. Lovskemu čuvaju na Konjski Valeintinu Uršiču je bilo naročeno, da za časa lova ne sme spustiti naprej nobenega avtomobila, ker je cesta ozka in je na njej srečanje med avtomobili nemogoče. V času, ko sta privozili kneginja Olga in baronica Kellerjeva do cestne zapore, lovskega čuvaja Uršiča in njegove žene ni bilo dorii>rav« II j eno. Ljubljana bo te dni vsa v zastavah- na moč praznična in slavnostna. Poleg udeležencev kongresa narodnih noš se bodo zbrali v nedeljo v Ljubljani tudi številni naši obrtniki, ki prirede zborovanje v Unionu. Dalje se bo vršila proslava jubi-eja društva »Soče« s prav pestrim sporedom. V dneh od 4. do 9. pa bo tudi nagradno tekmovanje strelskih družin in pridejo strelci iz vse države. Na prostoru velesejma je ta teden čez glavo opravkov. Med drugim bo prijetno •presenečenje za občinstvo tudi Ijubljan- ' tfat opereta. Pod vodstvom gSedafisk* uprave se je namreč odločil operetni ansambel, da priredi na veseličnem prostoru, kjer je pred tedni pogorel veliki paviljon več predstav. Včeraj je bil potrebni oder postavljen m urejena tudi potrebna garderoba. V velikih paviljonih se samo dela. Na vsak korak naletiš na posode pleskarjev m odžagane deske, vozniki dovažajo najrazličnejše blago. Lično se urejajo tudi mali paviljonoki. Uprava m razstavljal-ci se mravljično trudijo, da bo razstava res zanimiva, smiselna in čim bolj pestra. V paviljonu »K« imajo zlasti posla ljudje okoli društva »Živalca«. Včeraj rn danes so navozili skupaj najrazličnejše živali, izmed katerih je menda naj grozo vite jša lisica, a najbolj prikupna ta ali ona čopka. Letos se bo izredno postavila tudi Zveza gospodinj. V paviljonu K bo priredila moderno gospodinjsko razstavo ob nazorni razlagi. To se pravi, da se bo v paviljonu kuhalo in cvrlo na debelo. Kdo bi še govoril o nadaljnjih zanimivostih, ki jih bo nudila letošnja jesenska razstava! Če si boste zaželeli novo, moderno in ceneno pohištvo, potrudite se kar v paviljon E. V paviljonu N pa boste občudovali najlepše slike naših krajev, skratka — vsepovsod bo vladalo pravcato razkošje. Ljubljana vabi — pridite pogledat! Tragična nesreča mladega orožnika Gornja Lendava, 1. septembra. Pred dnevi se je hudo ponesrečil splošno priljubljeni orožnik Radivojevič Štefan, prideljen orožniški postaji v Gornji Lendavi. Radivojevič je bil imel službeno pot iz Gornje Lendave do državne meje. Ko je izvršil svojo dolžnost, se je vračal počasi nazaj. Med potjo se je hotel v gozdu odpočiti. Poiiskal si je deblo, na katero bi sedel. Ko je hotel odložiti še puško, se je ta nenadno sprožila in krogla je zadela Radivojeviča tik vratu ter izstopila nad nosom. Strel mu je razklal brado ter odtrgal kost iz nje, ob enem pa mu je razme-šaril jezik in levo lice. Graničarji, ki so čuli strel, so takoj prihiteli na kraj nesreče ter našli mladega orožnika ležati v krvi. Nudili so mu prvo pomoč ter ga takoj odvedli v bolnico. Poškodbe so tako strašne. da je okrevanje dvomljivo. Strele so zanetile pet požarov Gomja Radgona, 1. septembra. V torek proti večeru so se nad obmejmim kotom okrog Gornje Radgone, avstnjsice Radgone in bližnjih prekmurskih vasi začeli zbirati temni oblaki in nastala je hu-ha nevihta. Med neurjem je treskala strela in zanetila na avstrijski in na naši strani požare na 5 mestih. Med vsemi požari ie bil največji pri posestniku Domjanu Jožefu v Sodišincih v Prekmurju. Goreti je začelo kmalu po 20. uri. Ogromen ogenj, ki je bi! viden daleč naokrog, je uničil ostrešje hiše in gospodarsko poslopje. Živino iz hlevov so še mogli rešiti, med tem ko so žrtev plamenov postali vsi letošnji pridelki. Škoda je občutna. Na kraj nesreče so prihiteli gasilci :z Murske Sobote, avstrijske Radgone, Gor- RESTAVRACIJA RURZI Plastnik i Bršner, Zagreb Draškovičeva ulica 28, priporoča prvorazredno brano, kavo ta ostale pijače po najnižjih cenah. 243 HOTEL IN RESTAVRACIJA KOVAČ, ZAGREB, GAJEVA ULICA 6T. 31. TELEFON 73-35. Zajamčeno taste sob© po 26—35 Din. Prvovrstaia domača kuhinja. Izbrana naravna vina. Velik in hiad«a m. Pri bdrvaJiju preko 24 m 16 % popusta. — Priporoča se Ustnik OJURO PAJIČ. 391/* HOTEL MILINOV Zagreb NA JELACICEVEM TRGU Tekoča topla in hladna voda v vseh sobah. Telefon v sobah in ves ostali komfort. —■ ZMERNE CENE. 219 nje Radgone in Radencev z motornimi briz-galnami in pet drugih bližnjih društev z ročnimi brizgalnami. Reševanje je bilo otežkočeno, ker so bili vsi gorljivi predmeti spričo dolgotrajne suše zelo suhi. Nevihta pa je bila sicer brez toče in je dež zelo blagodejno vplival na suha polja. Z nožem nad žensko Kostrivnica, 1. septembra« V nedeljo zvečer se je pojavilo pred hišo posestnika Štravsa v Kostrivnici pri Podplatu več kmečkih fantov iz iste vasi. Zahtevali so, naj pride mladi Štravs ven. Štravs je stopil iiz hiše in vprašal fante, kaj želijo. Fantje so ga takoj zgrabili in so ga hiteli ustreliti. Ko je njegova 281et-na sestra, delavka Neža Štravsova opazila, da grozi bratu nevarnost, je prihitela iz hiše bratu na pomoč. Napadalci pa so jo prijeli. Posestnikov sin Rudolf Majcen je izvlekel nož, odrezal Štravsovi desno uho in jo zabodel v prsi. Hudo poškodovano štravs sovo so prepeljali v celjsko bolinioo. Žalostni junak, ki se je spravil z nožem celo nad žensko, zasluži, da ga pošteno zašijejo. Nevaren požar v Tržcu Ptuj, 1. septembra. Dne 30. avgusta zjutraj okoli 3. je nastal pri posestniku Širovtniku Gustavu v Tržcu ogenj v gospodarskem poslopju. Goreti je začela tudi hiša, vendar se je gasilcem od Sv. Vida in Jurovca, ki so takoj prihiteli na pomoč z motorno brizgalno, posrečilo ogenj v toliko omejiti, da je na hiši zgorelo samo ostrešje. Gospodarsko poslopje je zgorelo do tal. Škoda, ki jo j« povzročil požar, znaša okroglo 60.000 Din, a posestnik je bil zavarovan le za malenkost. Sumi se, da je bil ogenj podtaknjen. Orožniki vršijo stroge poizvedbe. S streli presekan vozel ljubezni Tragedija Slovenca in primorsfce povzročile življenjske skrbi je Beograd, 1. septembra. Živahna prestolniška ulica Poincareje-va je imela v torek ponoči svojo krvavo senzacijo, ki je povzročila veliko zmedo med najživahmejšo promenado. Iz stanovanja krojača 2ike Miljaševiča na dvorišču hiše štev. 17, je planila na ulico neka ženska ter začela klicati na pomoč. Mnogoštevilni pasanti so ji sledili na dvorišče prej omenjene hiše, kijer so bili sve-doki zadnjega dejanja pretresljive ljubezenske in življenjske tragedije ... Nekdanji družabnik krojača Miljaševiča, slovenski rojak Ivan Brinjevec, je v krojačevem stanovanju ustrelil svojo dolgoletno življenjsko družico Marico Ruka-vino, ki je bila rodom iz hrvatskega Pri-morja. Brinjevec je prišel na obisk k svojemu nekdanjemu poslovnemu tovarišu in takoj za njim je prišla tja tudi Marica. Ivan in Marica sta imela svoje posebne pomenke, za katere se domači niso dosri brigali. Tudi, ko sta govorila v vedno večji razburjenosti, ni nihče mislil, da bi moglo priti do katastrofe, ki se je odigrala kar naenkrat. Ivan in Marica sta sprva govorila o življenjskih težavah m je Ivan začel pripovedovati, da ima načrt za izselitev v Ameriko. O tem je Marici vneto pripovedoval ter jo večkrat vprašal, če hoče iti z njim. Marica pa je bila nekam raztresena in topa ter je na razna njegova prigovarjanja odkimavala z glavo. Zaradi njene pasivnosti se je Ivan zelo raz- Hrvatice — V prepiru, ki so ga ustrelil njo, potem pa še sebe burjal in ko jo je še esikrat vprašal: »Hočeš ali nočeš?« — in je Marica spet odkimala z glavo in kar tjavendan dejala: »Pusti« — je skočil proti njej, potegnil iz žepa revolver ter jo ustrelil. Marica se je takoj zgrudila na tla, Ivan pa je samokres sebi nameril na prsi, dvakrat sprožil in se tudi zvrnil. Ko so domači prihiteli, je bila Marica že mrtva, Ivan pa je še dajal znake življenja. S pasanti s ceste so prihiteli seveda tudi policisti, takoj za njimi pi reševalni avtomobil, ki je težko ranjenega Ivana Brinjevca odvedel v bolnišnico. Nesrečnež pa je umrl še med prevozom. Ivan Brinjevec rn Mara Rukavina sta ca poznala že kakih 10 let in sta v Beogradu živela skupaj, deleč dobro in zlo. Ivan Brinjevec je bil dober krojač in je še pred leti dosti zaslužil ter se bavil z načrtom samostojne obrti. Splošna kriza in druge neprilike pa so te načrte prekrižale in začel se je hud boj za obstanek, ki je zagrenil tudi vročo ljubezen. Zaljubljenca sta dolgo časa sporazumno prenašala gorje težkih razmer, pozneje pa je boj za obstanek razburjal tudi enega proti drugemu. Marica se je že enkrat kar na tihem odpeljala v Zagreb in on, ki bi moral bas •tedaj nastopiti spet neko trajnejšo službo v neki krojaški delavnici, je pustil vse v nemar ter se odpeljal za njo. Kmalu sta se spet oba vrnila v Beograd razočarana in zagrenjena in bridkosti so se počele znova, dokler se niso tako tragično končale. Mul turni pregled Kriza v Ameriki Ob novi knjigi Louisa Adamiča Po vsem, kar se je v tem zadnjem času pisalo in čulo iz Amerike in o Ameriki, je dežela strica Sama v očeh našega malega in srednjega človeka polagoma vendarle nehala biti obljubljena dežela. Strahotna gospodarska kriza, ki je vsemu svetu dala eno samo bledo, mrliško obličje, je vse kontinente zbližala med seboj, usode vseh nacionalnih, kulturnih in socialnih edinic visijo skoraj na enaki nitki, in ta enakost usod je med zemljami in narodi ustvarila neko čudno, čudovito pobratimstvo: ljudje v svetu se zanimajo drug za drugega, kakor se nikoli niso prej, in ljudje so pripravljeni, poslušati besede drug od drugega, ker upajo, da mora priti rešitev sam bogve odkod. Amerika nam že zdavnaj ni več povsem neznana dežela. Njena silna, nasilna literatura prodira v naš duhovni krog in oblikuje človeka in misel, velikani sodobnega ameriškega peresa so nam blizu, kakor so nam bili blizu predstavniki redkih literatur. Po vsem tem bo knjiga Louisa Adamiča »Kriza v Ameriki«, ki jo je pravkar izdala Tiskovna zadruga v slovenskem prevodu dr. A. Debeljaka, brez dvoma vzbudila še prav posebno zanimanje, saj je to knjiga, ki jo je ustvaril eden izmed desettisočev izgubljenih sinov naše zemlje, ki hodijo v svet iskat kruha in življenja, pa se je vrnil zdaj z njo velik, bogat, pa še zmerom ves naš in domač. Naj mi ne bo zamere, če se o priliki te lepe, zanimive, aktualne knjige spomnim tistega dobrotnega kUca, ki je pred davnimi desetletji privrel iz romantičnega, domoljubnega srca Jakoba Alešovca in ki je sentimentalno posvaril našega človeka: »Ne v Ameriko!« Jakobu Alešovcu je bilo po vsej priliki pač malo mar socialnih sil, ki so našega človeka pehale z grude pa čez Ocean, da se je šal bit za obstanek v deželo, ki je bila takrat še dežela vseh možnosti. Njemu je bilo pač samo za ohranitev krvi na zemljo, za cfhranitev krvi pod vsakim pogojem in v vsakih razmerah. — Danes je tudi Amerika že zdavnaj postala dežela vseh nemožnosti, danes že skoraj ni treba nikogar svariti pred njo, in kadar je še govora o nji, takrat Amerika za nas ni več fantastično čudovišče, temveč ogromen kompleks brutalno realnih in življenjskih socialnih problemov, in če govorimo o nji, ne govorimo več s trepetajočim sladostrast-jem, temveč s tiho zavestjo, da od njene rešitve v veliki meri zavisi tudi naša rešitev. In tako nam govori Adamičeva knjiga. Delo obsega v celoti štiri eseje, ki so bili prvotno objavljeni v ugledni newyorški reviji Harperis Magazine: »Obljubljena dežela«, »Razmere y Novi Angliji«, »Raketirjl in delavstvo«, »Stavkanje pri delu«. — V »Obljubljeni deželi« označuje Adamič nekje svoje doživetje Amerike s temle uporniškim cinizmom: »Skoro vse obljube, ki jih je moja dečja domišljija zahtevala od Amerike, dokler sem bil še v stari domovini, so se uresničile. Amerika mi je dala sunkov in izkustev, kakršnih nisem vselej pričakoval — preobilo drgetcev in dogodivščin. In več ko teden dni vzdržema tu nisem nikoli stradal . . . Vem, da mi gre tod tako dobro, kakor bi mi šlo koderkoli drugod na zemlji. Rad imam razburjenje in nasprotja, zanimajo me nepokoj in stvari v nastajanju.« — To je izpoved, ki čudovito osvetli Adamičev življenjski odnos do stvari in njegovo mesto sredi gigantske borbe, kar je Amerika. Takšen odnos zavzema do stvari skoraj vsa sodobna ameriška literatura; vsi tvorci novega ameriškega duha stojijo tako tako z neko sveto, filozofsko pasivnostjo sredi ogromnega dogajanja, njihovo srce pa na tihem bije za stvar najbolj 3podnjih, najbolj pogaienih, njihova vera je vera vseh. ki jim sedanjost ne daje ne kruha ne dobre besede in ki zavoljo tega lahko računajo samo na bodočnost. — »Obljubljena dežela« je pretresljiva zgodba o slovenskem priseljencu Martinu Cerkovniku, kakršnih se najbrž zgodi brez konca in kraja dan za dnem. Socialna politika, ki po Ameriki nazadnje nudi do-služenenru delavcu Cerkovniku, je kriminal in kriminal je edini način, da se Cerkovnik lahko čez Ocean vrne v svojo malo domovino, kjer »človek le malo dela in le malo strada in vedno živi v zlati dobi«. — Seveda, mi, kar nas je ostalo doma, o tej svoji »zlati dobi« ne moremo biti tako preverjeni, kakor bi se morda dalo to videti iz perspektive čez Ocean. Ko sem čital »Razmere v Novi Angliji«, sem se neprestano spominjal Trbovelj, kakor je dandanes z njimi: kriza, izprtja, glad, delo samo po dvakrat na teden, na cestah ljudje, izžeti in izgubljeni, nad vsem horizontom strahota apokalipse. »Razmere v Novi Angliji« so ostra, silna kritika gospodarskega sistema, ki redkim izbrancem dovoljuje, da preko tisočev in stoti-sočev življenj brezdušno korakajo do svojih tiho rastočih dividend. članek dokazuje ,da je Adamič poleg ostrovidnega socialnega analitika tudi pesniško bogat opazovalec najmanjših, najbolj skritih dogajanj in mojster proze. Nič čudenga ni, da je članek morda v malem vzbudil senzacijo, kakor jo je svoj čas Sinclairjeva »Džungla«, v kateri je razgalil magnate čikaških klavnic, in so vsa mesta, ki se jih je Adamič v svojem poročilu dotaknil, dvignila hrupne proteste preko svojih mestnih svetov m trgovskih zbornic — ne zaradi tega, ker bi objavljeno gradivo morda ne odgovarjalo dejstvom, temveč zaradi tega, ker je bil članek natisnjen v najvplivnejši ameriški reviji in je zato škodil denarnemu kreditu teh mest in njihovih industrij. Ves konservativni tisk v Novi Angliji je na Adamiča bruhal ogenj in žveplo, najeli so ceio — made in Amerika — zasebnega detektiva, da bi pisatelja zasačil pri kakšnem nečastnem dejanju in bi imeli tako vsaj eno bedno orožje proti njemu v ro- kah. — Škandal je uredništvo »Harper's Magazinea« končalo s tem, da je samo preiskalo razmere v Novi Angliji in se tako prepričalo o resničnosti Adamičevih, navedb. Knjigo zaključujeta velezanimivi razpravi o ameriškem raketirstvu in o sabotaži, dveh znamenitih, svojevrstnih metodah v borbi ameriškega delavstva, ki se še dolgo in povzpelo do tistega organizacijskega in idejnega nivoja kakor delavstvo v Evropi, ki ima za sabo pač srečnejši zgodovinski razvoj in katerega borbe se —* vkljub vsem težkim krizam — vršijo v precej normalnejših razmerah. Oba članka dajeta človeku temeljit vpogled v podzemske in ilegalne sfere ameriške družbe, saj pozna pisatelj, ki mu ne manjka repo rterske podjetnosti, ameriško raketirstvo dovolj od blizu, kot bivši tovarniški, cestni delavec in mornar pa je nešteto sabotaž doživel sam. Oba članka nazorno in z bogatim živim gradivom tolmačita svojevrstni način socialnega življenja in de. lavsikih bojev v Ameriki. Adamičeva knjiga bi nikoli ne mogla biti tako hudo aktualna, kakor je danes, ?n zato moramo biti pisatelju, založbi in dr. Debeljaku, Ki je oskrbel eksotično sočen prevod, zanjo prav hvaležni. L. Mrael-Frigid. Pristopajte k Vodnikovi dražbi Domače vesti ♦ Nemško odlikovanje Ivana Meštrovica. Odlični naš kipar »Ivan Meštrovič, fei rje izdelal Goethejev« poprsje ob priliki njegove stoletnice, je 'bil od predsednika nemške re-I>U'bliike Hindenburga odlikovan z Goetheje vo medaljo. ♦ Kongres jugoslovenskih pravnikov. Po vesteh iz Beograda je dosežen sporazum med stalnim odborom pravnikov kraljevino Jugoslavije, v katerem so zastopana najvažnejša udruženja pravnikov iiz Beograda, Zagreba im Ljubljane, ter krajevnim odborom v Dubrovniku, da se bo letošnji kongres vršil v Dubrovniku v dneh 7., 8. in 9. oktobra. Po zaključku kongresa so (predvideni .izleti v okolico in v Boko Kotorsko. ♦ Iz železniške Mužbe. Premeščeni so uradniki IX. skupine: Sohw-arz Emil, strojevodja z Jesenic v kurilnico Maribor; uradnika pripravnika': intž. Peteršič Franc iz Ljubljane v kurilnico Maribor; Zitter-schlager Stanislav iz Maribora v kurilnico Ljubljano I.; zvaničnika I. kategorije: Feis Ivan, uradnik voz iz Maribora v kurilnico Pragersko; Ludovaj Ludvik iz Bistrice (Boh. jezero) za vodjo stanice Drenov grič; zvaničnika II. kategorije: Schrei-ner Franc iz Dravograda v Maribor glav. kol. Perše Viktor iz Poljčan v Ba tajnico; Megušar Ivan iz Ljubljane v Bitolj; Milic Angel iz Ljubljane v Beograd; dnevnic ar Rozman Franc iz Trbovelj v Lesce - Bled; Želez rak Henrik iz Moškanjcev v Rogatec. Upokojeni so: uradnika VIII. položajne skupine: De ve ta k Viktor, Maribor glav. kol.; Koželj Friderik, prog ovna sekcija Maribor glav. proga; IX. položajne skupine: Gnando.šek Anton, progovna sekcija Celje; Zvaničnik I. kategorije: Kaus Franc, Ljubljana; zvaničniki II. kategorije: Mura-us Karel, progovna 9ekcija, Maribor; Jerebic Ivan, Tezno; Gobrijevčič Mihael, progovna sekcija Ljubljana. Služba je prestala dnevničarju Jovanu Popovu v Brežicah. + Izletniški vlak na Dolenjsko in v Belo Krajino bo vozil vso jesen. Glede na razne vestri, kj se v zadnjem času razširjajo, da prihodnjo nedeljo ne bo več vozil dolenjski izletniški vlak, ugotavljamo, da so te govorice brez vsake podlage. »Izletniški vlak se je dosedaj obnesel sijajno, tudi zadnjo nedeljo je imel okrog 400 izletnikov, preko 300 celo direktno v Metliiko. Da bo ta vlak vozil do konca oktobra, je bilo že odločeno na anketi 8. avgusta, ko je zastopnik Zborniice za TOI predlagal, .ia se glede na trgatev im jesenski čas vobče ta vlak še nadalje obdrži in je železniška direkcija s polnim razumevanjem takoj pristala na to. Novi ^Adresar Ljubljane" Izide. Stane Din 160, naroča se v tiskarni »GRAFIKA«, Ljubljana, Resi jeva cesta štev. 4. 11179 + Izletniški vlak Ljubljana-Beograd odpovedan. Zaradi nezadostnega števila prijavljenih izletnikov za Beograd danes ne bo vozil posebni izletniški vlak Ljubljana- Beograd. _Kr. banska uprava objavlja, da je ministrstvo prosvete z odlokom P. br. 34149-31 z dne 31. avgusta odobrilo državnim uradnikom v svojem področju odsotnost iz službe od 1. do 5. septembra, ako so člani Jugoslovenske veslaške zveze im se žele udeležiti mednarodnih veslaških tekem v Beogradu. + Himen. Poročila sta se g. Dragomir Jordan, železniška uradnik v Zagorju in gdč. Anica Jesihova, trgovska sotrudnica. Bilo srečno! + V Novem Sadu so znižali cene kruhu. Ker so cene moki znatno padle, sonovosad-ski pekii znižali cene kruhu. Odslej se prodaja črna kruh po 2 Din, polbeli po 2.50 Din be"i pa po 3 Diin z-a kilogram. + Novi grobovi. Y Vrzdencu je umrla gospa I vama Z a 1 a z n i k o v a in bo .pogreb danes ob 16. — V Trebnjem je umrl posestnik g. Alojzij P a vlii,n. K večnemu počit-iku ga bodo položili jutri ob 16.. — Pokojnima blag spomin, žalujočim naše sožalje! ♦ Dar. V počastitev pokojnega g. Dušana Pire a je darovala mestna policija v Kranju namesto venca na krsto 400 Din za Jadransko Stražo. + Elektrifikacija Čakovca. Kakor poročajo iz čakovca, je napeljava električnega toka s Fale dovršena ter je z včeraj šnjim dnem vso razsvetljavo prevzela tamkajšnja občinska elektrarna. Ker je sedaj napetost ■toka večja, bodo ostalii vsi, ki si niso uredili novega voda. brez toka. Med temi se nahaja tudi tamkajšnja železniška postaja, ki doslej še ni Izvršila potrebnih del. ♦ Dober ribji lov. Iz Splita poročajo v zadnjih dneh o bogatem ribolovu. Talko je bilo v Splitu predvčerajšnjim na ribjem trgu nad 2000 kg raznih rib. v Zagreb, Ljubljano im druga mesta pa so jih razpo-s'a'i 520 kg. Cena se je gibala od 6 do 30 dinarjev za kiicgram. ♦ O mariborskem dijaku, ki je obnemogel v Splitu, nam pišejo: Nedeljsko >Jutro« je objavilo notico, da so v bližini Splita našli na cesti nezavestnega mladeniča. Nudili »o mu pomoč in ko si je tuji popotnik po časi mleka opomogel zaradi oslabelosti ni mogel govoriti. Napisal je na listek, da že dalj časa potuje po Jugoslaviji in išče služ- be im da že več dni ni zavžll ničesar. Trdil ae, da je mariborski dijak, doma iz Dalmacije, starši pa žive v Mariboru. Ime mu je Anton V. Ljudje so zbrali nekaj denarja, da je mogel nadaljevati pot proti Dubrovniku. — Našim čitateljem je gotovo še znano, kako se je lani pojavil na Gorenjskem tudi neki »mariborski dijak«. V vsakem kraju je na cesti omedlel. Ljudem, ki so mu prihiteli na .pomoč, je najprej napisal na listek, da je lačen, ker že 7 dni ni ničesar užil. In povsod so mu dobrosrčni Ijudcje zbrali nekaj denarja, da je lahko potoval naprej. Svoje komedije je uprizoril v Kamniku, Domžalah in škofji Loki dokler ga niso v Radovljici po opisu nekega takega dogodika v časopisu razkrinkali. Oblast-vo je ugotovilo, da je to nekoliko omejeni delomržmež Anton Volčjak, pristojen v Maribor, ki je že večkrat na enak način poskušal izvabljati denar od dobrosrčnih lju dl Nobenega dvoma nI, da je »mariborski dijak« iz Splita identičen z onim, ki smo ga imeli lani priliko spoznati na Gorenjskem. ♦ Ponarejevalec šolskih Izpričeval pod ključem. Apelacijsko sodišče v Novem Sadu je odredilo preiskovalni zapor za Rado-sava Buleviča iz Beograda, starega 32 let in brez stalnega poklica. Bulevič je obtožen, da je leta 1.932 ma podlagi ponarejenega maturnega izpričevala gimnazije v Pod-gorici dobil službo v Velikem Bečkereku, leta 1926. pa je na podlagi ponarejene diplome pravne fakultete v Parizu bil imenovan za sodnega poročnika, katero mesto je zavzemal do leta 1931., ko so prišli fal-zifikatom na sled. Ne moreš v šolo? Vzgoji se sam! NawSi 9e sam vseh strva/ri, H jih potrebuje« za so-oj uspeh ▼ življenj«! Krepka volja! V letu dni zmaš vse trgovske predmete, kakor tudi «iadru®n« im katerikoli svetovna jezik! Piši na 10947 Dopisno trg. šolo v Ljubljani. PTažakova 8, aJi pa se oglasi sam, Informacije lasto-nj. Uradne are 8.—12. »n 2.-6.. nedelja 10.—Dl. + Izdalo ga je tetovirano ime. Policija v Splitu je aretirala sumljivega človeka, ki je izjavil, da je Petar Barač iiz Like, Ker so na njegovi roki odkrili vtetovirano ime Niko.la Vojnovič, kil so ga našli zapisanega tudi v tiralicah, so se o možaku informirali tudi v njegovem rojstnem kraju Toliču v Liki, odkoder je prišlo poročilo, da je znan tat in razbojnik. Policija je Vojuo-viča pod močnim spremstvom odmravtila v njegov rojstni kraj, kjer bo izročen sodišču. ♦ Obsojeni nazarenci. Pred okrožnim sodiščem v Subotici se je vršila obravnava protj okrog 30 kmetom, ki so bili obtoženi, da so stopili v nazarensko vero iin se tajno sestajali v hiši posestnika Berkeša. Pri obravnavi so obtoženca izjavili, rja se ne čutijo krive, ker so molili Boga in niso vedeli. da je za to treba kakega dovoljenja. Med obtoženci sta bili dve tretjini žensk. Večina je bila obsojena na mesec, nekaj pa ca dva meseca zapora. ♦ Tovarna Jos. Reich sprejema mehko In 6kfobl|eno oerilo v naPepšo izdelavo. Lntz peči. kopirane, a ne dosežene! + Čitajte navodila o uporabi Lysoforma. ♦ Zaradi preselitve v drugo tiskarno izide »Družinski tednik roman« šele jutri, v soboto. Vremensko poročile Meteorološkega zavoda v Ljubljani Številke za označbo kraja pomenijo: L čas opazovanja, 2. stanje barometra. 3. temperatura 4. relativna vlaira v %, 5. »mer ta brzina vetra. 6. oblačnost 1—10. 7. vrsta padavin, 8 padavLne v mm. Temperatura: prve številke pomenijo nalviSio. druge oajnižjo. 1. septembra Ljubljana 7, 7S4.8, 17.0, 90, El, 10, 3.4, dež; Ljubljana 13, 764.2, 22.0, 70, SW1, 10, — Maribor 7, 763.8, 17.0, 90, NW1, 9, 2.0, dež; Zagreb 7, 764.3, 19.0, 90. mimo 9, 12.0, dež; Beograd 7, 763.5, 19.0. 90, W4, 8, Sarajevo 7, ,764.1, 17.0, 70, E2, 6, Škofije 7, 762.5, 18.0, 70, W2, 1, _ Split 7, 761.3, 23.0, 80, ESE4, 8, — Kumbor 7, 761.3, 21.0, 90, mirno, jasno, —; Rab 7. 763.4, 20.0, 80, mimo, 9, 5.0, dež. Temperatura: Ljubljana 25.0, 17.0; Maribor 24.0, 17.0; Zagreb 30.0, 17.0; Beograd 29 0. 18 0; Sarajevo 30.0, 13.0; Skopltje 31.0, 12.0: Split —, 21.0; Kumbor —, 20.0, Rab —, 18 0. Sonce vzhaja ob 5.20, zahaja ob 18.39. •j-.una vzhaja ob 5.48, zahaja ob 18.58. u_ Ljubljanskemu meščanstvu! V časa jesenskega velesejma od 3. do 12. septembra se bo vršila v Ljubljani cela vrsta prireditev, ki bodo privabile v maše mesto na tisoče tujev iz inozemstva in notranjosti države. Poleg kongresa narodnih noš bodo v nedeljo veliko zborovanje našega obrtništva, jubilejna proslava društva >Soče« in nagradno tekmovalno streljanje strelskih družin. Ljubljana slovi po gostoljubnosti in bo 'tudi ob tej priliki dostojno sprejela udeležence teh prireditev. Mestna občina bo v dobrodošlico zunanjim gostom razobesila na mestnih hišah zastave, ki bodo visele od petka 2. t. m. do ponedeljka 5. t. m. Vljudno vabim meščanstvo, da na enak način počasti inozemske in domače prijatelje. — Župan dr. Diin ko P u c. u_ Ljubljanske in okoliške zbore vabimo, da sodelujejo pri naslednjih prireditvah in obiščejo pevske vaje: »V soboto 3. t. m. ob 19. vaja v Glasbeni Matici za Nedvedo-vo mašo »K Tebi srca povzdignimo« za nastop v nedeljo na Kongresnem trgu ob 9.; v nedeljo ob 8. vaja na dvorišču realke E. Adamičeve >Molitve« s sokolskimi fanfarami za nastope 1.) ob 11. na Strelišču pri razvitju zastave Streljačke zveze, 2.) ob 15. na Taboru pri razvitju zastave >Soče« in 3.) v nedeljo 11. t. m. ob 11. pri odkritju Sokolskega doma v šiški. Arhivarji maj pri-neso omenjene note s seboj. Obilne udeležbe pri vajah in nastopih pričakuje Huba-dova žuna. u— češka Obec prosi sve členy, aby v hojnem počtu uvitali češke hosty v patek dne 2. žari o 13. a 17. hod. na nadraži. V sobotu dne 3. žari presne v 8. hod. večer schfizka členft ve Hvčzde za pritomnosti pana vyslance dra Fliedra z Beogradu. u— Narodno propagandno društvo za oču-vanje narodnih noš vabi k slovesnemu sprejemu gostov iz češkoslovaške, ki pridejo danes ob 17. Prinesite cvetja!__Lični kongresni znaki se dobijo pri Propagandnem društvu na velesejmu in v vseh večjih trafikah po 15 Din. Znak omogoča nekatere ugodnosti ter prost vstop na veliko ljudsko zabavo narodnih noš v hotelu >Tivoliju«. _ Za izlet na Jadransko morje so pripravo zaključene. Udeležencev je leno število tudi iz češkoslovaške. Izletniki prej me io še posebne okrožnice z vsemi informacijami. po kaiterih naj se blagovolijo ravnati. Kdor še želi na morje, naj se javi na dan kongresa pri iizletnem odboru na velesejmu. u_ Ribarsko društvo »Nivice« z otoka Krka bo pričelo predvidoma danes s'.m bregu Savinje ter čez brv: preko Savinje in Sušnice. Občinstvo se vnovič opozarja na omenjeno določbo, da se izcgie kazenskim posledicam, ker bo mestno načeistvo vsak tak prestopek najstrožje kaznovalo. e— Tat v pisarni. V sredo 31. avgusta med 14. in 15. je neznan moški ukralej z pisarne nekega celjskega zdravnika 5r3 Din vred.no zlato damsko uro. e— Umrla je v sredo 31. avgusta v Cel a (Glavni trg 17) v starosti 69 let ga. Ant.~ nija Regulova. zasehnica jn znana dijašk i mamica«, v celjski bolnici pa 35 lena ž«n* slikarskega pomočnika Marija Križančeva iz Zavodne pri Celju. e— Umrljivost v Celju. V avgustu iti umrlo v Celju 24 oseb, in sicer 4 v mesti', 19 v javni bolnici in 1 v vojaški boln:r:, V juliju je umrlo 22 oseb. e_ Dan bonbončkov. ženska podružnic* Družbe sv. Cirila in Metoda v Celju prr^ di v nedeljo 4. t. m. dan bonbončkov. r> stf dobiček je določen za siromašne 2o'sk i otroke ob jezikovnih mejah in za naku 1 šolskih knjig in učil. e_ Mestni kino bo otvoril drevi ob "C 3 J novo sezono s sijajno zvočno opereto >Zma-ga ljubezni«. Iz življenja na deželi Iz Litije L— Slovo priljubljenega Litijčana. Pro. Iesne industrije g. Vlado Krainarš 5 zapušča te dni Litijo. Njegovi prijatelji i t zna"CI mu bodo priredili drevi 00 20.30 pri g. Maksu Lajovicu odhodnico. G. Vhdo bil agilen član našega Fotokluba in njegov podpredsednik ter kot rezervni kapetan"lJ vnet član sreske sekicije URO; znaa ;e tudi kot športnik. Iz Novega mesta n— Za sekundarija banovinske ženske boln-ce je imenovan dosedanj-i volontcr splošne bolnice v Ljubljani g. dr. Kožuh. n— Mesto brez pitne vode. V nedelj j je počila glavna vodovodna oev, po kateri se dovaja pitna voda iz občinskega vodovoda v oba mestna rezervoarja. K sreči se je nezgoda pravočasno opazila. Po celo-dnevnem trudu in delu, ki 90 ga imeli mestni delavici in vodovodni instalater s popravilom, so poškodovano cev spravili v led. da so meščani po 24 urah v torek okrog 6. ure zjutraj spet dobili pitno vodo. n— Kino ».Dom« v Sokolskem domu predvaja danes in jutri v soboto, obakrat oh 20.30 ter v nedeljo ob 18.30 in 20.30 zvoct i film »Ljubljenec bogov«. Predig-a zvočrvj Iz Krškega kr— Mogočen u&peh uprizoritve »Divjega lovca« na prostem v Krškem. Naša so-kolska dramska družina se je izkaza'a. ko je v nedeljo ob ogromni udeležbi gledalcev mojstrsko odigrala Finižgarjevega »Divjega lovica« na prostem. Lagoden prostor, ki ga je izbral režiser g. Stiplovšek za naravni oder, je nudil poleg lepe naravne 6;-o nerije tudi v akustičnem oziru popolnost. Vse priznanje zasluži ravnatelj g. Vutko-vič, ki je vodil pevske točke. Doseže« uspeh naj bo v nadaljnjo pobudo vsej družini. Na igralce smo res lahko pono^ii. Gladko je teklo deja-nje za dejanjem ob napeti pozornosti gledalcev. Odlti.Vii v igri so bili župan, Majda, Janez. Gašper, originalni Tonček, kovač, kmet Rozman, Grozde in Špela. Tudi vsi ostali so lepo podali svoje vloge. Iz Šoštanja •5— Požari. V nedeljo popoldne in ponoči je v okolici Šoštanja gorelo kar ita treh krajih. Okoli 14. ure je naznanjata sirena premogovnika oddaljenejši požar. Gorelo je gospodarsko poslopje pri Požrla na vrhu Ljubele. Zaradi pomanjkanja vode in samotne lege domačije na kako zunanjo pomoč ni bilo misliti, domači so mogli rešiti edino le živino. Lastnik Požr-love domačije, rudar Tamše, 6e je preti par leti podal na Nizozemsko za kruhom. Neusmiljena usoda je hotela, da mu je ogenj doma uničil pol domačije, med tem ko se sam v tujini bori za obstanek. V teku noči od nedelje na ponedeljek jo ogenj nastal na Roglovem posestvu in v Podgorškovi zidanici v paškem Velike*« vrhu. Tudi tu je škoda velika. ČJudno pa je, da je povsod neznano, kako je ogenj nastal in se močno domneva, da ga je podtaknila zlobna roka. š— Celjski akrobati so nastopili v nedeljo v našem mestu. Na Trgu Kralja Petra so imeli od Zeličeve na Kunstovo hišo napeto žjco, na kateri so razkazovali r;s mnogoštevilnim gledalcem svoje vratolomne točke. Med mladimi akrobati, ki so sami celjski obrtniški uslužbenci, smo opazil tudi dva domačina, in sicer gdč. Tinko Mlinaričevo iz Družmirja ter mladega Rudija Pukla. Mladi umetniki na žici so bili deležni precejšnjega odobravanja in da tudi gmotnega uspeha, lz Ptuia j— Velik gozdni požar se je vnel nedavno v gozdu Stopencah. Ogenj je nastal iz dosedaj neznanega vzroka Ponavljal se je v presledkih vsaki drugi ali tretji dan in sicer sedemnajstkrat in to vedno v.popoldanskih urah. PožaT so vedno domači sami pogasili, tako da so preprečili nadaljnjo katastrofo. ki bi lahko zavzela velike dimenzije. Zgorelo je okoli 5 oralov mladega nasada in se ceni povzročena škoda ne okoli 30.000 Din. SEMIČ. Izlet našega Sokolskega društva na VrSice bo v nedeljo 4. t. m. in ne dna 9. t. m., kakor je prvo objavo pokvari« tiskovna napaka. K udeležbi tega izleta vabimo vse prijatelje Sokolstva in lepe narave, ker imajo res najboljšo priliko, spoznati Vnčice, del lepe Bele Krajine. d O S P O d A r § t V O Bs®M®m razdolžitve kmečkih dolgov Naglo se bliža rok, do katerega velja seri anij'i zakon o zaščiti kmeta iin ko bo treba 'vprašanje kmečkih dolgov defiinitivno urediti. Naša javnost se zaradi tega v zadnjem času prav pogosto peča s tem težavnim problemom. Kmetijske in zadružne organizacije v naši država proučujejo razne možnost za rešitev tega perečega vprašanja in sestavljajo svoje predloge. Tudi Kmetijska družba v Ljubljani je nedavno sklicala anketo, o kateri smo obširno poročali. Ta anketa je bila prav poučna, saj je na em strani dokazala, da zahteva vprašanje kmečkih dolgov tudi v dravski banovini nujne rešitve, na drugii strani pa je poka-aala, da je ves problem mnogo boLj zaimo-lan in kočljiv, kakor se zdi na prvi hiip. Predlogi, ki jih za rešiitev priporočajo kmetijske organizacije v raznih delih naše države, niso enotni; to še bolj potrjuje že večkrat izraženo sodbo, da vprašam je ni možno ikonistno urediti in pravično rešiti iPo enaki šabloni za vso državo. Mnogim predlogom se tudi na prvi pogled vidi, da so bili sestavljeni bretz posvetovanja s strokovnjaki, ki bd mosii da-ti svoje leht.no mnenje o izvedljivosti v finančnotehničcem pogledu. Ne mislimo, da bi mora.l;i predstavnik kmetov sestavljati svoje predloge skupno s predstavniki drugih /'.teresiranih "o si pod ar sikih panog, vendar bi bilo na mestu, da bi kakor je to storila naša Kmetijska družba — vsaj vprašali za mnenje ljudi, ki poznajo zapletenost fi.na.nčno-tehnič-nih vprašanj, ki jih sami ne morejo obvladati. Tako ne bi prišlo do brezplodnih predlo prrv, kakršne so na primer sestavili Vojvodi'ne i, katerih načrt je praktično neizvedljiv aLi pa vsaj siJa nevaren za vse naše gospodarstvo, tudi za kmetijstvo samo Predlog, ki prihaja iz Vojvodine, predstavlja čisto in neprikrito inflacijo, na katero Narodna skupščina gotovo ne bo mogla pri stati. Udruženje vojvodinskih poljedelcev predlaga namreč, da naj Privilegirana agrarna banka prevzame vse kmečke dolgove, torej okrog 4 milijarde Din. Upnikom (v glavnem torej denarnim zavodom) naj izda namesto denarja posebne bone, ki naj imajo enako plačilno sposobnost, kakor bankovci Narodne banke. Kmetie oh naj odplačajo dolgove Privilegiran; agrarna banki v 25 lotih. S tem predlogom se nočemo nadalje baviti, ke.r pomeni čisto inflacijo in je zato neizvedljiv. Tudi drugi načrti vsebujejo v tej ali oni obliki pretilo? za celotno ali delno konverzijo kmečkih dolgov, ki jih naj prevzame država tako, da omogoči kmetu odplačilo v daljši dobi pri znižani obrestni meri. Položaj kmetov, ki so zadolženi, je danes brez dvoma tak, da zahteva nujne pomoči, saj marsikateri kmet z zadolženim posestvom pri pičlem izkupičku za svoje proizvode dejansko ne more plačati obresti, "kaj šele odplačevati kapital. Prodati mora dva do -trikrat toliko svojih pridelkov kakor pred leti, če hoče zbrati enako denarno vsoto za obresti. Pogosto pa svojih proizvodov nitii -vnovčirtii ne more, zlasti kadar £ n asa cena menj. kakor so znašali efektivni produkcijski stroški. Kako*- je brez dvoma nujno potrebna ure riitev vprašanja kmečkih dolgov, ki bi vsaj najbolj prizadetim prinesla olajšavo v se da.njem težkem položaju, tako je treba. v. enaMm poudarkom svariti pred nepremišljenimi koraki. Povsod se čujejo danes predlogi glede delnega ali celotnega izplačila dolgov z državnimi boni, obveznicami, raz-dalžnioami itd., vendar pa si pogosto predlagatelji sami niso povsem na jasnem, kako se naj to praktično izvede in kakšne posledice lahko izzovejo posamezne rešitve za skupno gospodarsko življenje, če b: se upnikom izplačali kmečki dolgovi v državnih papirjih z dolgo amortizacijsko doto in z niziko obrestno mero, tedaj je jas no, da teh papirjev ne bi bilo mogoče za rrimerno ceno vnovčiti. Denarni zavodi pa imajo svoje obveznosti, ki jih ne bi mogli izplačati z dobljenimi državnimi papirji. Taka rešitev bi bila možna le za manjšo skupno vsoto, nikakor pa ne za miilijardne zneske, in tudi le za krajšo amortizacijsko n-obo, na pr. v obliki zakladnih bonov. k! bi se v nekaj letih morali amortizirati vz državnega proračuna. Le če bi se državne obveznice s katerimi naj država odkupi d«' kmečkih dolgov po točnem načrtu amortizirale v nekaj letih, lahko pričakujemo, da jih bodo denarni zavodi v nujni poti e-b; lahko lombardirali ali eskomptirali od-nosno prodali na trgu z manjšim disažijem nasproti nominalni vrednosti. Rešitev z odkupom od strani države je torej glede na naš državni proračun zelo omejena in bi se praktično lahko nanašala le na en del kmečkih dolgov. Razdolžitev bi se torej na ta način dala izvesti le z individualnim postopkom. Drug važen moment, o katerem se mnogo razpravlja in ki je v praktičnem pogledu morda še važnejši, pa je znižanje bremena zaradi obresti. Za pretežni del naše d-žave obstoja problem skoro le v tem, da se znižajo obresti, ki so ponekod izredno^ visoke in da se rok odplačila za kratkoročne dolgove raztegne na daljšo vrsto 'et. Od zakonitega zni/anja obresti pa si slovenski kmetovalci ne morejo obetafi mnogo koristi. Tudi če bi se obrestna mer* za obstoječe kmečke dolgove prisilno znižala ra 5 do 7. odst. letno, bi to v dravski banovini ne pomenilo mnogo, čeprav bi r. n~. M. Srbijo predstavljalo veiiko razbremenitev. Pa tudi tu nam splošne korist1 vsega gospodarstva in redno funKcroniranie vsega nagega kreditnega gosiv>i;irstva narekujejo veliko previdnosti. Prisilnemu znižanju obrestne mere za kmečk? dolgove mora vsekakor slediti zn ž m je obrestne mere za hranilne vloge. To znižanje vložne obrestne mere pa more biti le splošno. Izvesti bi se moralo •».•• vse-h -ienanv.fi zav->-dih, ker bi v nasprotnem primeru nastopalo naglo odtekanje vlog iz zavodov z nižjo v zavode z višjo v lož no obrestro mero Tudi problem pretvarjanja kratRoroCnnh kmečkih dolgov v dojorofrie se le v mani-men tiče dravske barv»v;n<». kier tvorijo dolgoročni hipotekami in srednjeročni dolgov; večino kmečk:h dolgov. Pofrebe Slovenije so v pogledu kmečkh dolgov docc-la drugačne, kakor po Tebe drugih poVra-jiri in bo vsekakor težko urediti to vpr,'isanje z enotnim zakonom, če ta zakon ne bo vseboval posebne.-a načina rešitve 7.a dravsko banovino. Zato se v zadnjem p.i su množijo predlogi, ki gredo za tem. rta se vprašanje reši z okvirnim zakonom bi dal možnost za nreditev po potrebah v posameznih banovinami. Pri razmotrivanju tega vprašanja tno-e-mo imeti vedno pred očmi našo kredrno organizacijo, zlasti naše zadružništvo, n ga moramo za vsako ceno obran ii zdravega in življenja sposobnega. Zato oolaga-mo veliko važnost na konferenco, Ki jo je za danes sklical trgovinski minister v Beogradu in na kateri bodo o vp-ašanjj razdolžitve kmetov razpravljali predstavniki vseh interesiranih gospodarskih panog. Gospodarske vesti = Pred trgovinskimi pogajanji s Turčijo in Albanijo. Kakor poročajo iz Beograda se bodo v kratkem pričela trgovinsko pogajanja s Turčiljo ki Albanijo. Priprave za ta pogajanja, ki naj bi se vršila v An-gori in Tirani, so že v teku. Pogajania bo vodila ista delegacija, ki se trenutno pcca-ia z Avstriio. — Toliko vest iz Beograda. Priprave za trgovinska pogajanja s Turčijo. « katero nimamo trgovinske pogodbe, so se že lani vršile, vendar so ponovno prišle razne ovire. Jugo-sloive-msiki gosipodar-ski krosi si zelo prizadevajo., da pridemo s Turčijo do urejenih trgovinskih oduoša-iev. kaiiti naš trgovinski promet s Turčiio je sedaj le malenkosten. Naš izvoz, v to državo je leta 1929. znašal le 18 milijonov dinarjev, predlanskem 10 milijonov, lani na komaj 8.8 milijonov (od teza v glavnem cement). Za enkrat sicer tudi trgovinska pogodba ne more mnogo pomagati našemi izvozu v Turčijo, kjer je uveden strog režim uvo.zni;b kontingentov, vendar moramo to stanje smatrati le za prehodno in bo vsekakor koristno, če pripravimo ter-en za bodočo poglobitev naših trgovinskih od-nc-šajev s to državo. Tudi z Albanijo naša trgovina n,i dovolj organizirana, čeprav imamo s to državo že od 1. 1926. trgovinsko pogodbo. Izvažamo predvsem gradbeni materija! in les, dočim ie naš delež pri uvozu žita v Albanijo malenik&sten. čeprav uvozi Albanija na leto 700- do 900 vasronov pšenice in okrog 1COO vagonov koruze, večinoma iz Amerike. — Ugodnosti obiskovalcem veleSejmste prireditve »Ljubljana v jeseni«. Posestniki velesejmske permanentne legitimacije to upravičeni do poljubnega večkratnega vstopa na razstavo in do 50 odst. popusta na voznini na vseh vlakih razen S. O. E. Pri odhodu naj se kupi celi vozni listek in da žigosati sejmska legitimacija pri postajni blagajni. Posetoi-k prejme na velesejmu v legitimaciji potrdilo, da je razstavo obiskal; pri odhodu na ljubljanski postaji sc legitimacija ponovno žigosa, nato pos*»ne žele/miški vozni listek veljaven za bre/:p'a-čen povratek. Zato ne oddajte ob prihodu v Ljubljano voznega listka, ker velja za brezplačen povratek. Ugodnost velja: za dopotovanje od 31. avgusta do 12. septembra. za povratek pa od 3. do 16. septembra 1()32. Permanentne legitimacije stanejo 30 dinarjev in se dobe pri hranilnicah, bankah, tujsko-prometnih organizacijah, zadrugah, trgovskih in obrtnih organizacijah, pri blagajnah večjih železniških postaj dravske banovine in pa tudi na zahtevo po pošti od velesejmskega urada. Permanentna legitimacija pa uprav čuje tudi do znižane vozni ne na jujoslo venskih paro-brodih, na železnicah v Avstriji. Bolgariji Češkoslovaški. Grčiii. Italiji, Madžarsiid, Nemčiji, Poljski in Rumuniji. 33.623, za december 35.75, za marc 37.50; oves: za september 17.125, za december 19-25. za marc 22.125; rž: za september 31.5U, za december 35.625. Winnipeg, l. septembra. Začetni tečaji: Pšenica: za oktober 51.75, za december 58.50. za januar 61.25. 4- Novosadska hlapoma borza (1. t. m.) Tendenca nespremenjena- Promet 53 vag. Pšenica: baška, okolica Sombor, srednjeba-ška. gornjebaška. 79 kg in baška. okolica Sombor. 78 kg 137.50 — 140: baška. pciiskn in ladja Tisa, 79 kg 140 — 142-50; gornjeba-natska. 79 ks 135 — 137.50: banatska. pariteta Vršac., 78 kg 132.50 — l3o: baška. srem-ska, nova, 76 kg 127.50 — 130; banatska. nova. 70 ks 125 _ 127.50; baška. nova. ladja Tisa. 76 kg 132.50—135. Rž: baška 125 do 127.50. Oves: baški in sremski, novi 97.50 do 102.50. Ječmen: baški, sremski, n>vi 64-6") kilogramov 90 — 95. Koruza: baška 108 do 110; okol. Sombor 110—112; bauatska 105—107; sremska 110—112; okol. Sid 112 do 114. Moka: baška, banatska »Og« in »Ogg« 225—235; »2« 205—215; »5« 190 do 195; »(k 165 — 170; >7« 140 — 145; >8- 70 do 80. Otrobi: baški, novi 52.50 — baški, sremski, beli 97.50 — 100. + Ljubljanska borza (1. t. m.) Tendenca za žito mirna. — Zaključkov ni bilo Nudi se pšenica (slov post., po rolevski ta rifi. plačljivo v 30 dneh)- slavonska, okoli <;a Sombor. 79 kg po 200 — 205. »tiska. 80 k« po 210 — 212.50; moka: baška, franko Ljubljana, plačljivo v 30 dneb po 310 — 315. banatska. po 330 — 340; koruza (slovenska postaia. plačljivo » dneh); baška, po mlevskj voznini po 165 do 167.50. pri navadni voznini uo 170 SSK Olja. Drevi ob pol osmih bo v duhovi sobi v Zdrav, stvenem domu sestanek rezerv. Med uradnimi urami od 18. do 19. naj se sisgurno zglase naslednji igralci: železnik I. in II.. Vodeb Knez. Dolinšek I in II., Bele in Koprivlek II. Udeležba je zaradi pred- I tekme v nedeljo za vse obvezna. Sestanek prvega moštva nogometne sekcije bo v soboto ob 19.30 istotam. Udeležba je strogo obvezna. V nedeljo 4. t. m. ob 8. zjutraj bo na Glaziji trening rezerv. Smučarski klub Celje bo imel 17. t. m. ob 20.30 II. redni občni zbor v klu-bovem lokalu v gostilni »Pri zelenem travniku«. Na dnevnem redu bodo pozdra7 predsednika, poročila tajnika, tehniškega referenta, načelnikov teniške in lahko. atletske sekcije ter blagajnika, volitev novega odbora, določitev programa za L 1932/33 in slučajnosti. Odbor prosi za točno in zanesljivo udeležbo. SK Zagorje se tem potem zahvaljuje vsem. ki so kakorkoli sodelovali na športnem dnevu, posebno pa g. dr Slavko Gru-mu za brezplačno zdravniško posredovanje. gg. E. Miihelčiču in F. Cenclju za brezplačen prevoz startne komisije na obrat v Domžale. J Kepcu. elanu koturaske^a saveza. avtopodjetniku g. Peru Govejšku za brezplačen prevoz 16 atletov v Medijo I/lake, g. dr. Biziaku. živino zdravniku za prevoz člana na Zidani most in gasilnim društvom Zagorie. Loke in Medija Izlake za vzorno službo na kolesarski preji. Razpis gledališkega abonmaja Uprava Narodnesa gledališča v Ljubljani -azpisuje za sezono 1932./33_ ki se bo oivo-rila v sobot» 17. t. m., gledališki abonma. V nadrobnem navaia naslednje: R.epertoar Ljubljanska drama bo otvflrila novo sezono v soboto 17- t .m. z izvirno Krenovo dr.i-mo »Celjski grofje;.. Pripravlja tudi lSarto-lovo dramo »Lopez«. mladi književnik Vom-berger JoŠko pa ie predložil komedijo s-Voda r., ki bo uprizorjena v teku sezone. Nanovo se bodo naštudrrali Cankarjevi »Hiaoc;* Svoja dela so obljubili tudi druji slovenski pisatelji, poieg imenovanih slovenskih avtorjev pa se pripravljajo dela Dostojevski Zločin in kazen (dramatizacija pavi* Križanovskega); O. Neill: Strast pod bresti: Ibsenr Gospa Inger: Zuckmayer: Veseli vinograd in še dve komediji. Nadalje bo drama črpala svoj repertoar iz teh-'e del: Shakespeare: Hamlet, v novem orevod-i Otona Župančiča, in Kar hočete. .Moliere; Tartuffe; Schiller: Wa!ensiein; Aleksej Tolstoj: Car Fjodor; (iogolj: Revizor; Nierež-kovski: Aleksej; Gorki: Na dnu: Krleža: Galicija; Nušič: M i ste r Dolar; Milosevič: Avtomat; Langer: Spreobrnitev Ferdiše Pv-štore; Dick: Don Kichot; Shaw: Sveta Ivana; 0'Casey: Plug in zvezde; B.ickner: Elizabeta Angleška. Uprizorile se bodo tuoo "90 „ I. redu št- 6—9 588 475 Parlerni sedeži: I. vrste 130 100 IT.—III. „ 115 90 IV.-VI. „ 110 85 VII.—IX. „ 95 75 X._XI. „ 105 80 Balkonski sedeži: I. vrste 106 80 IL „ 75 55 III. „ 02 40 Galerijski sedeži: I. vrste 50 38 IL—III. „ 40 ?0 IV—VI. „ 30 23 Cene stalnemu abonmaju ob sredah so za 10 višje od zgoraj navedenih. Abonma se plačuje v osmih obrokih. Letos imajo abonenti dve predstavi več kakor lani, cena ie ista, taksni davek pa plačuje uprava. • Uprava vabi k obilnemu podpisu abonmaja. Repertoarji Gledališke nredstave na orostem m?d jesensko razstavo Ljubljanskega velesejma. Sobota. 3. septembra ob pol 20: Slehernik, Kongresni trg. Nedelia. 4. ob pol 16.: Prodana nevesla. Tivoli. Torek. 6. ob pol 20.: Sen kresne noči. Tivoli. Četrtek, & ob pol 16.: Mascotta. Tivoli. Sobota. 10. ob pol 20.: Sen kresne noči. Tivoli. Nedelja. 11. ob pol 16.: Mascotta, Tivoli. Prodaja vstopnic za vse predstave r.a p-o-stein je dnevno pri blagajni v onernem gledališču od 10. do pol 13. in od 15. do 17. Iz življenja In sveta Novi nemški državni parlament Otvoritvena seja s starostno predsednico Klaro 2jetkin (za njo stojita dva komunistična poslanca, ki sta ji pomagala :saradi starostnih tegob) Sto sekund teme ob Mem dnevu Popolni sončni mrki niso nobena redkost, ker se jih v 18. letih primeri 13, toda običajno se dado opazovati le v nezgodni okoliščinah, n. pr. na oceanih, kjer na ladjah ni dovolj mirne podlage, kakršno zahtevajo fotografske meritve. Sončni mrk v sredo, 31. argusta pa se je dotaknil velikega dela Kanade in severovzhodnih ozemelj Zedinjenih držav, zato so astronomi polagali nani veliko upanje, tem bolj ker so se odločili, da bodo tokrat definitivno raziskali neke tvari, ki lahko za vselej potrdijo ali zavržeje Einsteinovo relativnostno teorijo. Mrk it? bil preračunan na 100 sekund, kar ni veliko, a popolnoma zadostuje za dragocena raziskovanja z instrumenti, ki so danes na razpolago. Gre samo za to, da se čas dpbro izkoristi. V to svrho so Angleži organizirali kar tri znanstvene odprave, Američani eno in Hitler zaprisega svoje poslance Pred otvoritveno sejo novega berlinskega parlamenta je Hitler zaprisegel svoje poslance. Od leve proti desni: Frick, Hitler^ Strasser Posetnike Telesejma opozarjamo na bogato zalogo jesenskih in zimskih oblačil pri tvrdki Drago Schwab, Ljubljana Hitlerjeva desna roka To je novi predsednik nemškega državnega zbora, stotnik Goering. že od mladih nog so ga vzgajali za častniški stan, zaradi katerega je prestopil iz srednje šole v kadetnico Gross-Ldchterfelde. Z 19. letom je bil že poročnik, v tem činu je odrinil na bojišče, kjer je 1. 1914. nastopil službo pri letalskem oddelku. Toda vloga opazovalnega letalca, ki so mu jo bili dodelili, je bila zanj preveč pasivna. Postal je lovski letalec. Izkar;al se je tako dobro, da je napredoval v činu in dobil povrhu še najvišji red. ki ga je podeljevala častnikom cesarska Nemčija — Pour le mč-rite. K^nec vojne je prnasel Goeringu veliko razočaranje. Oh demobilizaciji so ga upokojili v činu stotnika. Zmaga revolucije mu ni bila nič pogodu, zato je šel na Dansko, kjer se je ponudil za letalca in svetovalca v letalskih zadevah pri danskem letalstvu Pozneje je -postal vodja Svenske Luft.trafik v Stockholmu. šele 3922 se je vrnil v Nemčijo in z doto svoje žene. ki jo je bil pripeljal ;z švedske, je kupil v Monakovem hišo. Obenem se je vpisal na univerao, kjer je poslušal preda^ vanja iz zgodovine in nar. gospodarstva. Predvsem se ie zanimal za stranke in organizacije. Tako ga je narava sama vlekla k Hitlerju. Sodeloval je tudi pri puču 1. 1923., po katerem so ga ujeli, on pa je uš*l na Tirolsko. Poslej je Goerinsr študiral politične razmere v Italiji. L. 1927. se je vrnil v Nem. čiio ter je poskušal srečo v najrazličnejših poklicih. Tudi "Pisateljevanja se je lotil. Med druarim ie postal zopet letalec, svetovalec nemške Lufthanse in je celo imel zastopstvo neke tvrdke za izdelovanje padal. Njegova politična kariera se je začela šele. ko ga je poslala Hitlerjeva stranka 1. 1928. v oarlameut. Tz protipar-la men tarča in individualističnega pustolovca ie postal diplomat, ki ga je Hitler pora bi i »l za na^kočliiveiše naloee. n. pr. za obiske v Italiji, ki is dala Hitlerju ne le pobudo, ampak tudi kroj za nies-ov politični koncept. Rusi. tudi eno. Vse odprave so se namestile v sredino senčne proge v Kanadi. Kakor omenjeno so pred vsem izkoristili (ias sončnega mrka za opazovanja v zvozi z Einsteinovo teorijo in sicer so preiskali, da-li sončna masa uklanja zvezd nei žarke. Potem so posvetili dragoceui čffs, ki jim je bil na razpolago za fotografijo infrardečih žarkov oble in za fotografiranje zunanje sončne atmosfere, tako ?;vane korone. V navadnih okoliščinah je 'ta korona prostemu očesu nevidna, dočim so astronomi našli sredstva, da jo lahko opazujejo tudi brez mrka. Toda najugodneje jo je opazovati vendarle za časa popolnih sončnih mrkov. Na rezultate teh opaziavanj čaka z ogromnim zanimanjem ves svet, objaviti pa se seveda ne morejo rako hitro, ker zahtevajo natančne kontrole tudi v računih. Kontrola potratnosti Madžarske davčne oblasti so dostavile svojem davkoplačevalcem posebne pole, v katere naj vpišejo osebe, ki imajo nad 80 tisoč dinarjev letnih dohodkov svoje izdatke za plin, elektriko, obleko, go6tize, inozemska potovanja in slično. Proti temu ukrepu se je dvignil silen vihar med premožnimi sloji še večje pa je seveda razburjenje tvrdk za luksuzne predmete, lastnikov garaž, velikih hotelov in kavarn, zdravilišč in industrije, ki izdeluje zabavne predmete, ker bi se praktičen uspeh tega ukrepa precej maščeval nad njimi. Vsi prizadeti činitelji so 6e zaradi tega že združili v skupno falango da odvrnejo pretečo tKsvaroost in zaščitijo način svojega življenja. Študij Črnega morja Ruska Akademija znanosti je sklicala Ikonfereooo za študij Črnega morja. Sestanka se bo udeležilo 150 učenjakov najrazličnejših panog ter zastopniki organizacij, ki pridejo v poštev za raziskovalna dcia. Kolesarski prvak sveta Francoz Georges Paillard Pri nedeljski rimski kolesarski dirki za svetovno prvenstvo je zmagal Francoz Paillard pred Nemcema Savallom in Mol-lerjem, ki sta bila francoska prvaka zadnji dve leti Uspavajoči hormoni Prof. Zondek, znameniti nemški učenjak, je prišel na temelju svojih novejših raziskovanj do prepričanja, da ima hipo-fiza, žleza možganskega podaljška, velik vpliv na spanje in bdenje. Zdi se, da izločuje snovi, ki zmanjšujejo našo zavest in uspavajo telo. Zondek je dognal, da vsebuje v različnih časih različne količine broma, ki je znano pomirjevalno sredstvo. Obenem so odkrili, da se količina alkohola v krvi med spanjem precej zviša. Alkohol nastaja, kakor znano, pri spreminjanju hranil v telesu in je povsem mogoče, da nastaja pri tem tudi utrujenost. Gotovo pa ne učinkuje tu samo alkohol, temveč še drugi produkti izmenjave snovi. Po vsej priliki gre na ta račun tudi zaspanost po obedih Ta dognanja nam kažejo, da smo na najboljšem potu, da doženemo kemične vzroke spanja. Breznogi plavač Charles Zibelmann, ameriški invalid brez nog, trenira vzdolž angleške obale Rokavskega preliva za progo Dover — Calais — Dover. Ker je izvrsten plavač, bo najbrž dosegel ta cilj Pri pomanjkanju teka, kislem vzpeha-vanju, slabem želodcu, leni prebavi, črevesnem zagatenju, napihnjenosti, motnjah presnavljanja, oprišču, srbečici osvobodi naravna »Franz Josefova« voda telo vseh nabranih strupov gnilobe. Že stari mojstri vede o zdravilnih sredstvih so priznali, da se »Franz Josefova« grenčica obnese kot povsem zanesljivo sredstvo za iztrebljenje črevesa. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Borba proti rumeni mrzlici V Braziliji obstoji že tri leta polk, ki mu je naloga boriti se proti rumeni mrzlici. Ta bolezen povzroča še ne natančno znan mikroorganizem, ki ga prenaša majhen komar. Direktnega okuženja od človeka do človeka ni, toda število žrtev rumene mrzlice je v tropskih deželah ogromno. Brazilski polk za uničevanje te mrzlice vzdržuje s 60 odst. Rockfellerjeva ustanova, s 40 odst. država. Vojaki so uniformirani, toda oboroženi z dolgimi lestvicami in brizgalkami. Po močvarah, počasnih rekah in vodovodih ter mlakah uničujejo komarjevo zalego z mešanico iz krizante-movega olja in petroleja, ki jo hitro usmrti. Po vseh sumljivih vodovjih zarejajo tudi neko ribico, ki je sila požrešna na komarjevo zalego. Množi se hitro in doseže zaradi svoje neznatnosti najbolj skrite kotičke. Dočim so prej v Rio de Janeiro, kjer tabori del tega polka, zaznamovali vsakih par let večje in manjše epidemije rumene mrzlice, ne beležijo v zadnjih letih zaradi nje nobenega smrtnega primera več. Odlikovanje Zwirka Poljski letalec Zwirko, ki je zmagal v letošnjih tekmah za evropski krožni polet, je postal čez noč junak dneva. Predsednik poljske republike je odlikoval njega in njegovega 6oletalca inž. Viguro z zlatim križcem za zasluge. Poleg tega je bil Zwirko povišan od nadporočnika v stotnika. V Varšavi se pripravljajo na sprejem junaškega rojaka z največjimi častmi. Kaznovan za športni rekord Poročnik Reyne, član holandskega pla-valnega moštva v Los Angelesu, je postavil nov rekord. Pet sto metrov nad Nia-garskimi slapovi je preplaval reko. To je gotovo velika reč, kajti do danes se ni to še nikomur posrečilo. A ko je stopil pla-vač na suho, ga je čakal med vzklikajočo množico policaj, da ga je dal na protokol. Drzni poročnik bo moral plačati precej visoko kazen. Drugače ni moglo biti, kajti plavanje na tem mestu je strogo prepovedano. Postani in ostani dlan Vodnikove družbe S Predsedstvo državnega zbora v Berlinu Pravkar izišla številka ilnstrovane tedenske revije »ŽIVLJENJE IN SVET" vsebuje naslednje zanimivosti: STARI MLIN (H. Kelp — lesorez) ČUDNI STUDENCI (s slikami) POTOVANJA PO VSEMIRJU BUKVE (Schultze-Jasmer — lesorez) KRALJESTVO MRAVELJ (H. G. Wells — z ilustracijami Fr. škod-larja) ODISEJA SLOVITE SLIKE (s sliko) POLENITEV ČEBEL ČLOVEK BREZ SVOBODE (Kresal) SLIKE IZ ŽIVLJENJA IN SVETA AL2IR (Dr. Stanko Jug — s slikami) PROSPEKTORJI V SEVERNI RO-DEZIJI (s sliko) ČLOVEK IN DOM (s sliko) ZNAMKE PRIPOVEDUJEJO (s sliko) TRI MINUTE POTOVANJA (Rio de Janeiro — s sliko) JAPONSKA V SLIKI IN BESEDI (s slikami — konec) KAJ PRIČAKUJEMO V BODOČNOSTI OD TESLE? DOLGOST ŽIVLJENJA SE DA PREROKOVATI KEMIJA KRVI IN DUŠEVNO OBOLENJE BABICNI KOSTUM (Forain — le' sorez) TENIS KOT ŠPORT ZA ŽENO ADAMSON HUMOR ANEKDOTA DROBIŽ »ŽIVLJENJE JN SVET« se naroča v Ljubljani, Knafljeva ulica 5. — Posamezne številke 2 Din po vseh trafikah Potujoča kovačnica Tudi v Ameriki je sedanja gospodarska kriza prisilila ljudi, da so postali podjetnejši in iznajdljivejši. Neki podkovec ki ni več imel zaslužka v kraju, kjer je stalno si je dal napraviti potujočo kovačnico, s katero se vozi po svetu Francozi se vračajo k bradam Francija je dežela, kjer so se moški pred leti najdelj branili odložiti svoje brade. še danes se ni izkoreninilo naziranje, da je moški z brado dika svojega spola ?n da brada resnično prispeva k lepoti moža. Toda moda je krut tiran, ki ne vpraša, kaj je lepo, kaj ne. Njo vodijo drugi interesi. In tako so morali Francozi, hočeš, nočeš, podrediti imperativu zadnjih let ter opustiti košate brke in brade. Zdaj pa nastaja v tem pogledu prevrat. Letošnje počitnice v poletnih mesecih so mnogi Francozi izrabili tudi za to, da zrevolu-cionirajo sedanjo modo gole brade. Na pariških buljvarjih se pojavlja čedalje več brad, v letoviščih pa baje že težko najdeš moškega brez brade. Kaj je vzrok, da se je brada tako čez noč zopet priljubila Francozom? Nekateri pravijo, da so moški siti '.amenjavanja z ženskami in si bodo zato pustili rasU brade. Francozinje so namreč vnete pri-vrženke tako zvane »etonske« glavice, ki jih dela podobne dečkom. Starejši gospodje, ki se niso nikdar hoteli ločiti od svojih časti ti jiivih brad pa triumfirajo češ, naposled smo le zmagali mi! In kakor je ob takšnih priložnostih navada med Francozi, se je našel celo duhovit feljtonist. ki je v bradi našel snov za kramljanje te*- je zač^l dokazovati, da je brada pri moških ne le lepotnega, ampak tudi velikega zdravstvenega pomena. Poraščena koža, pravi kramljač, ščiti obraz pred nevralgijami, zobnimi boleznimi in prehlajenjem. Neki zdravnik je po gradnji železn.ce v Laygnu preiskal 50 delavcev, ki so si dali postriči in obriti brade ob enem in istem času. Dognal je, da se je pri 36 delavcih zaradi tega zdravstveno stanje poslabšalo. Nadlegovalo jih je prehlajenje in zobne bolezni. Delavci v Laygnu pa niso edini dokaz, da so brade resnično koristne za moško zdravje. Preiskave angleških vojakov v svetovni vojni so n. pr. pokazale, da so vojaki z bradami odpornejši proti raznim boleznim kakor vojaki, ki so si brili brade. Vobče so torej bradači zdravejši it repke jši od golobradcev, ki jih kaniio sedaj postaviti na sramotilni oder. Predsednik Goring (hiUerjevec) I. podpredsednik Esser (centrum) TI. podpredsednik Graef (nemški nacionalec) Drobne zanimivosti Gozd na morskem dnu Baltski ribiči so pred nekoliko tedni odkrili na morskem dnu med otokom Ru-jano in južnošvedsko obalo velik gozd. Ta gozd stoji še vedno pokonci v globini 35 do 45 m. Učenjaki ga sedaj pridno raziskujejo, ker hočejo dognati, pred koliko tisočletji se je potopila nekdanja kopnina med severno Nemčijo in Skandinavijo. 41 zvezkov »Waleškega princa« Neka angleška korespondenca, ki živi od tega. da izrezuje za osebe in podjetja članke in beležke iz listov in časopisov, je zbrala 41 debelih zvezkov gradiva, pri-občenega v listih zadnjih 20 let o Wale-škem princu. V vsakem zvezku je približno 7000 člankov, ki se nanašajo na življenje angleškega prestolonaslednika. Modni salon Poiret izgine Kakor poročajo iz Pariza, bo pariška tvrdka Poiret v kratketn izginila iz regif-l.ra protokoli rani h firm. Poiret sam ;e že ored časom zapustil podjetje, ki je ob zadnji bilanci izkazovalo 1 milijon 200 frankov pasiv. Leteča družina v Kanadi Iz Montreala poročajo, da je »leteča t!ri-žina« Hutchinson na velikem hidroplanu startala v Portu Meunierju na otoKU Anti-costi k nadaljnjemu poletu. Njen nsiednji pristanek bo v Hoperaleu na Labradorju. »Švejk« na Norveškem Gledališče v Os'u. prestolnici Norveške, bo vprizorilo sredi septembra dramatizacijo Haškovega »Švejka«. Delo je naštu-diral ravnatelj Thomassen, inscen-icjo je oskrbela ga Gvda Christensen. Za ka« se zanimajo tudi norveški podeželski odri Klub proti Greti Garho V NevvvorJcu se je osnoval klub proti čaščenju Grete Garho. Članice kluba so dame, ki eo se zavezale, da ne bodo v ničemur posnemale švedske filmske zvezdnice, kajti njeno oboževanje presega že skrajno mero razuma. Pameten ukrep Prosvetno ministrstvo v Budimpešti je izdalo odlok, da se morajo znižati cene vsem šolskim knjigam za 25 odstotkov. Odredba se že izvaja in knjige, ki jih je izdala ztt šole državna založba, so že cencjše. ANEKDOTA Viktor Hugo je pri prvi uprizoritvi »Lohengrina« vprašal skladatelja Gouna. da, ki je sedel poleg njega: ;,Kako se vam zdi ta muzika?« — »Zdi se mi oktogon-ska, je rekel Gounod. »Natančno isto seru hotel reči jaz,« je pripomnil Hugo. Vsak dan ena Ogromen poset britske razstave za radio Radio Manufectures Association poroča iz Londona, da si je doslej ogledalo brit-sko razstavo v Olvmpiahallu 170.000 ljudi. Kupčij je bilo sklenjenih za 30 milijonov hm tov. »Ali je g. doktor doma?« »Kaj ste se z njim dogovorih", da bosta prišli prav sedaj?« »JUTRO« št. 201 7 - P:t?k, 2. IX. 1932 Mlcbel Zevaco: 133 Pardaillanov sin Zgodovinski roman. Slutnja ji je bite povedala, da je Jehan drugačnega pokolenja kakor ona in njeni ljudje. Skrivnost njegovega rodu je morala priti prej ali slej na beli dan, in Perrette ni dvomila, da bo tedaj zazijal med njima neprestopen prepad. »Po tem takem ne more biiti moj,« si je dejala. »To mi mogoče. Najbolje je torej, da neham misliti na to.« Ker je bila zelo lepa in se je tega tudi zavedala, ne moremo trditi, da bi bila s tem samozatajenjem pokopala prav sleherno trohico upanja. A vendar je od tistih dob v ponosni občutljivosti skrivala čuvstva svojega srca. Železna volja ji je pomagala, da jih je vsaj zatajila, ko jih že ni mogla zadušiti. 1 ako je ostalo do dne, ko je opazila, da je Jehanovo srce oddano drugi. Naj je bila na ta udarec še tako pripravljena, vendar jo je globoko zadel. A s krepko voljo je tudi zdaj ukrotila svojo bok In ker je bila v jedru svoje nature polna mehkobe in rahločutnosti, je sklenila, da bo gojila do njega poslej samo čuvstva hvaležnosti in sestrske ljubezni. Vzlic temu bo bralec razumel, da tak polom njenih upov in želja ni mogel miniti brez globokih duševnih muk. Odtod trenutne izpremembe, ki smo jih opazili na njenem obrazu... Perrette je odvedla Jehana v sobo, kjer je imela delavnico. Bila je polna priprav, kakršne služijo likaricam finega perila. Sredi sobe je stala velika miza, pokrita z naskroblienimi srajcami, spodnjicami in čipkami; enako blago je bilo razobešeno .po vrvicah, ki so bile napete iiz kota v kot Preden je stopite v to sobo, je Perrete kot previdno dekle poklicala eno svojih delavk, krepko ženščino kakih petdesetih let, ki jo je imenovala Martino, in ji tiho zašepetala nekaj navodil. Jehan, ki se mu je še vedno vrtilo v glavi, ni pazil na vse to. »Kako je bilo mogoče, da si se našla v skrajnem trenutku za mojim hrbtom, Perrette?« je vzkliknil z glasom, ki je hotel biti vesel, a je razodeval samo razburjenost. »Življenje si mi rešila. Da ni bilo tebe, ne bi Jehan Hrabri zdajle več dihal.« »Nu,« je odvrnila s tisto resnobo, ki je ni nikoli zapustila, »kadar vi komu rešite življenje, gospod Jehan, ne tratite nikoli toliko besedi. Kaj pa je za to, če sem v pravem trenutku odpahnila vrata?« Jehan se je zasmejal, da bi sfkril zadrego. »•Povej,« je nadaljeval, »-»'ria dekleta dobe pre-»ooSče. 33656-1 Brivskega pomočnika za sobotio in n«3rfjo sprejme satan na ŠmarJnsfci cesti 22. 336554 Praktikantinjo z znanjem slov. stenografije i® strojepisja, sprejmemo. Prednost z znanjem srbohrv. in nemščine Ponudbe na oiglas. odd-elek »Jutra« pod »Toonac. 337194 S 6000 Din kavcije dobite plačo, hrano i/n stanovanje — lahko brez znmnja. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Dobra bodočnost«. 33720-11 Mlajšo frizerko dmbro izurjeno sprejmem takoj v stalno službo. — Po-iudbe na oglasni odde- lek »Jutrai pod »M!a;ša«. 33635-1 Trg. pomočnika m-Kiaoe stroke. dobrega pr o ■lajale a, vojaščnme pro-' '.i, ki zna voditi trg. knjige, sprejmem za vod-stivo FlijaVke. pcinuidibe na o-1'as. oddelek »Jutra« p"d šifro »Kavei'a a-Li garancija L5—20.000«. 3S4M3-1 Deklico za vse ki zna tnida nekoliko kuha S:, sprejme ka.va.rn« v Priimorju. — Pomndbe na os ii. oddelek »Jutra« pod šifro »IzvTStoa moč«. 33644-1 Pletilnega mojstra za pletenje na ročnih strojih — zmožnega tudi za konfekcijo, išče večja ju-gosl-nrvemsika tK*vama. Izčrpne ponudbe na Aloima P irrarffliny, flTimu"™ in re-k:n.iina dnržha. Ljubljana pod značikjo »Zmožen«. 3376241 Mlado uradnico z znamjeim slov. in nemškega jezika ter dclbrimi referenoaim«, iščem za pisarniške posle, za papirno trgovino na debelo v Zagrebu. Vprašati v petek 2. septembra m>ed 6. in 7. uro popoidime pni blagajni kaiva.rne »Union« aii po-sla.ti pmniudlbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Zagreb«. 33679-1 Natakarje (ice), pe-civarice in točilce f-prejine saimio za nedelj«) hotei »Trvciii«. 33745-1 Fotogr. pomočnika a!ii poimočniieio sprejme takoj imd.ustFijsko fotografsko podjetij,e. Ponudbe na oglasim oddeleik Jutra pod zaiačko »Zmoži.ffl«. 33737-1 Drogeriia sprejme taikoj pridnega in poištenega, no nad 15 let starega učenca. Ponudbe na oigl a sni. oddelek Jutra pod inaičk'0 »Drogeri.ia«. 33735-44 Učenca za ma.nufaktuimo trgovino sprejimeim v Ljiuiblijani. — Kastov v oglasnem oddelku »Jutra«. ' 337S0-4i4 Dva vajenca za ključavničarsko obrt sprejmem takoj v Celju. Naslov pove podruž. Jutra v Celju. 33769-44 Pouk Beseda 1 Din; za dajanje naslova ali za šifro 5 Din. Dijaki, ki iščejo instrukcij-e. plačajo vsako besedo 50 par; za šifro ali za dajanje naslova 3 Din. (4) Brivski pomočnik mlajši, prvovrsten v moški . stroikii, išče službo za takoj aii z 8. septembrom CtMijene po-niudibe na naslov: Ivan Zoipič, brivski poim-očnkk, Ljiutomer. 33645-2 Fotograf, pomočnik prvovrsten, želi kjerkoli službo — t udi v provinc i ji Cen j. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« poid šifro »Starejša inoč«. 336-3S-2 Žagar-mlinar-tesar želi stailmo, tudi kalkšno d.nigo primerno službo. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 3364il-2 Manufakturisti! Stroj za rezanje vzorcev, 4 mize in vzmone knjige prodam skupno ali posamezno. Ponudbe na ogi. oddel.-k »Jutra« pod šifro »Likvidacija«. 33152-6 Malinovec pristen tn naraven. 9 čistim sladkorjem vkuhan se lob- oa mal(-in veliko v lekanr dr G Piccoli. Ljubljana. Dunaj ska sesta 6. 226 Gostilniško hišo encmadstro.pno. pri koJo-dvoiru v Maribo.ru, kjer se mesično ioitfsii lfcflO 1 vina ugodno proda Zagorski, Maribor, Sodna uli''a 30. 33640-20 Telefon 205P Gosii poučuje bivši učitelj konservatorija Studentovska ulica št*. 9'I 32379-4 Gosli poučuje •bivši člar. oipernega orkestra. Za gradumi št. 1. 33657-4 Angleško konver-zacijo in pouk daje učiteljica iiz Amerike Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 33674-4 Kdor Išče zaslužka, plača »a vsako besedo 50 par; za naslov ali šifro S Din. — Kdor nudi zaslužek, pa za vsako besedo 1 Din. za dajanje naslova ali za Šifro pa 5 Din. (3) Akviziterje iščemo za posečanje privatnih strank, brez kolekcije, brez trnda, lep zaslužek, sprehajajoč se po mestu. — Prcd.nost imajo upokojeni drž. uradniki. Pismene ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Dotber zaislužek«. 33549-3 Akviziterja za reklaimmj film sprejmemo. Ponudbe na ogla »ni oddelek »Jutra« pod šifro »Delavem«. 33716-3 Pek. vajenca t-aikoj sprejmem v Flori-jamski tiliei 29. 33751-44 Francoščino in klavir zopet poučuje strokovna mčiteljica. Informacije od lil. do 5. ure dmje Potočnik, Wolfova uiftca št. 10, druigo stoipnjisee, II. nadstropje. 33743-4 Dekle z goispodtinjsiko šolo. išče službo natakarice in v pomoč gospodinji. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 334)89-2 Kot inkasant ali sluga iščeim mesito. Vešč sem rw?mščiaie, knjigofvod-Wil. in koocespoodenoe:. • ter., zmožen kavcije. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Zmožien 10.000«. 33702-2 Zelo priden fant za vsako delo pripraven, želi službo sluge v trgovini. pisarni ali kjerkoli Nastopi lailnko takoj. Na PREMOs suha drvh POGAČNIK Bohoričeva ulica št. 5 Hiša naprodaj Lkmibuiš št. 92 pri Mariboru. 3-3775-20 Oblatila Namizno grozdje prvmvrstno — po najnižji dnevni ceni prodaja in r«/.(>ocšilja zirom« 5 Din. (14; ("te-ursk; Cfflja \ IJis Žlahtnih jabolk za prešanje, oddam večjo množino po Din 1 kg. Po dogovoru itn odjemu 1000 kg postavim iste za ir^to ceno na Sv. Marjeto pri Rimskiiih T^ijilicab. Martin Majcen na DoJu pri Hrast-niku. 33748-34 Vsaka btsseda l Din; za iajanje naslov* ali za Šifro r» S Din. flo) Otroka vzamem v dctliro o«krbo Naslov v oglas-nem oddelku Jutra«. 33700-1-4 n Vsa&a Omeda i Din: M dajan}* aulmt sil ia hitro p« 6 Din. pi. Delavnico ali skladišče 4.50 X 8.50, na Mestuiem tirgu št. 9 tak oij ugodno oddam z® mirrK> i>I>rt. 337.12-19 Lokal zelo pr:imere.n za že vpeljano krojo&tvo, ali sJien« ouldci.m. Naslov v oigias. oddelku »Jutra«. 33740-19 Gostilno dobro vpeljano, oldotm na račun izvežbami natakarici proti 5000 Din kavcije sotio-vitti. Kuhinja sam'D-sbojna. — Pojasnil« daje Josip Kirbiž v Celju. 33797-19 F najem Vnak« beo«da Ia Šifro pa 5 Da. fig) j Pekarijo trgovskim lokalom in kom spletnim stanovanjem na najbolj prometnem kraju na Jesenicah, kjer je uspeh zasiguran, oddam v najem takoj ali s 1. oktobrom 1932. radi spremembe lastnika. Refiok tiram le na prvovrstne obrt. nilke. Vprašanja na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro Gorenjsko«. 33476-17 Pridelki Vsaka beseda 1 Din. dajanje naslova »M za iifro pa 5 Din. (33) V«^ beoeda | Dk « Mimdl sa Kfr« fe 5 Dhu (30) 2 otroška vozička proda SiiRteršič, Dumajska cesta at. 411. 33756-6 Mlin v mestu prodam aH zamenjam ta mlin na deieli. Ponudbe na oglasni oddelek »Jntra« pod »Mlin«. 82757 20 Kupim 500—600 m' v na. JIM'ž J perfferfjl me-sta. Pomud.be ne oglasni oddelek »ju-tra« pod Šifro »50—60«. •■•-•. -33573-20 Gorenjski oves lep, dom«?, in lečo po na.jmiž.ji eeai nudi Ljudevit Sire, Krani 33056-33 Vsaka beseda 1 Din; za dajanje naslov« ali sa Šifro pa 5 Din. (34) Namizna jabolka leipa, od 5 kg naprej po-aiJjam po porvMtju po najnižji eerri. Vpra?airria na naslov: Tvnn 7.nra j. trgovina z dež. pridelki. Slov. Bistrica. 33636-34 Suha drva prvovrstna butova v po lenih, žagama in cepljena ter mehka v kolobarjih iiuti vtdno v zalogi »Ar-bor« d. d., Dumaij>ka cesta štev. 50, telefon 2540. 293-15 Dijaške sobe Vsaka beseda 50 por; ■a dajanje naslova aH za šifro 3 Din. (£2) 3—i diiake ali dijakinje boljših rodbin sprejmem v lepo opremljeno sobo sred.i mesta. Strogo riadizorstvo domačega sina profesorja, prvovrstna hran«, cena nizka. Na razpolago t.ualciW'a in fiTvovrstna oskrba. Cena zmerna. Gledalli%e ■ .iiH-ca št. IC,III li>vo, des»i3- vrata. 3-5784-22 1 ali 2 dijakinji sprejmem tik univerze v prircuzno sobo z vso oskrbo. Klavir ne razpolago. Naslov v oglasnim oddel-u =Jutra«. 33785-22 Dva mlajša dijaka sprejmem po zmerni cerni v dhbro oskrbo v Gcspo-ki ulici 10/1. 33787-22 Inštruktorico iz višjih razredov poljanske giraaiaizijie, iščem k svojima Cfctnnk^oima — proti lirami in stanovanju za 400 Din. Nas!! edem S[»otsobfm ins.trukoij-(proti plačilu), sprejmem po nizki ceni na stanovanje z vso o-akrbo. NTa-slioiv pove og'as.!ia odd.-lek »Jutra«. 3-ii97-22 Dijakinjo nižjih razredov sprejmem v vsio oskrbo k domači hčerki (prvošolki) po! "g liceia. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 3:374(1-22 Dva dijaka (inji) sprejmem v v s« n^krbo. Soilnčna »oba. elektrika in brerop!«»~na pcimoč pri učenju. Baid. Sv. Pe-tra nasip št. 71/J. 38729-2E Dijaka eredmjeSoilcn sprejmem v vso o«krbo v sredini mesta blizu poŠte. A. TTutter. Ga im a u!iea št. 8/n (nova staivba). 33782-1 Dijakinjo sprejmem kot sostainovaikn v?o oskrbo, v bližini ohrtine in munske šoile. — Nemuščiina in klavir. Na-silov piyve oglasni fkddel-ek »Jutra«. 33734-22 Dva dijaka sprejmem na stanovanje s popolno dobro oskrbo. Nemška konver-zaclja ln klavir. Naslov v oglasnem oddelku »Jntra«. ' 33789-32 Dijakinje sprejmem v dobro oskrbo pod usodnimi pogojii. Naslov pove oglasmi oddelek »Jutra«. 33791-22 Dva mlajša dijaka ali dijakinji sprejmem v lepo Polnčmo sobo z dobro hrano. Pouk v nr.mtšoiiiii. Elekitrilka in kopelj. Mirje, Boig'iš;čeva ulica 4. visoko prMSfcj« — prva rila za obrtno &n>!o. 33790-Ž2 4 dijake sprejme po nizki ceni v vso oskrbo, v veliko sobo z eleikti^ko, FlOTjamč-ič v Flori jamski ulica št. 19/11. 33764-22 Dva dijaka sprejme učiteljska družina v dobro osikrbo in strogo nadzorstvo v bjiSirai obrtne šole in realke. Pomoč pri učenju brezplačna. — Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 33705-22 2 boljša dijaka (inji) najraje brata, event. tudi tri sprejmenn po dogovoru v neposredni bližini Zvezde Na želim nemška konrverza-eija. Naslov v oglasnem odde'iku »Jutra«. 33002-22 Dva dijaka ali gospoda sprejme na stamovanjie z zajtrkom dvočlamska družina blizu eihrtme šoie,. — Istotam oddam tudi čedmo sobico. K-olezijiska bVII — nova hiša. 337t>2-22 Dva dijaka sprejmem v lepo j® solnč-no sobo, s prvovrstno brano in oskrbo, v bližini realke in obrtne Sole. — Istotam oddam tudi malo sobico s hrano. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 33406-22 Dva dijaka sprejmem v v?o oskrbo v bližini vseh šol. Velika, krasna in »olnčna seba * posebnim vhodom, kopalnica in velik vrt. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 33363-22 Dva dijaka sprejmem v vso .oskrbo. Naslov v oglasnem oddel. kil »Jutra«. 33757-22 Dva dijaka (inji) sprejmem v centru mesta v lepo sobo, s popolno vestno oskrbo. — Sekula. Gradišče 17. 33371-22 1 ali 2 dijaka sprejmem v vso oskrbo v bližini realke iri obrtne šo!e. Naslov v oglasnem pdde'kn »Jutra«. .«546-22 Dva dijaka sprejme učiteljska rodbin« v popolno oskrbo, blizu srednjih šol. Naslov pove podružnica »Jutra« v Mariboru. 33607-23 Dijake sprejmem v zračno stamo-vamje, evemt. tudi z dobro brano, po nizki ceni. Miklošičeva cesta &t. 6/11 leve stoipajice desmo. 33579-23 Dijaka sprejmem na hrano šn stanovanje. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 33033-23 Dva dijaka srednješolca sipreime bolj-ša rodbina v lepo sobo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 33494-22 Tri dijake , sprejmem v vso oskrbo. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 38532-22 Dijake sprejmem na stanovamj« 5« brano, pojasnila daje Fre-ee, Moste, Zaloške e. 10. 33491-23 Mansardno sobo lepo, po zelo nizki eeni oddam enemu ali dvema di;akoma. Naslov v og!. oddelku »Jutra«. 33$75-23 Dijaka sprejme na stanovanje m event. twli na hrano A-na Cernivec, Gradišče št. 11. 3:3609-£t2 Dijaka ali akademika sprejmem za 600 Din n« stanovanje z vso oskrbo, k siirm abituirienitn. Bolgar-sia ulica št. M. 38484-22 Dijaki srednjih šol dobe vso osikrbo v prostornem i« zdravt-m sta novaaj-u, po 800 Din mesečna — Novi trg št. 4/11. 33606-22 4* — 11« septembra 1932 SVETOVNI VELESEJEM na katerem so zastopani NARODI in DRŽAVE ZNIŽANA VOŽNJA za brzovlake in navadne vlake JUGOSLAVIJA 25 % ČEHOSLOVAŠKA 33 % AVSTRIJA 25 % Pojasnila in legitimacije daje: ALOMA COMPANY, Aleksandrova cesta. ČEHOSLOVAŠKI KONZULAT. 11112 PUTNIK, Gajeva ulica, za nebotičnikom. Zahvala Vsem, ki so nam povodom smrti gospe Dva dijaka (inji) sprejmem na stanovanje v lepo in zračno sobo. — Na razpolago eivent. klavir in pomoč pri učenju do vicljučno VIII. gimnazije. Nasiov: N. Loboda. Plorijanska ulica 31 ITI. 33792-K Dijaka srednješolca sprejme v vso oskrbo boljša družin* k domačemu sim.il tre*.jeSo)©u. Soločn« soha. Nai»!ov pove oddcJok »Jutra«. 33776-22 Dijaka nižješolca sprejmem no dlr#»T*) domačo hrano im stanovanje na Sv. Jakoba trg« 8/n. 33750-32 • r It izrazili odkritosrčna sožalja, izrekata tem potom najsrčnejšo zahvalo rodbini Knstudič, Korošec Beograd, Celje, dne 1. septembra 1932. 11273 ! Dijake (inje) «?(xhM> sprejmem y centru Klavir. Naslov v og oddelku »Jutra*. 35673-32 Dva dijaka (inji) s-prejimem na stajiovainje v viti. Nemška konverzaoija in pomoč pri učenju. Na Eodeljevo 13. 33630-22 Dve dijakinji W>rP'."imem v vso oskrbo -v »rezini mesta. Klavir. Naslov pore oglasni oddelek »Jutra*. 33673-22 Dijaka sprejmem v jelo dobro oskrbo. Naslov v oglas {Hidelka »Jutra«. 33665-32 Dijakinjo ali gdč. »prejam-m n« Sv. Petra e. 5t. 51/1. 33650-22 Dva dijaka »ic.ime® v vso oskrbo v bližmi obrtne šol'© in realke. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 33647-32 Dva dijaka (inji) »prejmeim v vso oskrbo v bHžimi vseh šol. Na?!»v v ■oglasnem oddelku »Ju-tra« 33646-22 Nemška rodbina sprejm« nviješolca po 60O l>n. Istotaroi poisk H nemšnme jn nemški tečaj za 10 otrok. — Stari trg 361X1. 33602-22 Dva diiaka f afi brfw oskrbe sprej-ir™m na AIekča.n.d>rrifvi cp-ffti. Naslov v oplafnem oddelku »Jutra«. 33708-32 Trisohi. stanovanjej 2 opremljeni sobi 9 pri tifcli nami oddam na I oddaim boj ji emu go»podu JegHčevi cesti. Pojasnila aii zakomcema brez otrok v Korrtkovi uiici štev. 31. NaeJov v oglaseean oddelku 33707-31 | »Jutra«. 33640-23 Trisob. stanovanje I Sobo sdn&tto, T vili na Vrtač? »eipo in eolnčno, 8 »epa-oddam 8 1. novembrom, riraraim vhodom oddam Naslov v oglasnem oddel- dvema gospodičnama ali ku »Jutra«. 32Š10-31 gospodoma — tudi dija-------I koma. Ogledati vsak dam 2 komfortni stanovanji dvosoibno talkoj in trisobno s 1. novembrom oddam za Bežigradom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 33736-31 ■po 2. uri popoldroe na Ta-■boru štev. 5/H — levo. 33658-33 Parno lokomobilo s 16.04 m* kurilne ploskve in 6 a>tm., rada pov«6aaija obrata po ugodmri cent prodam. — Na ogled pri Guido Tombolo, St. Rupe-rt — Dolenjsko. 30638^0 Izgubljeno Opremljeno sobo solmeno, s brano ali brez takoj oddam v Gosposki ulioi št. 10/1. 33713-33 Dvosob. stanovanje Onremllenn <«vhn (1 soba 9 posebnim vho- L „ dmn) oddam takoj aH 9 ' 7: v 1. oktobrom - Poizve se C*nf" me6t* Cesta v Rožno dolino 36/1 * oddelku 33661-31 1 >Jutra<" 3S71°-23 Dvosob. stanovan e Opremljeno sobo podprMie.no, v vili takoj ? j>^ebn™ shodom oddam oddam. Solnčna lega. J .gospod« Naslov Naslov v oglasnem oddel- T t^aOTem wMencLlut" ku »Jutra«. 33788-31 33691-33 Stanovanja Opremljeno sobo s posebnim vzhodom odd.nm centru mesta emi ali dvema boljšima osebama. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 33678-33 Diiaka (fnjo) beaedB 60 pmr. m dajanj« DMImi al * M 11 Kot sostanovalka - i grem k pošteni družini v S tiri sob. stanovanje I sredini mes.ta. Naslov po-1 vsem komfoTtom im cen tralmo kurjavo, v centru mes-ta rečem g 1. februar i™-, m ogi^ni I Skrbnim staršem ,fMTa< " hčerke dijakinj Soinčna lega«. 3A>,6-31/a (,?aoVaje učitelj.išČMee) U I fi Hiromant-grafolog Tšmofejov, sprejema v hotelu »Slon«, soba št. 72/11 33508-34 stanovanje *pre-.meui v vso oskrbo s kmbmijo. liscem v notra- I Vdlikv* nr.TnA c^Kn na Rimstki ees,t.i štev. 7/1. I n;ostn m^-sta. Pomudbe na T t»i d/.HO 33694-32 I »glas. oddelek »Jutra« pod 8 posebnim vho- -I šifro »čieto«. 337.>4-3L'a | °om i"1 električno razsivet- Ija.vo, v sredimi mesta od dam. Porove se r gairaži »Exprese«, Vegoma ul. 8. 33779-23 Dijakinje »•nrp.jTrem v vso osikrbo. N<*m<ška k ninveria oi.ja in klavrr. P o Idi šuiklje, Blei-vešsora ce^ta šteiv. VITT. 33690-32 Dve dijakinji ■»»■pjimpfm na stanovainje in bran o. Naelfrv v ofirlasnem cddelku »Jutra«. 33688-22 Komfortno stanovanje eno -ali dvosobno iščem i n notranjosti mesta. Po- UpremljeHO SObO nudibe na oglasni oddelek s poseb. vhod.n.m in »Jutra« pod značko »Za triko takoj oddam solid 15. september«. 33Tot5-31/a j nri os^hi v Hrea>ovi ulri>cf št. 1(7/1 33760-23 ESSB33H\ Dijaka (inji) sprejmem v dobro oskrbo Kopalnica, klavir, inštntk-c':a im nemščina. Bobo-riče«va n-liiea štev. 20. Dijaka (inje) srrejmem -v zelo lepo in m-<»tVo ?obo z oskrbo ali hr»7. K'.ivjir. — Pol:amska eesta 18/1, leivo. 33710-22 Dijakinje apre.-mem na stanovan'e f pipolno oskrbo na Poljanski cesti št. 20/IH. vrata 7 P^Va domača hrana ter beaefe SO par; m iajaaj« n— ■ Un I Oa. (St) Sobo leipo opremtlje.no, s seipa-ratniim vhodom oddam v centru mesta. Nasliov oglasnem oddelku »Jutra« 33761-23 Ul! Lero sobo v vili zrač-oo in zdraa kuharica, Blaga, Boljše dekle, Boljša stranka, Cista soba, Cisto stanovanje, Crnoiaska, Centrum Ljubljane ,5000, Cena d« 200 Din, Cel dan odsotmi, Dobro mesto, Dobro ohranjeno, Dva, Direktor, Dijakinji, Dvojica "'406, Druga meščanska, Dvosobno, Dober promet, Dcibro natočeno, Denar, Do 300, Dom, Dober plačnik 3366. Enosobno, Erika, Elegantna 9oba, G. L. 46, Gotovina 500.000, Gotovina 06 Hišnik, Hiša, Inštruktor, J. K. 1882, Industrija, lika, Im,port 57, Jesenska sreča, Klum Helena, Kupim, Klarvir, Leipa prilika, Likvidacija, Lejia stavba 184, Letovišče 50. M.ndra ptica, Mlad pa.r, Mlada 36 Mirna stranka, Motocikl.ist Marija, Nagrada — mladenič, N. F., Neoviran vbod, Naipredek, Nesebično prijateljstvo. Ne daleč Nastop novemiber, Odraistli Oktober, Odlično. Premožen, Prvi SPipteimiber, Primorska družina, Prijazna, Pouk, Pridna im snažna, Plačilna natakarica. Preskrbljena., Po.štP.n im dober računar, Priidma im oi sta, Pridna, Poumoč, Pridna in inteligentna. Posesit n.ica, Poklurkar Ana, Per fektna. Položim 10.000, Resna ponudba, Resna de lavrka, Remtabilmo, R 200. Resn.os-*7-xi .-n I Oddam. Na.slov v oglasnem JutJa •_33739~3' oddelkn »Jutra«. 336S2-23 Zadnje novosti v damsklh klobukih K3 o> Cene zmerne S. Oslakovič Erjavčeva cesta (naproti drami) Stanovanje sobe, knhimet« in kuhinje tikoj oddam. Naslov pove e^Jaeni oddelek »Jutra«. 33651-31 Srednješolski dijaški penzionat Dvosob. Stanovanje v centrumu Ljubljane, pod strogim vodstvom profesorja in prefek- L S Ct SPREJME še nekaj srednješolcev. ! Prospekti na razpolago. Informacije pri g. Bombaču, Sol. slugi! j m. pralnico in dr varni- n- državne gimnazije na Poljanski cesti . 11252 | c r komfortno, takoj od- — dam v Zeleni jami, Pre- ll Zapustila nas je za vedno naša ljuba mama, babica, sestra, tašča, gospa IVANA ZALAZNIK roj. SLOVŠA po dolgi in mučni bolezni, previdena s tolažili svete vere, dne 31. avgusta ob 6. uri popoldne. Našo dobro mamo spremimo k večnemu počitku iz hiše žalosti, Vrzdenec št. 69, na domače pokopališče v petek, dne 2. septembra. ob 4. uri popoldne. Vrzdenec, Ljubljana, Verd, dne 1. septembra 1932. 11299 ŽALUJOČI OSTALI. fvnova ui.ica ite-v. 15. 33681-31 Dvosob. stanovanje f krbmjo, priitrlklina.mi, e!ek triko In vodovodom oddam s 1. oktobrom v Eof.ni doimi, cest« Vn/30 _33714-31 Stanovanje Ž sob. ka.binpta im kopal-TČce^ oddam s 1. okto-brcn. Naslov pove oglas, »d.ieiek »Jutra«. 33701-31 Podstrešno stanovanje prenovljeno, kuhinja, 2 sobic.-' im 2 mali sobici — ah-ambi — z elektriko takoj oddam stranki 3—4 odra slih oseb za 500 Mm. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 33766-31 Ugodno lahko kupite šivalni stroj ali kolo po znatno znižani ceni in sicer: Kolesa original Torpedo po Din 1.350 šivalni stroj s central bobin čolničkom g Kohler po Din 1.750 | Orion po Din 1.600 ■ ■ le pri stari tvrdki J s kolesnimi, avtomobilnimi in zimsko športnimi potrebščinami ■ i j J. Goreč Auerhammer -j » LJUBLJANA, Miklošičeva c. St. 30 11242 Umrl je danes ob pol 15. uri, previden s sv. zakramenti, gospod (Pavlin posestnik v Trebnjem Pogreb se bo vršil ob 16. uri na domače pokopališče. Trebnje, dne 1. septembra 1932. 11291 Žalujoči ostali laraai V glasbeno šolo Narodno-železnirarskega glasbenega društva »Sloge« v Ljubljani ho vpisovanje gojencev 5., 6. in 7. septemora dnevno od 8. do 12. in od 16. do 18. v društveni glasb eni dvorani v Ljubljanskem dvoru, Praz-akova ulica. Razdelitev učreih ur bo v soboto 10. septembra: za violino ub 16., za klavir ob 17. in za ostale inštrumente ob 18. uri. R edini šolski pouk se prične v ponedeljek 12. septembra. Tozadevni* okrožnica je nabita na šolski de.ski c veži pred društveno glasbeno dvorano in v veži direkcije državnih železnic. Sokol Sokolska župa Ljubljana. V nedeljo bo na strelišču veliko slavje strelske zveze Jugoslavije. Ob tej priliki bo iazv:t prapor, ki ga je poklonil Nj. Vel. kralj. V smisla okrožnice pozivamo ponovno vsa društva na*e zupe, predvsem pa društv* Ljubi^no in okolice, da se udeleže te^a izrednegi dogodka v čim večjem števvj. Zbirališče j? a v kr°j'u z društven-mi prapor , godbe Sokola I. in sokolske koa-enice na vrtu Narodnega doma ^b 9. dopoldne, odkoder^ odkorakamo na strelišče. Zun« nja društva opozarjamo, da je dovoljena cetrtinska vožnja in naj se zadevne legitimacije takoj narooe direktno pri okrožni strelski družim v Ljubljani. Zupr.a uprava. Bratska druitva mirnskega »okolskega okrožja se opozarjajo na nastop Sokola v Mokronogu v nedeljo 4. t. m. popoldne na travniku btr. Majema. Pridite! Glede izkušenj in pričetka telovadbe se ravnajte po navodilih načelnika iz Mokronoga. Bodite točni! R a i! i7> Izvleček iz programov Petek, 2. septembra. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12 45 s Dnevne vesti. — 13: Čas, plošče, borza. — 18: Salonski kvintet. — 19: Nekaj za starše. — 19.30: Gospodinjska ura. — 20: plošče! — 20.30: Prenos koncerta iz Beograda- —1 22.30: Čas, poročila. BEOGRAD 11.05: Radio - orkester. — 17.45: Lahka godba. — 20: Narodne pesmi. — 20.30: Koncert na orgle. — 21: Havajske kitare. — 21-30: Violinski koncert. _ 22; Moderni »šlaererjk. — 22.30: Ciganska sodba. - ZAGREB 12.30: Plošče. _ 20.30: Koncert iz Beograda. — 22.40: Godba za ples — PRAGA 19: Orkestralen koncert. — 20: Dramski večer. — 22.20: Plošče. — BRNO 19: Orkester. — 20: Prenos iz Pra