2004 (   E? B H2 = (?          0 G   $ @  )B #,,#,  ki je zakoreninjeno v njego- vem sreèanju s Kristusom pri Damasku. Kaj je osnova Pavlovega sporoèila? Kaj je njegov evan- gelij? Kaj je temelj, na kate- rem gradi (prim. 1 Kor 3,10- 11)? Pater Plevnik poskuša na ta vprašanja odgovoriti z zve- stim navajanjem Pavlovih be- sed, predvsem iz Pisma Korin- èanom, Tesalonièanom in Rimljanom. Pavlov evangelij je Kristus, ki je bil izroèen in je umrl, da nas je osvobodil greha in nas opravièil, in ki je vstal, da nam je poroštvo `iv- ljenja in veselja pri Bogu. To se bo v polnosti dovršilo ob drugem Kristusovem prihodu. Kljub temu, da izkušnja pri Damasku tako moèno odme- va iz Pavlovega oznanjevanja, pa zajema tudi iz izroèila Cerkve, kar jasno pove, ko predaja temeljno izroèilo prve skupnosti. Gre predvsem za oznanilo o Gospodovi veèerji (1 Kor 11,23-26) in njegovem vstajenju (1 Kor 15,3-11). Za Pavla obstaja samo en evange- lij (prim. Gal 1,6-9), ki mu je bil razodet pred Damaskom, in to resnico je bil pripravljen braniti ne samo pred Judi in pogani, temveè tudi pred drugimi kršèanskimi oznanje- valci, ki so pogosto kolebali med razliènimi judovskimi ali poganskimi vplivi. Plevnik je predstavitev Pa- vlovega oznanjevanja razdelil na sedem enot. V prvi pred- stavi Pavlovo mladost in raz- liène kulturne tokove v Tarzu in Jeruzalemu, ki so vplivali na njegovo izobrazbo. Vendar se konèno niè ne more pri- merjati s sreèanjem s Kristu- som, ki ga je do`ivel pred Da- maskom. Pavel je tukaj dou- mel, da je opravièenje nezaslu- `eni sad Bo`je milosti, da ga lahko èlovek zgolj sprejema po veri. Tudi v drugem delu, kjer predstavi Pavlovo oznanje- vanje Kristusove smrti, se Plevnik vraèa na Pavlovo iz- kustvo ob spreobrnjenju. Plev- nik se pridru`uje vrsti katoliš- kih in protestantskih teolo- gov, ki zagovarjajo tezo, da je cilj Pavlove teologije oznaniti in razlo`iti tistega, ki ga je sre- èal pred Damaskom. Njegovo prvo spoznanje Kristusa pri Damasku mu je dalo luè, v kateri je odslej razumeval Sve- to pismo in vse drugo (prim. 2 Kor 3,14). Vse, kar je pode- doval iz judovstva ali iz grške- ga sveta ali iz cerkvenega izro- èila ali iz poznejše misijonske prakse, je razumel v luèi spoz- nanja, ki ga je prejel pred Da- maskom. Pavel je v tem izred- nem in popolnoma neprièa- kovanem do`ivetju prejel svoj apostolski poklic in svoj evan- gelij. To ga po eni strani po- stavlja med druge apostole (1 Kor 9,1), ki jih je Jezus izbral, in ga hkrati od tega kroga raz- likuje, ker ga Jezus ni poklical z njimi vred. Pavel ni pisal sistematiène teologije, temveè pisma, ki so odgovarjala na konkretna vprašanja posameznih cerkve- nih skupnosti. V njegovih spi- Pri `upnijskem uradu v Dravljah je izšla knjiga Apo- stol Pavel, kanadskega biblici- sta slovenskega rodu, jezuita prof. Jo`eta Plevnika. Ker imamo na Slovenskem še ved- no zelo malo strokovne litera- ture o pismih in teologiji apo- stola Pavla, bodo knjigo z ve- seljem sprejeli ne samo du- hovniki, teologi, študentje in kateheti, temveè tudi širša jav- nost, ki jo zanima Sveto pi- smo ter v njem išèe odgovore na vprašanja o èloveku in o njegovi prihodnosti. Gre za preprost, pregleden in siste- matièno prikaz temeljnih vi- dikov Pavlovega oznanjevanja, - #   sih zato ne sreèamo do konca izpeljanih teoloških naèel, temveè bolj skice, ki v posa- meznih `ivljenjskih situacijah zarisujejo podobo evangelija, ki ga oznanja. Plevnik veèkrat poudarja, da se Pavel v pi- smih ne predstavlja kot nek- do, ki bi posedoval nek dovr- šen teološki sistem, iz katere- ga bi lahko svojim sogovorni- kom posredoval vnaprej izde- lane rešitve, temveè bolj kot teolog v nastajanju.V svojih pismih je razvijal posamezne vidike evangelija, ki so bili po- membni za skupnost, ki ji je pisal. Celoto oznanila je treba šele izlušèiti, èesar se avtor loti tako, da osvetli tri Kristu- sova odrešenjska dejanja, ki tvorijo temelj Pavlovega ozna- njevanja: Kristusovo smrt, vstajenje in ponovni prihod. Tem temam se posveti v preo- stalih petih poglavjih svoje knjige, pri èemer se opira predvsem na Prvo pismo Ko- rinèanom in Prvo pismo Te- salonièanom. Zelo nazorno prika`e avtor Pavlovo ozna- njevanje kri`a v Pismu Korin- èanom, kjer se mora Pavel sooèiti z neke vrste gnostièni- mi predstavami o vstajenju in bo`jem bivanja v svetu, ki iz- votljuje resnico o kri`u. Oz- nanilo o kri`anem Mesiju, ki je za pogane norost, za Jude pohujšanje, “tistim pa, ki so poklicani, Judom in Grkom, je Mesija, Bo`ja moè in Bo`ja modrost” (1 Kor 1,24), ostaja in mora ostati paradoks nad paradoksi. Beseda kri`a na koncu nujno razkrije, kako èlovek ne more sreèati Boga s èloveško modrostjo. Bogu se lahko bli`a le v poslušnosti vere. Ta naèin spoznavanja Boga, ki je poznan `e od Abrahama, oèeta verujoèih (prim. Rim 4,11-18), predstavi Pavel kot edini vreden èlove- ka in Boga. Tukaj avtor opa- zi moène paralele med teolo- gijo kri`a in naukom o opra- vièenju. Pavel je vse do zrelih let ra- sel v vzdušju judovske apoka- liptiène eshatologije. V Prvem pismu Tesalonièanom, ki ga štejemo za najstarejši kršèan- ski spis, smo sooèeni z napo- rom prve kršèanske skupnosti, da bi razumela novost Pavlo- vega oznanila o prihodnosti. Prouèevanje pavlinske eshato- logije je Plevnikovo posebno zanimanje vse od njegovega doktorskega študija pri nemškem biblicistu Schnac- kenburgu v Würzburgu leta 1971 naprej, zato je tej temi v knjigi posveèeno tudi najveè prostora. Leta 1997 je v Kana- di izšla njegova zadnja velik študija na to temo Paul and the Parousia: an exegetical and theological investigation, ki jo slovenskemu bralcu na kratek in dovolj poljuben naèin pred- stavi v zadnjih dveh poglav- jih. Pavel `eli v nasprotju z ju- dovskim pojmovanjem esha- tologije, ki je videla v smrti predvsem izkljuèitev iz skupnost `ivih in neke vrste materialistièni prestop v nek drug svet mrtvih, poudariti celovitost `ivljenja in smrti (prim. 1 Tes 4,13-18). Verniki bodo vstopili v neko sfero preoblikovanja, v kateri se bo èlovek uglasil v dele`enje `iv- ljenja vstalega Kristusa in s tem izkusil zdru`enje z Gospodom. Pavel gradi upa- nje v veèno `ivljenje s Kristu- som na podlagi Kristusove smrti in vstajenja: kar se je zgodilo Kristusu, se bo zgodi- lo tudi vernikom, ki so v Kri- stusu umrli, kajti v Kristusu je viden Bo`ji odrešenjski namen za vse. Na koncu knji`ica preide Plevnik v razmišljanje, prav- zaprav meditacijo o upanju, ki ga imamo v Kristusu. @iv- ljenje vernikov mora biti ne- prekinjeno prièakovanje Bo`- jega Sina (1 Tes 1,10). Upanje se hrani z deli ljubezni in na- porom vere. Temeljno po- slanstvo kristjana je `iveti upanje — ohranjati hrepenenje po novem nebu in novi zemlji in s tem uresnièevati Kristu- sovo slavo na lastnem telesu. S Plevnikovo razlago bomo la`je razumeli ta trajni poziv Pavlovega oznanila.   !