Grosupeljska glasbena šola praznuje 10. obletnico
delovnih uspehov
Glasbena šola je v desetih letih razvila v okviru občine Grosuplje pomembno kulturno dejavnost. Iz skoimnih začedcov je ob sodelova-nju takratnega predsednika občine, )aneza Lesjaka, ravnatelja osnovne šole, Lojzeta Kiklja, tajnika občin-ske ZKO, Vladimiija Rozmana in tajnika Občinske izobraževalne skupnosti, Vinka Blatnika, pritegni-la v učnovzgojni proces nad 350 učencev; večina izmed njih je osvo-jila piedpisano učno giadivo; letos je vpisanih 121 učencev, ki si z aktivnim muziciranjem pridobivajo osnovni in tudi Srši vpogled v instruraentalno glasbo. Sola prireja vsako šolsko leto vsaj 6 intetnih in
javnih nastopov, če ne štejemo sode-lovanja na občinskih in krajevnih proslavah skupaj z osnovno šolo in drugimi ustanovamijučenci sosode-lovali na revji glasbenih šol Sloveni-je, vrsta odbčnih učencev nadaljuje izobiaževanje na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani, diugi se pripravljajo na vpis v usmeijeno izobraževanje, tre^i si pridobivajo glasteno znanje za sodelovanje v Ijubiteljskih dniš-tvih. Eden izmed smotrov glasbene vzgoje na nižji stopnji je tudi ta, da bi učenci razumeb vrhunske stvari-tve glasbene umetnosti, da bi si ob poslušanju dobre glasbe ostrili glas-beni ckus ter kritično ocenjevali vredne od neviednih glasbenih opu-
sov, to je tistih, ki so grajeni s po-manjkljivim glasbenim znanjem, ali nedoživeto ustvaijalno invencijo. Glasbena šola uresničijge več glasbe-nih smotiov in zato ni čudno, da se prigiaša k sprejemnim izpitom vsako leto vse več učencev.
V letošnjem šolskem letu pouču-je v Grosupljem 8 učiteljev 90 učen-cev in 2 učitelja 31 užencev v po-družnični šoli Ivančna gorica. Učen-ci obiskujejo glasbeno šolo iz dese-tih krajevruh skupnosti. Dobršen del obširnega občinskega teritorija je še zunaj obsega glasbenega izobraže-vanja, razen če tega ne apravljajo osnovne šole, kar je tudi razumljivo, saj nam takega razkošja zaenkrat ne dovoljuje pomanjkanje strokovno izobraženih kadrov, ne finance.
Ko govorimo o učencih, ki obis-kujejo grosupeijsko glasbeno šolo, moramo ugotoviti in priznati, da so v veliki večini muzikalni, pridni in ambiciozni. Največ se jih uči kJavir, kai 63;druge piedmete - Mokflav-to, flavto, klarinet, trobento, kitaro in harmoniko pa 58 učencev. Pouk violine,   osnovan   v   Solskem   letu
1978/79 je po enem letu usahml in kljub prizadevanju vodstva 5ole, ga ni bilo moč doslcj obnoviti. Učni uspehi pri posameznih predmetih so zadovoljivi, izpolniti bopotrebnoše pihala, trobila in haimoniko, usta-noviti godalni oddelek, v bodoče ustvariti še več komornih in ansam-belskih skupin - komorni ansamMi blokflavt že sedaj uživajo priznanja - misliti bo treba na orkester in tudi pevdci zboi. Lepi načiti. Šola jih bo ob podpori in razumevanju dmžbene skupnosti, pridnih učen-cev, požitvovalnih učiteljev v bodo-
čem srednjeročnem načrtu lahko dosegla, ie bodo za to dani finančni Pogoji.
Sodeč po sicer skromnih, vendar v sedanjih razmerah velikih uspehih, ustvarjenih v težkih, začetnih pogo jih dela, lahko pričakujemo, da se bo proces glasbenokulturnega osveščanja uka željne mladine v Grosupljem razvijal v skladu z eko-nomskimi možnostmi in da bo v bodoče glasbena šola dosegla fc mnogo večje delovne zmage.
Cvetko Budkovič