ILETH^BIKE o (j f-j Q " 1 A _*•— “ AVGUST 1981 - ŠT. 16 GLASILO DELAVCEV PREDILNICE LITIJA LETO XXII 95 LET NAŠE PREDILNICE OBLETNICA, KI NAS VSRODBUJA IN ZAVEZUJE Letošnja obletnica naše predilnice, ko no predpredilnico z novimi, slavimo 95 let od njene ustanovitve je prav- J"so|;“topr^ukzt™dS' zaprav križišče, na postanku katerega se predilnico sintetike in kon-oziramo nazaj, na prehojene poti, in ko lah- čno še sodobno in z avto-ko ohrabreni na temelju doseženih rezulta- matskimi stroji opremljeno tov utiramo svoj pogled v naSo prihodnost. Tokrat lahko na tem križišču tudi neposred- ziran razvojni program no presojamo, kako smo izpolnili naloge, nam je omogočil, da smo ki smo si jih naložili v preteklem petletnem močno povečali proizvod-planu in kaMna je naša usmeritev v nasled- ^ njem srednjeročnem obdobju, tja do 1.1985. preusmerili proizvodnjo, od tedaj pretežno bombažne preje, tudi na proizvodnjo sintetičnih in umetnih prej, ki so na svetovnem in jugoslovanskem trgu vedno bolj iskana. Vsa ta vlaganja so močno povečala obseg in strukturo naše proizvodnje, dvignila produktivnost, povečali smo akumulacijo m osebne dohodke delavcev, širše smo odprli vrata v mednarodno menjavo dela ter dosegli še druge gospodarske, družbene in politične učinke našega gospodarjenja in upravljanja. Odprli smo nove procese razvoju litijskega predilstva in gospodarstva ter razširili pota gospodarske in kulturne rasti tega območja, saj smo na ta način izdatno posegli tudi v krepitev osebnega in družbenega standarda tako delavcev naše tovarne in njihovih družin, kakor tudi drugih občanov. Takšni razvojni rezultati in uvajanje novih sodobnih tehnologij v proizvodne procese predilništva pa so se odražali tudi v dohod- v™« nico, smo obudili vse sna- veniji in Jugoslaviji tor nji-filnosti, težave in uspehe, hovih delavcev, ki so spremljali našo to- Skoraj vse do leta 1960 so varno od njenega začetka bili naši napori usmerjeni v pa vse dotlejJ to, kako na tehnološko za- Ugotovih smo, da so bila starehh strojih doseči čim-dolga desetletja življenja in ve^Je proizvodne rezultate, dela generacij litijskih pre- Spoznali smo, da po tej poti dic in predilničarjev napol- ne bomo mogli dolgo časa njena s trpljenjem in bojem in učinkovito naprej, zato za njihov življenjski obstoj smo se odločili za pospeše-in boljši kos kruha, a hkrati n. A) PREDILNICA SINTETIČNE PREJE 60.183 82.079 - proiz. hala za mešal, vlaken 10.200 12.776 oprema za.mešalnico vlaken 10.40? 11.206 modernizacja mikalnice 22.367 30.254 modernizacija predpredilnice 5-364 6.348 modernizacija predilnice 16.414 18.853 - klima naprave 3.600 1.737 - ojačanje razsvetljave 831 905 B) PREDILNICA BOMBAŽNE PREJE 71.892 75.768 - dopolnitev čistilnice 889 1.204 dopolnitev mikalnice 2.000 2.543 - dopolnitev predpredilnice 4.963 5.438 modernizacija predilnice 56.412 57.240 modernizacija česalnice 5.628 5.033 - klima naprave 1.700 3.405 ojačitev razsvetljave in ostalo 300 905 C) SUKALNICA - PREVIJALNICA 2.300 8.641 - nabava efek. stikalnih strojev - 8.270 modernizacija klima naprav 2.300 371 D) OSTALO 7.769 15.412 INVESTICIJSKA PORABA SREDSTEV 151.144 181.899 - po srednjeročnem programu 151.144 163.734 - izven programa 18.165 skega obratovanja je del kapacitet iztrošen in ekonomsko zastarel kljub rekonstrukciji leta 1956 (stroji izvirajo iz leta 1910—1935). Zato se v obdobju 1976—80 nadomestijo izrabljeni stroji z novimi, ki bodo popolnejši tudi v pogledu tehnologije. 5. Proizvodni in finančni učinki a) Proizvodnja preje — bombažna kardirana preja 3.596 ton: bombažna česana preja 706 ton; preja izdelana iz kemičnih vlaken 4.348 ton; skupaj 8.650 ton. Količinska proizvodnja se poveča za 34 % ali za 2.200 ton. Znatno se poveča proizvodnja sintetične preje. Poudarek je dan barvnim prejam. Poleg klasičnega predenja se uvede proizvodnja po a prešli na triizmensko delo. Sa- pestro, zato bi morali vso pro-ma količina proizvedenih efek- izvedeno količino najprej spra-tnih sukancev nam še ne pove viti na skupni imenovalec, kar dovolj, ker je število stopenj pa smo, po vzorčenju, začeli predenja in efektov lahko zelo šele z letom 1981. PROIZVODNI UČINKI Proizvodni učinki so odraz pravilne izkoriščenosti in usklajenosti proizvodnih kapacitet. O nekem optimalnem redu v danih pogojih investicijskih vlaganj nikakor ne moremo govoriti, ker programa rekonstrukcij in modernizacije nismo izvajali po terminskem planu. Glavni vzrok za zakasnitev investicijskih del so bile v tem času sprejete uvozne restrikcije; problem manjkajočih deviznih sredstev za uvoz opreme. Iz zagate pri teh problemih nam je največ pomagala firma »Krušik« iz Valjeva, kot glavni izvajalec. Ker so investicije zajemale vse proizvodne faze enojne preje, je hilo medfazno usklajevanje toliko težje, ker nismo uspeli delati po časovnem zaporedju planskih predvidevanj. Iz zaporedja proizvodnje po letih, prikazane v spodnji tabeli, vidimo, da je bil padec proizvodnje enojne preje največji v letih 1978 — 79, ko je bilo delo na investicijah najbolj intenzivno, čeprav so bili izdobavljeni nekateri ključni stroji šele v letu 1980, zato se bodo efekti investicijskih vlaganj odrazili šele v naslednjih letih. Tako vidimo iz strukture proizvodnje upadanje česane preje in ponoven vzpon v letu 1979/80, ko smo v letu 1978 montirali 4 nove česalne stroje z dublirko za svitke. Potrebe po viskoznem vlaknu pa so v zadnjih letih upadle, za nas pa tudi niso bile donosne. Od usklajenosti posameznih skupin strojev po fazah proizvodnje, to je po poprečnih številkah predenja, je namreč odvisna višina proizvodnje, od tega pa finančni uspeh. Gre torej za najboljšo sinhronizacijo proizvodnih kapacitet, upoštevajoč pri tem še potrebe kupcev in količino vloženega živega dela ter stroškov na enoto proizvoda. Neusklajenost prodajnih cen z družbeno potrebnim in priznanim delom med številkami in kvaliteto preje pa lahko vzpodbudi tudi drugačno strukturo proizvodnje, s tržno akumulativnejšimi proizvodi, ob splošnem pomanjkanju vseh vrst preje na našem tržišču. Proizvodnjo sintetične preje pogojuje pri nas, poleg gornjih ugotovitev, še poprečna številka preje in količina pred-preje namenjene za sukal-nico efektnih sukancev. Velik vpliv na količino proizvodnje pa ima tudi velikost partije, ker se z manjšimi partijami povečuje število menjav, zastojev, s tem pa tudi izpad proizvodnje. Naštetih pogojev v preteklem petletnem obdobju, zaradi velikih investicijskih del, nismo mogli izvajati, zato je proizvodnja padla, v naslednjem srednjeročnem obdobju pa morajo biti ravno ti pogoji osnova optimalne proizvodnje, močno preko 8.000 ton enojne preje. PROIZVODNJA P'*« I 1 Prrnl« prt)« «7» ‘fto 'v* 'l8 '■'C Nadaljevanje na 6. strani /" OD v /■ ^ DO v________y (Nadaljevanje s 5. strani) PROIZVODNJA Leto efektivna proizvodnja Celokupna proizvodnja Efektna v pogojnih sukalni-enotah ca Enojna preja Slikana preja Previta preja 1976 6.638 2.728 5.610 8.705 1977 6.804 2.758 5.253 8.714 1978 6.361 2.769 5.340 8.735 1979 6.299 2.527 5.251 9.537 283 1980 6.526 2.351 5.383 9.061 277 STRUKTURA PROIZVODNJE BM 1961 1961 196) IM* IMS STRUKTURA 1966 1967 1966 196» »70 »71 »72 »73 »74 »75 30, PROIZVODNJE ENOJNE PREJE n n 81 Leto Bombažna Česana Viskozna Sintetična 1 Skupaj | P R E J A 1976 3.142 498 383 2.615 6.638 1977 3-341 357 413 2.693 6.804 :i978 3-016 273 494 2.578 6.361 j 1979 3.217 339 174 2.569 6.299 1980 3.142 464 55 2.865 6.526 | Urejenost delovnega mesta omogoča produktivnejše in varnejše delo. Na sliki: novi prstanski predilni stroji iz tovarne Krušik Valjevo. S pravilno usklajenostjo že leto, kvalitetnim vzdrževa-navedenih elementov, potem njem strojev in opreme, bomo še s pravočasno oskrbo ustrez- dosegli optimalne načrtovane nih kvalitet surovin, polno za- učinke po dokončanih inve-sedenostjo kapacitet skozi vse sticijskih delih v letu 1980. V. K, Moderno urejen oddelek za predelavo sintetičnih vlaken (mikalniki Hergeth). POSLOVNI USPEH V obdobju 1970—75 je bila dosežena hitra rast celotnega prihodka. Po letu 1975 pa zasledimo stagnacijo celotnega prihodka, kljub začetni rasti količinske proizvodnje in prodaje enojne preje. Proizvodnja sukane in previte preje je odvisna od proizvodnje enojne preje in potreb ter naročil kupcev. Zadnja leta pa pada tudi zaradi iztrošenega strojnega parka, ki ga kanimo reševati v novem tekočem srednjeročnem planu. Proizvodnji efektnih sukancev pa bomo z novimi investicijami morali posvetiti tudi večjo pozornost. Rabili bi nove prostore za nove stroje. Pohvalno je še to, da bomo z novo tehnologijo, dobro orga- nizacijo dela (tudi načrtovanimi rednimi dopusti), dosegli toliko večjo proizvodnjo pri znatno zmanjšanem številu zaposlenih (glej tabelo), kar pomeni močno povečanje produktivnosti dela na zaposlenega, kot osnove za povečanje akumulacije, boljšega osebnega in družbenega standarda. Zanimivo je primerjati tudi doseženo proizvodnjo s poprečnimi Nm in efektivnimi grami v letu 1980. Vzrok za to je v novih predpisih o ugotavljanju celotnega prihodka. Z vstopom v novo petletno plansko obdobje 1976 — 80 je prišlo do sistemskih sprememb v ugotavljanju in delitvi celotnega prihodka. V prejšnjih letih se je ugotavljal celotni prihodek na osnovi prodaje. Tudi razporeditev celotnega prihodka je bila izvršena na podlagi prodaje, četudi v celoti ni bila plačana. Zato je prihajalo do stanj, ko smo obračunsko ugotovili finančne efekte, jih tudi razporedili v sklade delovne organizacije, obračunali obveznosti do družbe in jih tudi takoj plačali, denarja pa ni bilo, ker izdelki še niso bili v celoti plačani. Dejansko se je razporejal dohodek, ki v celoti še ni bil ustvarjen. Nove sistemske spremembe so v ugotavljanju celotnega prihodka povzročile, da je bil celotni prihodek v letu 1976 zaradi velikih terjatev manjši, kljub večji prodaji izdelkov. V letu 1977 se celotni prihodek zviša za 8 %, ker se je izdatno povečala količin- PODATKI 0 PROIZVODNJI IN DELOVNI SILI ZA LETA 1976 - 1980 Leto Proizvodnja preje v kg enojne Povprečna Nm Efektivni grami Povprečno ; število zaposlenih : efektiva baza 1976 6.638 6.266 30,6 20,67 1.167 1977 6.804 6.655 31,2 20,86 1,179 1978 6.361 6.364 32,2 19,77 1,186 1979 6.299 6.309 32,6 19,27 1.145 1980 6.526 ~ 31,9 22,00 1,113 r OD v ska proizvodnja preje in prodaje. V tem letu doseže delovna organizacija najvišjo količinsko proizvodnjo to je 6.804 tone, ki je v naslednjih letih nazadovala, zaradi modernizacije proizvodnega procesa. V naslednjih dveh letih je celotni prihodek rasel po stopnji 10%, le v letu 1980 se je povečal za 31 %. Na rast celotnega prihodka je vplival spremenjeni asorti-man izdelkov, v letu 1980 pa tudi izdatni porast prodajnih cen preje. Dohodek delovne organizacije je naraščal hitreje kot celotni prihodek. Dinamika je bila naslednja: 1975/76 + 10 % 1976/77 + 26 % 1977/78 - 1 f 1978/79 + 26 % 1979/80 + 37 % V letu 1977 je delovna organizacija dosegla velik porast dohodka po zaslugi zakona o zavarovanju plačil. Leta 1978 je delovna organizacija dosegla celo nižji dohodek kot leto poprej. Na stagnacijo dohodka so vplivali višji stroški zaradi naraščanja cen reprodukcijskega materiala in nazadovanje proizvodnje zaradi investicijske dejavnosti. Po letu 1978 dohodek zopet narašča, čeprav v količinski proizvodnji ne dosegamo boljših rezultatov. Na hitro rast dohodka vplivajo v največji meri višje prodajne cene in boljši asortiman izdelkov ter proizvajanje novih proizvodov — efektivnih sukancev. A. K. Analitik dela opravlja meritve na sukalnih strojih, ki jih bo uporabil pri izračunu učinka delavke. RAZVOJ ZAPOSLOVANJA Razvoj števila zaposlenih delavcev prikazuje, koliko delavcev je bilo na določen dan zaposlenih, koliko delavcev se je v posameznih letih na novo zaposlilo, koliko jih je odšlo in kolikšen je bil odstotek fluktua-cije (F) v posameznem letu. Število zaposlenih Med letom prišlo med letom odšlo !| :*F | , v zač i leta jj sk. ' M !ž 1 sk 1 i s** i Pl ! ž sk. M Ž 1976 1167 572 795 ; 105 52 71 i 104 42 j 62 8,2 1 1977 1166 562 804 145 45 100 121 40 1 81 9,2 |1978 || 1188 565 1823 | 116 45 72 |l20 42 1 78 9,2 |l979 l| 1184 366 j 818 158 59 79 il99 75 126 15,1 j 1980 j 1125 552 771 78 29 49 ‘152 59 1 95 11,0 Il981 ; 1069 342 727 I , V letih 1976—1981 se je število zaposlenih delavcev zmanjšalo. V zadnjih 5 letih je prišlo na delo v Predilnico Litija 578 novih delavcev, iz delovne organizacije pa je odšlo 676 delavcev. Razlika med številom delavcev, ki so odšli in številom tistih, ki so prišli, je 98 in to pomeni zmanjšanje poprečnega števila zaposlenih v zadnjih 5 letih. Iz tabele je razvidno, da se je v letih 1976—1978 število zaposlenih večalo, po letu 1979 pa se je število zaposlenih zmanjševalo. Poprečno letno je prišlo v delovno organizacijo 115 delavcev, odšlo pa 135 delav- cev. Odstotek fluktuacije za 5-letno obdobje znaša 38,7%. Po posameznih letih je bila fluktuacija delavcev najvišja v 1.1979 (15,1 %), (najnižja pa je v prvih 6 mesecih letošnjega leta (iz tabele ta podatek ni razviden) in znaša le 3,6 %. V tem obdobju se odstotek ženske delovne sile ves čas giblje od 68,1 % do 69,1 %, odstotek moške delovne sile pa od 31,9% do 30,7%. V letih 1976-1980 je prenehalo z delom 676 delavcev. Vzroki prenehanja so bili naslednji: - odpoved delavca - upokojitve - invalidske upokojitve j- prekinitev v poskusnem roku umrli - odhod v JLA j- potek delovnega razmerja za dol.čas j- ukrep prenehanja delovnega razmerja 4T4 delavcev 88 delavcev 23 delavcev 24 delavcev 9 delavcev 52 delavcev 41 delavcev 25 delavcev SKUPAJ 676 delavcev Upokojitve Število upokojenih delavcev §5fYil2_H22}S2ii®5ib_delavcev ’ Star ostno upokojeni J Invalidsko upokojeni Skupa j ž M Skupaj Ž M Skupaj Ž I M 1 Skupaj 1976 8 5 15 4 _ ! 4 12 5 1977 9 1 10 5 2 5 12 5 15 1978 10 5 15 A 2 i 6 14 ; 5 19 1979 18 1 19 2 2 ! 4 20 : 5 25 1980 51 2 55 5 1 i - 54 1 5 57 Skupaj' 76 12 88 Ji 16 7 92 j 19 1 111 (Nadalje vanje na 8. strani) V______y r n DO v_______y (Nadaljevanje s 7. strani) V 5 letih se je upokojilo 111 delavcev. Največ upokojitev je bilo leta 1980 (37 upokojitev). V tem letu se je namreč upokojila generacija delavk (31 delavk), ki so se zaposlile v Predilnici v Litiji takoj po osvoboditvi in večina teh je ostala pri nas polnih 35 let. Invalidske upokojitve niso v porastu, kar je razveseljiv podatek. S sprejetjem zakona o delovnih razmerjih, ki je na novo uvedel v letu 1973 petintrideset let pokojninske dobe za ženske in štirideset let pokojninske dobe za moške, smo pričakovali, da se bo število invalidskih upokojitev večalo. V letih 1973 do 1980 so bile 4 invalidske upokojitve poprečno letno, v enakem primerjalnem obdobju v letih 1964 do 1972 pa se je poprečno letno invalidsko upokojilo 7 do 8 delavcev. Vzrok upadanju invalidskih upokojitev je verjetno tudi v razporejanju delavcev in delavk na opravljanje lažjih del in nalog. Delavce in delavke, ki so se jim delovne sposobnosti zaradi fizičnih naporov zmanjšale in niso več kos doseganju norm in večjim fizičnim naporom, na predlog obratnega zdravnika in na podlagi sklepa odbora za delovna razmerja, razporedimo na opravljanje lažjih del in nalog. Teh je v naši delovni organizaciji sicer z leta v leto manj, vendar z dobrim sodelovanjem proizvodnega sektorja in naše strokovne socialne službe posamezne primere sproti rešujemo. Kvalifikacijska struktura zaposlenih Leto zač. leta Vis. izobr. 1 Viš. izobr. | Sred. jizobr. | Nižja izobr. 1 VK KV j PK j NK 1976 9 62 1 205 11 157 |266 ; 453 1977 A 10 64 217 12 156 !267 436 1978 5 1 11 63 232 16 152 :269 I AA0 1979 6 10 63 247 17 147 :246 j 448 1980 A 12 61 I 218 15 1A0 224 |449 1981 5 12 61 210 14 134 199 434 Povprečna 1 letna kvali- 5 11 ; 62 221 : 14 !148 245 ! 443 Ifikacijskai | istruktura | 1 Kvalifikacijska struktura se v 5 letih bistveno ni spremenila. Zmanjšalo se je le število delavcev, ki imajo priznano polkvalifikacijo. Strojnim delavkam so v preteklih letih s prevedbo priznavali polkvalifikacijo in so jo imele priznano skoraj vse posluževalke strojev. Z upokojitvami starejših delavk pa se število pol-kvalificirane delovne sile z leta v leto manjša. V letu 1979 zasledimo najvišje število delavcev, ki imajo končano osnovno šolo, že v naslednjem letu pa število močno upade. Veliko delavk je namreč v letih 1978/1979 pri Delavski univerzi v Litiji končalo administrativno šolo in se zaposlilo v administraciji, nekaj v okviru delovne organiza- cije, veliko pa se jih je zaposlilo v drugih organizacijah. Še vedno pa je velik delež tistih delavcev, ki nimajo končane niti osnovne šole oziroma priznane nobene kvalifikacije. Po letu 1976, se je zaledje delovne sile iz litijske občine počasi izčrpavalo. Pričeli smo z zaposlovanjem delavcev iz drugih republik. Le-teh je bilo v začetku leta 1976 v naši delovni organizaciji 56 oziroma 4,8 fr od vseh zaposlenih. Z leta v leto pa se je odstotek zaposlenih iz drugih republik večal in v začetku 1.1981 je bilo v naši delovni organizaciji že 143 delavcev iz drugih republik, oziroma 13,4 % od vseh zaposlenih. Fluktuacija teh delavcev je višja, saj predstavlja letno Lani septembra se je upokojilo kar deset sodelavk hkrati. Razen ene, so vse dopolnile 35 let delovne dobe in to v naši tovarni. 13,5%. Vzrok temu so verjetno neurejene stanovanjske razmere. Pri urejanju stanovanjskih razmer pa jim je v veliki meri pripomogla tudi Predilnica Litija in tudi samoupravna stanovanjska skupnost občine Litija. Predilnica Litija je dodelila stanovanja že 37 delavcem iz drugih republik, od tega 31 izpraznjenih in 6 novih. Pot na delo S tovarniškim avtobusom se vozi dnevno 123 delavk in delavcev. 37 zaposlenih se vozi s tovarniškim avtobusom in imajo stalno prebivališče v litijski občini (relacija Litija, Breg, Sava), ostali delavci in de- lavke pa se vozijo iz Zagorja in Trbovelj (86 delavcev in delavk). Z mestnim avtobusom pa se vozi na delo 28 delavcev, vsi iz smeri Šmartna. Od skupnega števila zaposlenih, je 9,7 % zaposlenih iz drugih občin. Torej je odstotek delovne sile v Predilnici Litija, ki so občani naše občine zelo visok (90,3%). Ta podatek kaže, da je navezanost na našo delovno organizacijo v okviru občine še vedno velika, in da je dnevna migracija zaposlenih iz drugih občin izredno majhna. Kot zanimivost naj navedemo tudi podatek, da se je v zadnjih 5 letih v Predilnici Litija zaposlilo kar 23,2 % otrok naših delavcev. Vera Bric DELAVCI RAZPRAVLJAJO IN ODLOČAJO Vpeljano samoupravno delovanje se je odvijalo tudi v pretečenem srednjeročnem obdobju. Skušali pa smo ga obogatiti, predvsem pa spodbuditi delavce za aktivnejše sodelovanje pri razpravljanju in odločanju. Obveščanje, ki smo ga v tem obdobju še izpopolnjevali, je k izboljšanju samoupravljanja prispevalo svoj delež. Litijski predilec je leta 1980 doživel že dvajsetletnico in v istem letu postal štirinajstdnevnik, prejemamo pa ga vsi delavci na dom. Objavljene informacije so sedaj bolj sveže, predvsem pa se je povečalo število objavljenih informacij pred razpravljanjem in odločanjem. Vsebino predlogov tako lahko doma v miru preberemo, razmislimo, se še s kom pogovorimo, nato pa na sestankih povemo svoje mnenje. Tako počne večji del delavcev, vendar je še vedno preveč takšnih, ki jih tudi tak način obveščanja še ni spodbudil, da bi brali Delegati delavskega sveta iz prejšnje mandatne dobe, od leta 1977 do 1979. časopis in se aktivno vključevali v dogajanja v delovni organizaciji. Tudi Informacije, ki izhajajo v 70 izvodih, letos v poprečju trikrat tedensko, so neobhod-ne za naše delo. Uporabljamo pa jih za najbolj sveže informiranje pred odločanjem, za obveščanje o delu in sklepih delavskega sveta, odborov, komisij in družbenopolitičnih organizacij. Precejšen del vsebine Informacij je namenjen odgovorom na vprašanja, ki jih postavljajo delavci na sestankih samoupravnih delovnih skupin. Delegatsko gradivo za seje delavskega sveta je v tem obdobju postalo neob-hoden vir informiranja pred odločanjem. Izbolj- šala se je tudi vsebina: informacije so krajše, bolj enostavne in tako vsakomur razumljive. Precejšen del gradiva, včasih pa tudi v celoti, za seje delavskega sveta, je objavljeno že v Litijskem predilcu ali Informacijah, preostali del pa dobijo delegati z gradivom. Tako je posvet delegatov s sodelavci lažji; lažji pa je tudi posvet na samoupravni delovni skupini, preden gre delegat na sejo. Le redkokdaj je še kakšna točka dnevnega reda tako nujna, da zanjo ni mogoče vnaprej pripraviti informacije. Z dnevnih redov pa je izginila tudi točka »razno«, ki je v prejšnjih časih vsebovala vse preveč nepredvidenih predlogov. Delo delavske- ga sveta, ki se sestaja enkrat mesečno, postaja tako praktično neposredno samoupravljanje z najširšim vplivom vseh delavcev. Samoupravljanje V samoupravljanju smo napravili v zadnjem letu tega obdobja korak dalje, predvsem z ustanovitvijo 35 samoupravnih delovnih skupin, ki so pričele delovati z letošnjim letom in se sestajajo v glavnem enkrat na mesec. Njihovo uspešno delovanje, takoj na začetku, je prepričalo tudi tiste, ki so v začetku dvomili v uspešnost. Delavci so tak način samoupravnega delovanja hitro sprejeli. Na sestankih v vlogi zborov delavcev, sindikalnih in delovnih sestankov, delavci razpravljajo, odločajo o nekaterih najpomembnejših zadevah, predlagajo in postavljajo vprašanja z vsakdanjega področja dela in življenja. To pa je tisto, kar smo pred tem pogrešali. Na vprašanja, na katera ni mogoče odgovoriti na sestanku samoupravne delovne skupine, dajejo strokovne službe odgovore v Informacijah. Ti sestanki pa so tudi priložnost za najbolj neposredno obveščanje in za delovne dogovore. V prvem polletju so npr. delavci na šestih sestankih SDS postavili preko 120 vprašanj, predlogov in pripomb. Večina od njih kaže na to, da so se delavci aktivno vključevali v razreševanje problemov svoje delovne sredine. Strokovne službe so na vsa vprašanja posredovale pismene odgovore. Vse pogosteje pa se na sestankih SDS delegati delavskega sveta posvetujejo »pred odločanjem«. Tudi vodje SDS, ki so organizacijski vodje delovnih enot, so se odgovorno zavzeli za delovanje samoupravnih delovnih skupin. Bo pa potrebno za vodenje sestankov še nadalje dodatno usposabljati tako vodje, kot tudi sindikalne delavce in delegate delavskega sveta in ustrezno kadrovati delavce na mesta vodij, ter izbirati primerne kandidate za delegate v delavskem svetu in v izvršnih odborih sindikata. Poleg dela delavskega sveta, aktivnosti samoupravnih delovnih skupin, tudi delo v ostalih samo- upravnih organih sproti poteka, v okviru opredelitev irr pooblastil, za katere smo se dogovorili v samoupravnih splošnih aktih. Samoupravni splošni akti so urejeni in jih sproti dopolnjujemo s potrebami in z zakonskimi predpisi. Čeprav z delom delegacij še ne moremo biti popolnoma zadovoljni, je v drugem mandatu le čutiti določen napredek. Delegacija za zbor združenega dela in deset posebnih delegacij za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti so se redno sestajale in obravnavale gradivo. Za pomembnejše odločitve so se posvetovale z delavskim svetom in upoštevale sprejete planske dokumente. Pri zahtevnem delu so jim pomagale strokovne službe. Člani naših delegacij so se redno udeleževali skupščin, pri obravnavi gradiva na sejah pa so sodelovali s stališči delegacij in delavskega sveta, kar tudi v tem obdobju še ni bila pogosta praksa delegacij drugih delovnih organizacij. Delo sindikalne organizacije, ki deluje v štirih osnovnih organizacijah, je v sodelovanju z organizacijami zveze komunistov in zveze socialistične mladine, dobilo pravo vsebino in je sindikalno delo čutiti na vseh področjih, kot ga predvideva zakon o združenem delu. To je tudi omogočilo, da smo v procesu samoupravljanja lahko uspešno napredovali. Večja teža dela sloni še vedno na konferenci sindikata, premalo pa na izvršnih odborih osnovnih organizacij in osnovnih organizacijah, ki bodo morali postati glavni nosilec sindikalnega dela v bodoče. Tako kot noben napredek ne predstavlja končnega cilja, se tudi s sedanjim napredkom v samoupravljanju ne moremo in ne smemo zadovoljiti. Cilji so še višji in poti morajo tudi v bodoče voditi navzgor, k nadaljnjemu napredku in razvoju. M. Kralj Sedanji delegati delavskega sveta na eni izmed svojih sej. PROBLEMI NABAVE BOMBAŽA V LETU 1981 Bombaž kot borzno blago Najprej bom podal nekaj osnovnih podatkov o bombažu kot borznemu blagu. Največje borze za bombaž so v Angliji in v ZDA. Na teh borzah veljajo za bombaž naslednji standardi, ki so podlaga za sklepanje borznih poslov bombaža. S t a i n e d j extra ~j~ white ~[ gray jspotted j tinged j Middling Fair MF Stricr:goodmiddling SGM ; jGoodmiddling GM I + jStrictmiddling SM ! + (Middling M ; + j Strictlov/middling SLM ! + i Lowniiddling LM + |Strictgoodordinary SGO + |Good Ordinaey GO + yellow Kvalitetna stopnja bombaža je temeljna kvalitetna stopnja za določene značilnosti bombažnega vlakna. Poleg nje je pomembna za kvaliteto bombažnega vlakna še njegova dolžina. Standardne dolžine bombažnega vlakna iz ZDA, ki notirajo na borzah so naslednje: 3 A " 1 - 1/32 13/16" 1-1/16 " 7/8 " 1-3/32 " 29/32 " 1-1/8 " 15/16 " 1-5/32 " 31/32 " 1-3/16 " 1 " i 1-7/32 " 1-1/2 1-lA " 1-9/16 1-9/32 " 1-5/8 1-5/16 " 1-3 A 1-11/32 " 2 " 1-3/8 " Poleg omenjenih značilnosti dopolnjujemo kvalitetne stopnje ameriškega bombaža s pristavki full (kpopoln) in shy (nepopoln), z navajanjem, ali je bombaž z umetno namakanih področij (irrigated) ali s področij, kjer dobi potrebno vlago z dežjem (rain-grown). Včasih se dodaja tudi letnica žetve. Vse omenjene značilnosti vplivajo na borzno notacijo za določeno kvalitetno stopnjo. Borzne notacije se lahko izrazi neposredno le za eno kvalitetno stopnjo, na primer pri bombažu za Middling 1”, medtem ko si za druge stopnje pomagamo z dodatki in odbitki. Pripominjam še, da so se tudi vse druge države na borzah nekako prilagodile tem standardom, tako da so ti standardi praktično univerzalni. Svetovna situacija nabave bombaža v sezoni 1980—81 in 1981—82 Pri razlagi svetovne situacije proizvodnje, nabave in zalog bombaža se bom opiral na podatke, ki jih je izdal International Cotton Advisory Committee, Washington ter na publikacijo Liverpool Cotton Services-a. To sta dve najmarkant-nejši ustanovi, ki spremljata proizvodnjo, nabavo in zaloge bombaža praktično na celem svetu. Najprej bom poskušal opisati svetovno proizvodnjo bombaža v sezoni 1980—81. Celotna sve- tovna proizvodnja bombaža od 1. 8. 1980 do 31.7. 1981 je znašala 65.757.000 bal. To je približno 14,270.058,08 tone. Od tega je odpadlo na ZDA in Sovjetsko zvezo skoraj 50 % svetovne proizvodnje bombaža. Za sezono od 1. 8. 1981 do 31. 7. 1982 napovedujejo ameriški strokovnjaki rekordno svetovno proizvodnjo in sicer 68.800.000 bal kar pomeni za okoli 3 milijone bal večjo proizvodnjo, to je aproksimativno 650.000 ton več kot v sezoni 1980 do 1981. Ameriški strokovnjaki navajajo, da bo posledica povečane proizvodnje bombaža, večji hektarski donos (v sezoni 1980 — 81 je bil donos 438 kg/ha, v sezoni 1981 do 82 naj bi pa bil 448 kg/ha) in pa v večji za-saditveni površini. Ta površina naj bi se povečala za aproksimativno 688.000 ha. Sovjetski strokovnjaki napovedujejo za sezono 1981 — 82 za svojo državo nekoliko manjšo proizvodnjo kot v sezoni 1980 — 81. Vendar se iz njihovih podatkov ne da razbrati ali gre za taktično ekonomsko potezo ali bodo zasadili manj površin oz. da bodo imeli manjši hektarski donos. Situacija nabave bombaža na jugoslovanskem trgu Jugoslavija poprečno uvozi letno okoli 120.000 ton bombaža. Od tega uvozimo okoli 60.000 ton bombaža iz Sovjetske zveze ter okoli 55.000 do 60.000 ton iz držav v razvoju. Glede na to, da je na svetovnem trgu bombaža dovolj, ne bi smelo priti v Jugoslaviji do zastoja v proizvodnji, vendar pa je problem nabave v tem, ker morajo naše gospodarske organizacije zagotoviti ogromna devizna sredstva za nabavo bombaža iz držav v razvoju, ki pa je kot je znano, v Jugoslaviji kronično primanjkuje. Prav tako pa je tudi velik problem nabave ruskega bombaža, kajti Sovjetska zveza se ne drži dobavnih rokov, kar ima za posledico kronično pomanjkanje ruskega bombaža. Ta njihov odnos je našo tekstilno industrijo že večkrat pripeljal na rob zastoja. To v tej situaciji dobro občuti tudi naša tovarna, saj dobivamo ruski bombaž takorekoč le za sproti. Zato že neki najmanjši kiks v samem transportu bombaža (ladje, vlaki) lahko pripelje do zastoja v proizvodnji. S tem člankom sem hotel zelo zoženo prikazati problem nabave bombaža, ki tare naše tovarno. Obširneje o samem sistemu nabave bom spregovoril v kakšni od naslednjih številk Predilca. Mirko Dolinšek, dipl. inž. Raztovarjanje bombaža v naši tovarni. Raport iz Rinete Prispevek, ki nam ga je poslal upravnik počitniškega doma iz Novigrada, je resda objavljen malo pozno, vendar menimo, da bo marsikomu, ki je letos tam letoval, obudil prijetne spomine na brezskrbne dni letovanja. Tov. Ružič je pričel opisovanje od trenutka, ko so dom uredili in ... Vsi nestrpno pričakujemo prve goste pri tem pa razmišljamo, kako bi jim pripravili kar najudobnejše bivanje pri nas, saj smo se tudi trudili, ko smo pripravljali počitniški dom. Hrane in pijače je dovolj, hišice so čiste, dokupili smo manjkajoči inventar. Tovarišica Dana se je s svojo delovno brigado zelo potrudila in obesila še zadnje, manjkajoče zavese. Tov. Pero se jezi na veter, ki mu kar naprej nametava borove iglice in češarke po tleh, pa se mora mučiti in neštetokrat pometati. Dejal je: »Tu sem že 18 let, vsi me poznajo, vedo kaj je moja dolžnost in za nered ne bodo krivili upravnika, ampak Pera«. Sicer pa je ponosen na pesek okoli hišic, ki ga je poravnal kot po vrvici. Nekatere sodelavke so imele včasih tudi malo čudne želje, katerim pa vedno ni bilo mogoče ustreči. Tako smo dokačali prve goste. Najprej smo uredili formalnosti, prijave, prevzem hišice in posteljnega perila ter mesto v jedilnici. Zaželeli smo jim prijetno bivanje. Žal so bili pni gosti kar nekakšne izjeme. Dom je bil meseca junija zaseden komaj nekako 25 1. Čeprav so ob tem času klimatski pogoji zelo ugodni se ljudje takrat ne odločajo za dopuste. Proti koncu junija se je stanje izboljšalo, vendar je bilo še daleč do polne zmogljivosti doma. Velika škoda je, da je dom, ob tako lepem vremenu prazen. Najti bo treba vzrok, in kaj ukreniti, da se to ne bi ponovilo. Z mesecem julijem so pa gosti napolnili Pineto. V kuhinji se je čutila mala nervoza, saj je število obrokov kar čez noč naraslo čez 170. Kljub vsem težavam, so kuharice pravočasno izpolnile svojo dolžnost. Gosti so zadovoljni s hrano, so pa tudi taki, ki skrbijo za svojo linijo. Prostega časa za osebje je vse manj in manj. Tudi nevšečnosti so prišle. Točajka v točilnici ni zmogla dovolj hitro postreči žejnih gostov. Ni bila vajena tega dela in nas je zapustila. Nevšečnost je postala še večja, dokler ni prišla na pomoč tov. Sonja. Gostov je iz dneva v dan več. Pripravljamo že več kot 200 obrokov hrane, včasih celo 250. Servirke se trudijo, da vse to raznesejo poleg tega pa pomagajo še v kuhinji, kjer kuharica Ida razporeja naloge in čas dela. Pravi, da je sodelovanje zelo dobro. Dobra hrana, sonce in morje nudijo gostom pravi užitek. Ves dan se sončijo in kopajo v toplem morju. Sem in tja se katera od predstavnic nežnega spola pritožuje nad Peroni, ker štedi z vodo za tuš in jo odpira le ob določenem času. Vendar Pero je neizprosen. Zvečer se gosti porazgubijo. Vsak uživa po svoje. Nekateri sedijo pred hišicami, se pogovarjajo, kartajo, toda vsi so si kdo ve kje, priskrbeli dobro kapljico. Nekaj gostov sedi na terasi in posluša glasbo s kaset ali plošč. Točajka proda največ malvazije, merlota in terana. Nekateri so tudi na dopustu zaskrbljeni zaradi mednarodnega položaja. Vsak večer, ob pol osmih, sedijo pred televizijo in spremljajo Dnevnik. Kako smo različni. Tekmovalni duh je med gosti zelo razvit. Ob dnevu borca, 4. julija so organizirali tekmovanje v balinanju med ekipami Predilnice, Vevč in Soče. Zmagala je Predilnica. Na tekmovanju med posameznimi mojstri balinanja je zmagal Franc Vrhovec-Cižo, in je bil proglašen za prvaka Pinete 1981. Tekmovali so v teku do »Treh palm« in v drugih, tudi manj športnih disciplinah, kot npr.: v urejenosti hišic, v medvedjem spanju, šarmantnosti, go-' stoljubnosti, pitju travarice in še kaj. Tudi otroci so prišli na svoj račun. Lutkovno gle- dališče »Naše dvorišče« jim je prikazalo predstavo Svetlane Makarovič »Sme-tiščni muc«. Poleg otrok so se zabavali tudi odrasli. Tudi žar smo aktivirali. Ne vsak dan, vendar kadar ga zakurimo, in ko se začnejo širiti prijetne vonjave, privabijo marsikaterega sladokusca in nikoli nič ne ostane. Celo premalo je in ugotavljam, da bi potrebovali večji raženj. Nekega večera je goste razveselila prava, živa glasba. Obiskal nas je ansambel bratov Češek — Ržiški fantje. Terasa je bila polna in promet v točilnici se je močno povečal. Razmisliti bi bilo treba, da bi imeli večkrat tako glasbo. Ržiški fantje so pripravljeni prihajati enkrat tedensko, brez posebnifTzahtev. Igrali bi le za hrano in prenočišče. Sezona je . na vrhuncu. Marsikaj se bo še pripetilo. Skušamo odpraviti vsako pomanjkljivost sproti. Upam, da gosti ne zamerijo, če so morda kdaj malo čakali na postrežbo pri kosilu in večerji, ker so vladale izjemne razmere. Tega v prihodnje ne bo. Tudi točilnica je ekspeditivnejša. dobimo pa še nove preizkušene sodelavke. Kar se gostov tiče, moram povedati, da so upoštevali hišni red. Včasih je bil do nediscipliniran pri parkiranju vozila in pa dvakrt ali trikrat so gosti zapustili neočiščene hišice. Vsem gostom, ki so do sedaj že bivali pri nas se zahvaljujem za sodelovanje in razumevanje, Nikola Ružič Kaj pa mi, veterani?! Pred tremi desetletji je II. ljubljanska delovna brigada Franc Rozman-Stane odšla na gradnjo proge Banja Luka — Doboj. Iz Tržiča do Litije se je zbralo šestdeset mladincev v juniju in juliju. Ob reki Vrbas je bilo lepo. Takrat se je drugače delalo. Strojev skoraj ni bilo, veliko truda in volje ter žuljavih rok ni manjkalo. Zato smo imeli lepe uspehe. 7 x udarna brigada se je konec julija vrnila domov. To je bila res udarniška brigada, saj smo delali z ljubeznijo do domovine. Po vrnitvi domov smo bili ob zaslužek za dva meseca. Današnjo mladino bi to zelo motilo. Pod takimi pogoji bi se malokdo udeležil delovne akcije. Kot se vidi na sliki, smo veselo praznovali dan vstaje 22. julij v taboru, 8 km od Banje Luke z brigado iz Italije. Zato pa brigadirji-veterani, dobimo se, pokramljajmo o tem, kako je bilo včasih. Ada Medvešek predilnica bombaža 1. izmena Prišli odšli V MESECU JULIJU 1981 Prišli: 1.7.1981 — Janja CELESTINA, Litija, Ponoviška c. 7, predilnica; 1. 7. 1981 — Robert CELESTINA, Litija, Trg na Stavbah 8, sukalnica; 1. 7. 1981 — Franc PERC, Litija, Trg na Stavbah 10,sukalnica; 1. 7. 1981 — Marjan POTISEK, Šmartno, Lupinica 2, remont predilnice bombaža; 1. 7. 1981 — Mojca MARINI, Litija, Praprošče 17, predilnica; 1. 7. 1981 — Velid SEFEROVIČ, Litija, Trg na Stavbah 4, predilnica; 1. 7. 1981 — Tomaž PINTAR, Litija, Cesta kom. Staneta 1, sukalnica; 1. 7. 1981 — Mojca JURCA, Litija, Cesta kom. Staneta 14, sukalnica; 1. 7. 1981 — Alojz KOLEŠA, Cesta kom. Staneta 14, Litija, predilnica' 1. 7. 1981 — Dragica DRNOVŠEK, litija, Breg 17, predilnica; 1. 7. 1981 — Jožica POGAČAR, Litija, Zgornji Hotič 13, predilnica; 1. 7. 1981 — Irena PUSTINEK, Litija, Trg na Stavbah 4, sukalnica; 1. 7. 1981 — Ljubica TATAREVIČ, Ljubljana, Potočnikova 3, počitniški dom; 1. 7. 1981 — Liljana VEHOVEC, Litija, Zg. Log 1 b, počitniški dom; 1. 7. 1981 — Liljana ZDRAVKOVIČ, Pula, Androje Makarovičiča, počitniški dom; 2. 7. 1981 — Alenka JERE, Šmartno, Dragoško 3, predilnica; 13. 7. 1981 — Sev-da SEFEROVIČ, Litija, Trg na Stavbah 2, predpredilnica 1. izmena; 15. 7. 1981 — Damjan PODLOGAR, Litija, Cesta kom. Staneta 14, predilnica bombaža 3. izmena; 15. 7. 1981 — Zdenka ŽLAHTIČ, Litija, Cesta kom. Staneta 18, obrat družbene prehrane; 21. 7. 1981 — Zvonka JURIČ, Šmartno, Mala Kostrevnica 16, počitniški dom; 23. 7. 1981 — Dušan POTISEK, Litija, Ul. Luke Svetca 5, sukalnica; 27. 7. 1981 — Marinka DEMEC, Litija, Veliki vrh n. h., predilnica; 31. 7. 1981 — Tatjana ČE PON, Litija, Praprošče 5, sukalnica; 31. 7. 1981 — Blanka KRHAČ, Litija, Kidričeva c. n. h., predilnica; 31. 7. 1981 — Mojca JUVAN, Sava, Leše 9, predilnica. Odšli: odsluženje vojaškega roka: 6. 7. 1981 — Igor PIRŠ, Litija, Gubčeva 2, sukalnica rezerva; 7. 7. 1981 — Jože STRMLJAN, Litija, Ponoviška c. 5, sukalnica 2. izmena. Pismeni sporazum — odpoved delavca: 15. 7. 1981 — Alojz GLU-ŠIČ, Litija, Trg na Stavbah 14, predilnica bombaža 2. izmena; 24. 7. 1981 — Esma BAJRIČ, Litija, Levstikova 2, predpredilnica 2. izmena; 30. 7. 1981 — Drago KOS, Šmartno, Šmartno 16, predilnica bombaža 2. izmena. Prekinitev pogodbe za določen čas: 11. 7. 1981 — Liljana ZDRAVKOVIČ, Pula, Androje Makarovičiča 6, počitniški dom; 31. 7. 1981 — Ana VOZELJ, Radeče, Pot na brod 6, počitniški dom. Potek pogodbe za določen čas: 31. 7. 1981 — Dragica DRNOVŠEK, Litija, Breg 17, predilnica; 31. 7. 1981 — Robert CELESTINA, Litija, Trg na Stavbah 8, sukalnica; 31.7. 1981 — Dragica ROV-ŠEK, Šmartno, Šmartno 147, efektna sukalnica; 31. 7. 1981 — Irena PUSTINEK, Litija, Trg na Stavbah 4, sukalnica; 31. julija 1981 — Tomaž PINTAR, Litija, Cesta kom. Staneta 1, sukalnica. V naši delovni organizaciji je bilo na dan 31. 7. 1981 zaposlenih 1062, od tega 719 žensk in 343 moških. Od skupnega števila zaposlenih je bilo 19 mladoletnih oseb. V tem mesecu so se zaposlili, razen Sevde Seferovi-čeve, mladi delavci za dobo enega ali največ dveh mesecev. Upamo, da so se pri nas dobro počutili, in da imajo o naši delovni organizaciji lepe spomine. M. Šraj Na osnovi sklepa DS je bil dne 20. avgusta 1981 izveden referendum za sprejem sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih delitve sredstev za osebne dohodke. Na osnovi poročila komisije za izvedbo referenduma, ki je bilo objavljeno dne 21. 8. 1981 je razvidno, da je od skupnega števila 1066 delavcev glasovalo 864 delavcev ali 81,5%. Rezultati glasovanja so bili naslednji: proti neveljavnih glasovnic neuporabljenih glasovnic 765 delavcev ali 71,76 % 61 delavcev ali 5,72 % 38 delavcev ali 3,57 % 202 delavca ali 18,95 % Delavski svet je ugotovil, da je za predlog glasovalo več kot polovica delavcev delovne organizacije, in da je predlog veljavno sprejet. Uporablja se od 1. 9.1981 dalje. Poškodbe v mesecu juliju Nesreče pri delu in na poti iz dela in na delo v mesecu juliju 1981 1. Predica Ljubica Tič je po končanem delu šla z dopoldanske izmene domov. Na stopnicah ji je spodrsnilo in je padla ter si poškodovala gleženj leve noge. 2. Stane Uštar, transporter preje in predpreje je s stre-salnikom stresal cevko iz le- senih zabojev v stroj za sortiranje cevk. Pri tem mu je transportni delavec za hrbtom z ročnim vozičkom pripeljal cevke in ga z robom zaboja zadel v nart desne noge in mu ga poškodomal. 3. Pri dviganju uteži na prstančnem predilnem stroju v predilnici bombaža je Peter Majcen, ključavničar pri remontu v predilnici bombaža, nenadoma začutil bolečino v hrbtenici. 4. Anica Bračič, sukalka v sukalnici efektnih sukancev, je na sukalnem stroju hotela z zavoro ustaviti vreteno, da bi povezala preigrano nit. Ker zavora ni prijela, je poskušala z roko ustaviti vrteče vreteno. Pri tem ji je predpreja pritisnila mezinec leve roke ob narobčano glavo vretena in ji ga poškodovala. A. Krhlikar Litijski predilec izhaja dvakrat mesečno. Urejuje uredniški odbor: Vinko Keržan (predsednik in odgovorni urednik), Branko Bizjak Martina Kralj, Alojzija Vehovec,. Niko Stamatovski, Marija Zore, Janez Tišler, Rafaela Mele in Matic Malenšek (urednik). List dobijo člani kolektiva in upokojenci brezplačno na dom.Tisk: I K Gorenjski tisk Kranj. Naklada 1.700izvodov.