Dopisi in novice. — Iz Rudolfove«;« ukraja. Stalni odbor za pripravo obravnavnega gradiva prihodnje okrajne skupščine učiteljske v mesecu juliju je sklenil, postaviti na dnevni red sledeče točke: I. Higienijnega zadržaja. 1. 0 šolskem poduku z higienijnega stališča. (Gosp. profesor A. Drganc.) II. Pedagogičnega zadržaja. 1. Kako naj šola odpravlja prezgodno popačenost mladine, in kaj mora učitelj sploh storiti, da vspešno vzgoja. 2. Ktera sredstva naj bodo učitelju v porabo, da vzbudi v učencih ljubezen do čitanja koristnih knjig. III. Didaktičnega zadržaja. 1. Metodično obravnavanje kacega berilnega spisa iz II. berila. (G. Roncilija.) 2. Telovadba v šolski sobi. (G. Ferd. Kaligar.) 3. Pisalno bralni poduk in številjenje v I. razredu. (G. Burnik in gdčna. A. Klančar.) Konečno se bode tudi posvetovalo o sestavi učnega načrta za poduk v kmetijstvu. — Iz Dnnaja. Križe, ktere je ponudil dunajski škof Kutschker šolam druzega mestnega okraja, je tudi dunajski mestni zastop po nasvetu šolskega odseka sprejel v seji 30. maja. Tako je sedaj ta stvar rešena. — 31. maja se je praznoval v dvorani tukajšne univerze spomin na umerlega pedagoga Schulz-Strassnick-ega. Na ta dan pred 25 leti je umerl ta, mož, kteri je bil svoje dni tudi profesor na ljubljanski gimnaziji. On ima mnogo zaslug za razvoj ljudske šole, on je bil tudi pervi, ki je vstanovil popularna predavanja za nižje ljudstvo. Bil je izversten govornik, s svojim govorom je znal vneti serca poslušalcev za stvar, ktero je zastopal; kajti šlo mu je iz serca, kar je govoril. — Prišli so k tej slavnosti tudi razen učiteljev in učiteljic cesarjev namestnik, dalje kot zastopnik ministerstva za nauk, dvorni svetnik Herman, dva deželna šolska nadzornika Ulrich in Prausek i. t. d. Med navzočimi je bilo tudi dosti učencev umerlega in mnogo učenjakov. Na pročelji dvorane je stal kip Schulz-Strassnick-ega. — Predsednik uradniškega društva K e s s 1 e r je nagovoril zbrane, ter jih pozdravil v imenu komite-ja, ter razložil namen te slavnosti. Tudi je sporočil, da se ima vstanoviti neko društvo, ktero bode imelo namen pospeševati ljudsko omiko, in ktero se bo imenovalo po možu, kterega spomin se zdaj obhaja. Slednjič je naznanil pozdrave pesnika Hamerlinga, potetn pozdrave mesta Krakovega, Pešte in Ljubljane, kjer je deloval umerli. — Za tem je zapelo pevsko društvo »Landstrasse« pesen: >Das ist der Tag des Herrn«. — Potem je stopil profesor Kolbe na oder, ter razložil poraen Schulz-Strassnick-ega v šolstvu, opisal njegovo življenje, ter njegove zasluge za izboljšanje učiteljskih razmer. — Nadučitelj Steiner, zastopnik društva »Volksscbule«, je končal to slavnost s tem, da je spodbudil navzoče cesarju na čast zaklicati »živel«, kajti cesar je bil, kteri si je pridobil neumerljivo zaslugo, da so se izpeljale ideje Schulz-Strassnick-ega. —¦ — Pred kratkim je bilo obsojenih pri deželni soduiji 21 otrok po 10 —16 let starih, ki so kradli, kakor srake. Lepa nadepolua mladina to! — 0 VII. vesoljnem zboru avstrijskih učiteljev bodem poročal prihodnjič. (Prosimo I Vr.) — Iz Savinjske doline. Savinjsko učiteljsko društvo je zborovalo dne 3. junija v Mozirji. Na dnevnem redu je bilo: 1. Pregled letnega računa, volitev društvenega vodstva in društvene zadeve. 2. Predavanje: Začetni pisalnočitalni poduk. Zgodovina domačega kraja. Vid in o varstvu njegovem v šoli. Strupene rastline. Gosp. nadučitelj Ead. Škoflek nagovori s prisrCnim pozdravom v odličnem številu zbrane društvenike in preide na dnevni red. Društveni račun se pregleda in potrdi zahvaljevaje se blagajniku za marljivo delovanje. V društveni odbor so voljeni: Eadoslav Škoflek, pervosednik in pevovodja, Sim. Meglič, namestnik, Jos. Kotnik, tajnik in Jos. Vidic, blagajnik. Pristopili so društvu kot udje učitelji: Matej Jeraj, Fr. Šorn, Fr. Švab, Jos. Večaj in Fr. Žolgar. Društvo je sklenilo še za prihodnje leto ostati pri štajarskem »Lehrerbundu« pod tem pogojem, da se bode potegoval tudi za potrebe narodnih šol na spodnjem Štajarskem in pa za pravice našega društvenega zborovanja, ker se je bila društvu prošnja za dovoljenje 4 dni za društveno zborovanje brez ozira odbila, a druga učiteljska društva imajo pa dovoljenje po jedenkrat vsacega meseca zborovati. Potem je nasledovalo predavanje. Gosp. Jos. Kotnik predaval je »o strupenih rastlinahc, imenoval in pokazal je razne strupene rastline. Gosp. Jos. Vidic govoril je »o zgodovini domačega kraja«, namreč savinjske doline, ter nam o njej mnogo zanimivega iz stare dobe povedal; obljubil nam je pri prihodnjem zborovanju nadaljevati. Ostalo predavanje se je moralo zaradi pomanjkanja časa za pribodnje zborovanje odložiti. — Iz seje C. k. dež. ŠI. SVČta 1. maja t. 1. Krajni šolski svet in srenja sta zahtevala zemljišče nazaj, katero je učitelj vžival; ko se je bilo po- zvedilo pravno razmerje, ne bode vžitek tega učiteljn pripadal, marveč se bode to vsled §. 42. dež. postave dne 29. aprila drugam obračalo. Opritožbi, ki se tiče volitve dveh udov v krajni šolski svet, se je pozvedilo, da se je volitev postavno veršila, tedaj je bila spoznana veljavna. Dodane prošnje ravnateljstva srednjih šol za oproščenje šolnine so bile razrešene. Pritožbe o kaznih zarad šolskih zamnd in prošnje o prizanašanji so bile razrešene. — Iz seje c. k. deželnepi šl. svčta dne 23. maja 1879. Predsednik pozdravlja vstopivša uda g. Karola Dežmana in dr. Ernsta Gnada, in perovodja prebira pisma od zaduje seje razrešena. Vsled postave 9. marcija t. 1. št. 13 d. z. sklepa se, da se ima opravilni red za kranjski c. k. dež. 61. svet nekoliko prenarediti. Začasni učitelji (Marn, Eant, Pokorn) so bili stalno umeščeni. Sklepalo se je o šolskih zgradah v Šiški, Velesovem in na Trati; poročalo se je o tem c. k. ministerstvu, naznanilo c. k. deželni vladi in potrebno zaukazalo. V porazumljeuji s kranjskim deželnim odborom sklene se, da se ima lrazredna šola v Knežaku razširiti na 2razredno — Prošnja za oprostitev kazni o šolskih zamudah ni bila uslišana. Gimnazijskemu učencu seje dovoljeno oproščenje šolnine vsled poročila ravnatel.jstva odreklo. Sestavljen je bil odsek, ki se ima posvetovati o inštrukciji za opravilstvo krajnih šolskih svetov. Zarad umeščenja učiteljske službe na srednji šoli je bil poslan predlog c. k. ministerstvu Po poročilu ravnateljstva se je sklepalo zarad ustanovitve učiteljske službe. Na podlagi izveršene disciplinarne preiskave se je sklenilo, da se ima učitelj za kazen premestiti na drugo ljudsko šolo. C k. okrajni šolski sv&t nasvetuje premeščenje učitelja na drugo šolo in zarad tega naj bi učitelja za službe menjala, sklenilo se je tako, da se imata krajna šolska sveta zaslišati. Prošnja pomožnega učitelja za povišan.je nagradeseni sprejela. 0 poročilu c. k. okrajnega šolskega sveta, ki se tiCe prenaredbe zastran podučevanja v verozakonu na neki ljudski šoli, se je potrebno sklenilo. Po nasvetu učiteljstva na c. k. učiteljišCu sejevzela deržavnaštipendija gojencu zarad nepostavnega vedenja. Prošnja bivšega ljudskega učitelja za spraznjeno učiteljsko službo se ni sprejela. Bazreševale so se piošnje za denarno pripomoč in nagrado. — Iz seje &vž. odbora. V seji 30. maja je deželni odbor priterdil stalnemu umešCenju Jožefa Klopčiča za učitelja na Jesenicah. — Okrajne učiteljske skopščine. ZaLjubljansko mesto bode 26. junija ob 8 uri v licealnem poslopji. Dnevni red: 1. Opazke pri nadzorovanji. 2. Eazgovor o »Pervi nemški sloynici;« poroč. učitelj Eaktelj. 3. Izberanje šolskih poučnih bukev in beril za šolsko leto 1879/80 da se predlože okrajnemu šol. nadzorništvu po §. 8. derž. šl. postave. 4. Poročilo bukvarnične komisije o okrajni učiteljski konferenciji. Nasveti za nakupovanje bukev in učnih pomočkor se imajo imenovani komisiji pismeno predlagati do 23. junija. Volitev bukrarnične komisije za 1. 1879/80. 5. Volitev stalnega odbora pri okrajni učiteljski konferenci. 6. Samostaltii predlogi, ki pa se imajo pismeno predlagati do 23. junija. — Za okolico Lj u blj ansko, I.avgustavsobi2.1etnikac.k.učiteljišča. Dnevni red ima razen navadnih toCek tudi naslednje: 1. Poučevanje v zgodovini domovine z ozirom na izobraženje značaja in domovinsko ljubezen. Zemljepisje na podlagi novega stenskega zemljevida Kranjskega in praktično izpeljevanje pri izraževanji okolice Ljubljanske. Poroč. Stajec. 2. 0 poučevanji v ženskih ročnih dfllih in sredstva, kako odpraviti merzenje ljudstva do tega poučevanja posebno tam, kjer je le začasno. — V deželui šolski svžt je volilo ljubljansko mestno starešinstvo g. ravnatelja Mahra, ki je bil dosihmal pervomestnik krajnemu šolskemu svetu, in v mestni šolski svfet g. g. Kesbacherja in Leskovica. — V c. k. deželnem šolskem svhta so sedaj: zastopovalec mesta Ljubljanskega ravuatelj g. Mahr; od deželnega odbora: g. Karol Dežman; dež. šol. nadzornik dr. E. Gnad iz Tersta. V mestnem šol. svetu so p. i. g. g.: župan Laschan (pervosednik); c. k. mestni šolski nadzomik pl. Gariboldi; konsistorialni svetovalec profesor Andrej Zamejec, zastopovalec katoliškega verstva; srenjska svetovalca: dr. Miroslav Keesbacher in Karl Leskovic; France Kaktelj in Anton Kazinger učitelja na II. mestni šoli, katera je izvolilo učiteljstvo. — ŠkulstVO n Bosnoj. U serajevskom kraju ima 13 kršdanskih, 87 turskih i 7 židovskih škola; u travničkom kraju: 14 kršd. 113 tur., 2 žid.; u banjalučkom kraju: 10 kršd, 65 tur.; u bihačkom kraju: 11 kršd., 215 tur.; u zvorničkom kraju: 26 kišd, 287 tur., i napokon u mostarskom kraju: 15 kršč., 46 tur. i 1 žid.; ele svega skupa: 89 kršd, 813 tur. i 10 židovskih škola. Ti su brojevi crpaui po turskih izvorih, čega jim radi nije tvrde vjere. »Hrvatski ITčiteJJ". — Ugrarska. Dne 12. ožujka, baš isti dan, kada biesni valovi rieke Tise upropastiše Segedin, predloži ugarski ministar nastave Trefort saboru ugarskomu »o obligatnom naučanju madjarštine u pučkib skolah«. »Narodnie Noviny«, organ Slovaka, piše o tom medju ostalim i ovo: »Izbiše nam iz ruku svako branilo, samo nam jedna upora ostala, a to je Bog, vjera i pravičnost. — Nikada nebudemo vojevali nasiljem, bunom, niti bezradnim odporom — mi najbiednija sirofiad Slavenstva! Ljubav demo radje napisati na obranbeni štit, ljubav k našemu jeziku, koj spada medju prve jezike ljudskoga pokoljenja. Molit čemo se, da nam se sačimju djeca, da nam se sačuva sladki naš materinski jezik«. — Nevjerno je zlato — govori Chomjakov — ocal se krši, ali silna je molei5a se rnka! Djetinjom prostodušnošču čuvat čemo bratstvo naših plemena i vatrenom vjerom težiti za pravicom, koja pobjedjuje sve navale laži i nasilničtfa«. nHrv»tBki TJčiteJj«. — Slovensko nčiteljsko drnštvo je imelo odborovo sejo 5. t. m. Tajnik jame govoriti. Dobil sem iz Gorice mertvaški list in navzočnim Vam je tudi znano, da je 30. maja t. 1. v Gorici umerl g. Avgust Leban, bivši c. k. učitelj na deški šoli. Bil je ranjki verl slovensk učitelj in spreten skladatelj. Nekaj njegovih skladeb je prinesel »Učit. Tovariš«. Letos je poslal celo zbirko napevov, katere je hotel na svitlo dati. Ker pa M. tiskarna ni mogla tačas prevzeti dela, poslali smo mu rokopis nazaj; nadejamo se, da se njegovi rokopisi niso zgubili, marveč da bodo o priličnem času prišla na svetlo. — Spomin na verlega pokojnega naj se ohrani med nami, in naj nas spodbuja k delavnosti in marljivosti. Navzočni priterjujejo tem besedam in prestopi se na dnevni red: a) Delavnost društvena. Društvu je pristopil učitelj iz Notranjskega, ter plačal vstopnino. — »Spammers Lexikon< bode kmalo zgotovljen in odbor prosi blagajnika, naj plača, kar je še na dolgu za knjigo in vezanje. — b) I. snopič podučnegd berila ima iziti še ta mesec in tajniku se naroča, da potrebno preskerbi. — Do prihodnje Sfje (3. julija) prevzameta dva izmej odbora nalog, da izdelata načert za I[ snopič padučnega berila. V načelu se določi, da se ima tako berilo pnglavitno ozirati na učitelja pri šolskem podučevanji, da dobimo tako.vsaj kakih drobtin, ker celih komadov ne moreino dobiti. Načert se bode razglasil in pisatelji naprosili. Ker se nekako oživlja marljivost in delavnost, nadejamo se dobrega vspeha. c) G. Fajgel, učitelj na Goriškem, je poslal navzočnemu odborniku 100 preludij. Ker je g. F znan izversten skladatelj, sklenil je odbor, te preludije založiti, ako to ne bodo društveno blagajnico preveč stalo. Prihodnja odborova seja ima biti 3. julija 1879 ob l1/^ uri popoludne. — ,,Narodnu Šola". Predsednik naznani, da je banka »Slavija« dala »Narodni šoli« za napravo učnih in šolskih pripomočkov 100 gl. Odbor radostno prejme to naznanilo, izreka priserčno zahvalo zavodu in njenemu zastopniku g. Ivanu Hribarju, ter hoče to zahvalo javno izreči, kajti »Slavijac je s tem činom pokazala, da pozna kaj je ljudski šoli (ubožni mladini) potreba, in je za hraniluico edini zavod, ki se spominja »Narodne šole«. — Tajnik predlaga, naj »Narodna šola« kupi ostale zvezke knjige »Franc Jožef«. Pri tej priliki pa razlaga predsednik delavnost »Narodne šole« in njeno denarno stanje. Eazun 10 ustanovnikov je k društvu pristopilo od 26. septembra do danes 52 ljudskih šol z doneskom 249 gl. 80 kr.; za to so sprejele šol. blaga za 401 gl. 91 kr. Učiteljev je 49, ki so vložili svoto 91 gl. 58 kr. in za to y blagu sprejeli povernila za 139 gl. 85 kr. Dobrotnih darov je došlo društvu 237 gl. 67 kr. S prištetim ostankom pr. 1. v znesku 110 gl. 55 kr. je toraj denarja skupaj 689 gl. 60 kr. Troškov je bilo do sedaj . . . . 575 » — » Ostane gotovine (brez ustanovnine) . 114 gl. 60 kr. Po tem pojasnilu sklene odbor nakupiti od slov. učit. društva knjig za 20 gl. G. Ciperletu, učitelju na Dunaji, se prizna za njegov trud pri sestavljanji knjigi 15 gl., da se vsaj nekoliko odškoduje za materielne troške, ki jih je imel. — Predsednik govori še nekaj v bodočem delovanji >Narodne šole« in po prijaznem razgovoru se navzočni razid6. Dan občnega zbora se ima v svojem času razglasiti. — Učna pota (Lehrgange) ljudskim šolam na Kranjskem. C. k. deželni šolski svet je priterdil učnim potam, katera je pripravila poslednja deželna učiteljska konferencija ljudskim šolam; delo se je dalo natisniti in poslalo okraj. šolskim svetom, da jih razdele šolam. >Schlztg.« — Izpiti na c. k. učitiljiščih za učitelje in učiteljice. — Zrelostni izpiti v IV. letniku (pismeno) se začnejo 16. — 20. junija, ustmeno 27. — 30. t. m. — Letne skušnje bodo v pripravljenem tečaju 9. v I. letniku 10. t II. 11. in v III. 12. julija. ^Schlztg.c — ,,Franjo Josip", knjiga, katero je izdalo hrvatsko pedagogično društvo, je izšla v mesec dni v IV. natisu, in razpečalo se je knjige 10.000 iztisov. Naša knjiga, katero je izdalo slov. učit. društvo, je tud dospela do drugega natisa, pokupili so jo krajni šolski sveti, a tudi nekaj posamezni rodoljubi. Tako je naročil g. Viljem Pfeifer, znani rodoljub in neustrašen zagovornik narodnih pravic, 180 iztisov. — Ostaja nam še nekaj nad 300 knjižic. katere še oddamo, ako se kdo oglasi za nje. Lepa hvala vsem, ki so nas podpirali pri našem rodoljubnem podvzetji. —