Oxf.: 561.24:891 (497 .12 Petišovci) SUBFOSILNO DREVJE IZ GRAMOZNICE PRI PETIŠOVCIH Marko A cc et t o• Bralce Gozdarskega vestnika smo predčasno (G. V. št. 10/81) že obvestili o najdbah subfosilnega drevja v gramoznici pri Petišovcih (slika 1) v Prekmurju . Pri tem smo našli : v letu 1981 25 subfosilnih hrastovih debel, ki verjetno pripadajo 23 drevesom. 5 brestovih debel ter 2 vrbi; v letu 1982 pa 3 debla hrasta, 2 debli bresta ter deblo vrbe ali skupaj 38 debel (glej tabelo) . štev. Vrsta Premer Dolžina drev. debla na 1,3 m debla v m Opomba v cm 1. hrast 38 9,4 2. hrast 56 11,4 3. hrast 47 7,5 4. hrast 25 5,2 5. hrast 71 12,8 6. hrast 39 3,0 7. hrast 40 8,2 8. hrast 35 5,4 9. hrast 40 7,4 10. hrast 35 5,9 11 . brest 47 11,5 močno poškodovan 12. brest 28 4,8 13. hrast 45 8,1 14. hrast 43 7,3 15. A hrast 42 8,8 15. B hrast 30 9,5 verjetno zg . del osebka 15 A 16.A hrast 45 7,8 16. B hrast 39 12,2 verjetno zg . del oseb ka 16 A 17. hrast 83 13,0 18. vrba 43 2,5 slabo ohranjen 19. brest 52 6,4 20. A hrast 145 18,0 20. 8 hrast 50 8,0 verjetno sr . del osebka 20 A 20. 8-2 hrast 27 2,8 nadaljevanje osebka 20 B-1 20.C hrast 44 8,0 verjetno zg . del osebka 20 A 21 . brest 76 8,0 22 . hrast 63 12,5 sredni del drevesa 23. hrast 82 8,9 srednji del drevesa 24. vrba 46 4,7 srednji del drevesa 25 . brest 31 5,8 26. hrast 26 8,0 27 . vrba 56 8,0 zgornji del drevesa 28. hrast 43 8,9 29. hrast 40 7,8 zgornji del drevesa 30. brest 47 5,5 31 . hrast 67 9,8 32. hrast 28 4,3 vo te! 33. brest 29 3,0 zgornji del drevesa * Dr. M. A., dipl. inž. gozd ., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Ljubljana , Večna pot 2, 61000 Ljubljana, YU. 377 Približno dve tretjini debel so spodnji deli dreves z ostanki korenin, ena tretjina pa srednji ali zgornji deli drevja. Nekateri osebki so po površini bolj, drugi manj ali nič poogleneli in razpokani. Beljava ni nikjer ohranjena (izjema vrbe). V splošnem lahko ugotovimo, da imamo opravka z dobro ohranjenimi deli drevja, ki je ležalo v izjemno ugodnih razmerah na globini 4-8 m. Glede na to, da so pri večini najdenih dreves še ohranjeni ostanki korenin- skega sistema (slika 2), domnevam, da jih je spodkopal tok reke Mure, ki teče danes približno 400 m jugozahodno od najdišča . Kasneje jih je ta naplavila ter zasula z debelo plastjo proda. Drevje je bilo v večini primerov spodkopano pri svoji polni življenjski moči, na kar kaže razmeroma manjša starost osebkov; najstarejši osebki so po oceni dosegli starost, ki je komaj nekaj večja od 300 let. Najdišče subfosilnih debel v Petišovcih je doslej najbogatejše tovrstno najdi- šče v Sloveniji ter hkrati prvo večje jugovzhodno od Alp. Podobna najdišča severno od njih so poznana. Pomembnost najdišča pa žal še vse premalo cenimo, na kar kažejo skopo odmerjena sredstva za dendrokronološke analize, ki so predmet posebne naloge pri Inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo. Zanimanje za samo najdišče pri nas doma ter še bolj v tujini, za čas v ka- terem so rasli osebki ter usodo najdenega velikega hrasta, ki je v času rasti gotovo meril 40 m, iz dneva v dan narašča . Ne da bi se obrnili na pravi naslov, so nekateri posamezniki (med njimi so bili celo gozdarji, ki so za naslov vedeli) hoteli dobiti podatke, ki jih že imamo, v veliko dražji tujini. Zato bralcem posredujemo prve rezultate o njihovi spoštljivi starosti, ugo- tovljeni na osnovi radiokarbonskega datiranja z metodo C14 . Analize so opravili na inštitutu »Ruder Boškovic« v Zagrebu . žal smo zaradi pičlo odmerjenih sred- stev tja poslali le 2 vzorca: vzorec iz velikega hrasta ter obdelane rogovile. Analiza je pokazala pri velikem hrastu, katerega )>poslednje zatočišče bo zele- nica pred hotelom ))LIPA« v Lendavi, starost 1570 ± 100 let. (Denar za ohranitev in predstavitev hrasta bo prispevala Občinska kulturna skupnost v Lendavi). Ker je bil vzorec vzet iz sredine spodnjega dela debla, lahko njegov vznik postavimo v obdobje med 400 in 600 leti oz . v čas, ko naše ozemlje še niso v celoti poselili Slovani. Sl. 1 Sl. 2 378 Vznik drevesa, iz katerega je bil iztesan »pripomoček« rogovila, ki so jo naj- verjetneje uporabljali pri »brodu,,, lahko glede na starost 955 ± 100 let postavimo v obdobje med 900 in 11 OO leti. To je obdobje ko so bili napisani npr. Brižinski spomeniki. Našli smo torej subfosilno drevje neprecenljive vrednosti, ki je vzniklo med 400 in 1000 leti. Morda tudi preje? Tako se je končno t·udi nam ponudila prilika, da ob večjem razumevanju za to vrsto raziskav ter ob sistematičnem zbiranju vzorcev, pridemo iz pre- teklosti v sedanjost, kar je med drugim tudi končni cilj dendrokronoloških analiz. S tem bi ne dobili le možnost vrednotenja klimatskih in drugih ekoloških dejavnikov v preteklosti, temveč tudi možnost korekcije radiokarbonskega da- tiranja za naše ozemlje. Oxf. : (497.12-191 .2) GEOSS - GEOMETRIČNO SREDIŠČE SLOVENIJE Marko Km ec 1* Najprej preprosto: To je središčna površinska točka naše republike, v ka- teri bi plošča Slovenije ne zanihala, če bi jo ne.taknili na šivankino konico. Geodeti pa so razložili : geometrično središče Slovenije - GEOSS je težišče naše republike, ki je določeno z analitično grafično metodo na osnovi naših se~ danj;h mej. To je tudi osrednja trigonometrična točka , iz katere izhaja trigono- metrična mreža Slovenije. Brez te mreže ne bi mogli izdelovati geografskih in drugih kart, prav tako ne načrtov , projektov itd. Točka je določena z geograf- skimi in geodetskimi koordinatami. Geografske koordinate : A. = 14° 48' 55,2" 'Y = 46° 07' 11 ,8" Geodetske koordinate: y = 5 468 114,21 m x = 5 108 468,91 m Nadmorska višina je 644,842 m. \ '~- .... ....._ __ * M. K., dipl. inž. gozd., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Ljubljana, Večna pot 2, 61000 Ljubljana, YU. 379