Izterjava... po gospodarskem sodišču Pri gospodarskih organizacd-Jah se je precej močno udoma-čHa negativna praksa. Zeto po-gosto v medsebojnib. ekanoms5ah odnosih uporai>l;ajo gospodarsko eodišče. O tem prep.ričljdvo pni-fia statistika o deJu gospodarakiih eodišč. Poglemo nekoiiko dej-•tev. Porast gospodarskih spotov V pnrth treh mesecih letošnje-ga leta so vsa sodišča pj-ve stop-Dje prajela 78.619 tožb — dvakrat vei kakor v lanskem ustreznem obdobju. Toda to se ne dogaja aamo letos. Število goapodarskih •porov raste iz leta v leto: leto števUo gospo- darskih sporov 1950 61.085 1951 99.974 1952 119.151 1953 112.924 1954 181.702 1955 253.319 Glede na to. kako so se stvani ratele ra-zvijati letos, lahko akromno priiaikurjemo, da se bo fttevilo gospodairakiih sparov dvig-Hiilo na 300.0001 Verigo upnikov in dolžnikov Predmet naijvečjega Stevila tp*arov so terjatve upnikav, Iz-terjeva-nje v dodočenem roku ne-odpla&anih dolgov. G-os-podaTska opgamiizacija, ki je zaradi pro-daje blaga alii kakar koli druga-te dosegla terfaiev pri d>rug1 go-epodaratai argainzao.ji, gre na •odišče, t. j. toži jo zaradd neiz-potnjeine cbveznosti in šeie tako lahko reaJizira svojo terjatev. To je nagipogostejši primer. Toda stvar ima evojo drugo plat. Ista organiaacija, ki je na-»piroti nefcomu upn,:k. j'e n&spirotj tretjemu — dolžnik. Ona je prav tako nekje kupiLa gorivo. surovme, kak stroJ aU pa roora pla-dairskih organizacij, ptvmeni v gospodaaistvii anarhičen element s celo vrssto §kod".jivih posled.ic za sikuipmost in za posamezno or-gamiizacijo ter posamezniika. Dodatna posiedioa Je huda obremeaitev goapodarskih so-diSč. To zahteva vedmo vei stro-kovnega in adimiinistrativnega osebja za goepodarska sodižča, kar je nepotrebno tra*enje druž-benega dela, strokn.vneaa deila, katerega že tako PTimanjjlkuje. Rom lo pelje? Medsefoojno kred:t:ranje med gospod.aT3kimi organizacijam,i Je protieakoniAo. To je v sooialistič-Dem gospodars^vu razuinijivo, Elastl 5e, ker siednJe uporablija ktediitnd mehanizem tudi kot ob-Ijko kontrole nad gibanjem go-spoda/rslva. Dojočen kratek rok med prodajo blaga in njeno de-namo realizadjo je seveda ne-ogiben an ga je razumeti kot se-stavjtf del plačilne tebjjiike, ne pa kot posojilo. Če pa se ta rok preflcorači, in Če ve'.iko Stevilo gospodarslkih arganizacij ta,ko fKKrtopa, se tako razvioe gtiihJjalci, nekontTOliirani kTeditni odoos, lai |« dokaj žiroik. __,__^ Omenjeni pojav tana ttidii to negativno stran, da Pa-či vlogo goapodarsk&ga sod'išča. Naimes-to da bj se razvijaio kot potrefcna ustanova, kj cbravnava doloiene primere, kj so neogibni v pogo-jiifa blQgovne>ga go^ipodairsitva, se pri tej pralksd gospodarsfco so-diSCe spTem.:nja v sestaviino pla-6ikie tehniike ]n n&dovoi.jeinega raizSiria.r.ja kreditTiih sredstev. Vse bolj se udomačuie pojav, da postaaa sodni proces kanai adi faza v realizaciji terjaitev. VaekaJcor moramo upodtevaiM, da porast proazvodnje in pro-meta ter razvoj iniiciative na podlagii eikonomsko-pravne indii-vidoiainosti podj«tij in zadrug neogiibno poradaijo pojav gospo-darskih sporov !n uatanovo go-spod*rskega sodišča, ld rešuje pravmo te sipore. Toda to mora imeti svo.io mejo. Deistva, ki bttio jih navadli, !n praiksa, ki jiih povzroča, pri^aio o tem, da je ta meja več kakor prefcora-Sena. Škodljivi formalizem Formaino se zdi. da nihče nl fcniv. Podje-tije Je prodalo blago, sedaj pa ne more dobiiti plačiila. Podjeitje po-trebuje sredstva za nfadajgnje pcwlova.nje. Bairi(ka pa, fci vodj podjetju njegov račun, laMro ustavi krediHe, ker pod-jetje ni »finE.Ti5no v redu«. Ce pod'jetje dolžnika toži, se s tem laihfco »praviči pri bank-i. Po tej logilkJ je postalo »Linan,6no v reduc Bamka ima takisto prav. V evooem kredritnem sistemu ne sme toleriTati nekcmtrollirainega terediiKiranda gospoda.rslkih orga-nizacij. Družba ji j« poverila to nalogo. Bamika povsetn ra7;u,m-ijiivo zahteva od podjjeitaa, da ˇ redu In prayočasino iztenja svoje terjaitve, — če ne drugače, tudi s pomočjo gospodarsikogia sodi-Sča. V veiini teh sporov pa gospo-darsko sodišče ni prava reši-tev. Ra?.en te formaflne poti je tuds druga, kl bolj ustreza na-5emu družbeoenau sisiteannu. Očit-dno se stvari gibljejo v okviru sociaJistiAnega družbenega slste-ma in da ta sistem nudii možno-sti za nvnogo bolj učmkovito ta pravHno reSevamje problemov medsebojnega poslovanja gospo-darsHcih organizacij. V »Naši skupnositi« sm že pi-sali, kako važno Je. da drfavsiki svet obravnava tudi vprašanjia pos-Iovania podjetij im odnosov do drugih podjetij in vse skup-nosti. Prav tako smo že pisaili tudl o teim, da fe treba upoSte-vati soUdtvost kupeev tn da je treba v dokvčemih primerih vna-prej zagotoviti plaLi'lo, Icar ns-§ pJačitoi meihanizem omogoča. Ce pa g>re za kred.it za obrait-na sredstva, potem so tud5 za ta priTner šifoike moinosii. Vse-kakor bi bilo ppavilncoe, če hi upnavni organj gtoblje raamlsilliiK o nekaterih vprašanjih v samem podoetju, na priiner o vprašsmju kaličine malerialinih zalog, koli-čine nelcurantinega blaga, n-epo-trebnh sredsrtev, n&kaierih od-veiSniih izdatkov itd. Po drugi pla>t,i pa &o ti organi organ«iko povezani tako t zastopiniškiimi te*le«i (svet praizvaja^lcev), ka-Iror tudi z drugiTni družbanAmi orgaini. Prav po tej linjji bi se lahko najusipešneJe reš&vaJa na-č«dna vpražain.ja in urejail posto-pek pri lcredliAiriaDjai. To u&fcreza niihovi vLogi in CbveoLnostiim. G«6(podairslko sodiJCe ne bl &melo ba