St. 5& V Gorici, 24. decembra 1890. 1 .,So4»" izhaja vs3k petok in vel.a papojtiprejeauna ali r Gorici im dun poiiljan*: Vse leto . . . . f. 4. Pol leta.....„ *.. Cetvrt iete . . . . „ 1 Fri oznamHh ia takor todi j>ri ,,»»o Ittntcah" »e pla€uje eb navadno tri*top 8 kr. ft* m titka 1 kr»: Zfttftfit 4rk« po prontor'i SOČA IWutttZne 4h>»ilkB B» 4*Mvajo>« H kr, r tol.aVnrnii'ah ha 8t*r*nt ftgi in v K»maki ulioi. ' * '; Dopisi naj a. poiHjajo VrediriKtvti larijantld Jkarni ˇ Gorici. Rokc si se ne rrttCajo; aapiti a» »o ItlagoT no fraiikujejo,— Dekrcca la dntgL ti^r^ii^ »t naroCnlna miza,, f.ko »e oglaie pri opwnifttvu Vabilo na naroCbo, Leto 1890 poteka in novo leto 1891 stoji pred pragom. 2 njira bode nafiiopila „Sodaa STOj 21. tedaj. Pri tej priliki vabimo svoje prijatelje in somisljenike, da se blagovolijo v obilnem Stevilu naroditi na naS list. wSoda* ostane todi za naprej to, kar je bi!a do zdaj, t. j, politicen tednik, ki bode pod starim vodilom: „Vse za vero, do in, cc-narja!a v uvodnth dlankih razpravijal dtievna politidna in tudi druga vpraSanja, ki v prvi vrsti zadevajo Slovence sploli in gorilke Slovence po* tebe; vrh tega bodeno prinasali tudi vse imc-nitnejie dogodbe nam preljube Avstrije in cele-ga obSirnega sveta. Se ve, da tednik se skroranim, obsegom ne more zadostovati v toliki meri vscm telikim zubtevau), kakor se stavljajo dandanus no-littdnoinu dnevniku. Donatati bodemo tudi naj* uovejSc novice od bli/o in dalcd; a da bodemo rnogli to storiti, je treba, da nas podpirajo tudi nasi somiSljeniki in dopisovalci; vsaka notica nam bode d'bro doila. Pri vsem, kar bodeuw zapisali, hofiemo gfedati na to, da bi bilo slo-renskemu naroda v duScvni in gmotni blagor, v njegov razvoj, razcvit in prospeb. Ker sm0 prepricani, da je le v slogi mod, zato se bodemo ogibali, kolikor se da, web prepirov, posebno pa hodcmo skrbeti, da se osebni prepiri ne vgnjezdijo tudi v nas list. Svoje vabilo skiepamo z gorko zahvalo svo-jim dosedanjim narodnikom in sodelovalccni, tcr jih ob edncm prosimo, da nam ostanejo tudi v prthodnjem letn zvesti in da nam pridobe* se katerega narodnika. One dosedanje narodnike. ki nam se kaj dolzujejo na narodnini tudi ob ednem prosimo, da sVoj dolg popladajo. Ker je Ietos „H i 1 a-r ijanska tiskarna* prevzela upravni-Stvo ,Sodea, se jemorda, — kar se prav lahko LISTEK. Crtice o potovanji v m. deieio. (Dalje.) Jernzalem je prav orijentalsko mesto. Ulice so ozke, gorate, strme, Toglate, prar slabe in imajo slab tlak. Veliko teninih lop in obokov, grdih, ne-prijetnib in vmazanifa ulic. Hise imajo lepie y Gr-garju. Da si so ulice vefeiaoma 6ez in Cez % uma-zanim platnom in cunjami pokrite, po tleli je tako nesaafco, gnojno in blatno, da je groza; ako si Se poleg mislis, da po takih uiicah. ki nimajo ne mize, ne stola obedujejo ...! Le na tleh fiepijo ter razvrzejo §aro na spodaj po tleh, bodisi blago, kruh ali meso. Vefiina ulie )e takih Bazarjev. pri kterih lezi lepo stevilo psov brez gospodarja, mislil bi Clovok da so cuvalci trgovski. Nikar ne; ampak ti psi se nle^ejo, kamor jim je ljubo; odgnati jih se pa nihge ne npa. To je kin6 in lepota dana§njega modernega Jeruzalema I To je njegova obb* a! Prav je zdihoval prerok Jeremija, ko je vprasal reko6; zgodi, — pri spejeinu upravnistva zgodila tudi kaka pomota, in da se je od katerega tirjala spet naro^nina, katcra je bila v2e plafiaua, zato vsakcga takega naroCnika uljudno prosimo, da upravniStvu tako pomoto naznani, „S o 5 a p ? ji -'i i:: za celo lefo . . . gld. 4 za pol leta . . . „ 2 za Cetrt leta . . . „ 1 Niiro^nina se po najcfiiejSt poti pogilja po poStnih nakazanicab pod naslovom: „H i 1 a r i-janska tiskarnav (rorici". Vredn&tvo in upravniStvo „Soee*. B02l6. Vsi ki*§5anski narodi z vzviSenim ponosom praznujcjo dan, ki jih spominja trenotka, ko je Bo^ji Sin vstopil v Llove$ko druStvo, da bi b tern svojim ponizanjem povisal cloveka in ga rcsil vcdnega pogina. Ta praznik po pravici vezc vsa kr^anska ljudstva, naj si bojo mcd sabo kterega ko!i narodnega pokolctija in kteregakoli krScanskega verskega izpovedovanja; vsi v duhu romajo na kraj, kjer je pred 1890 leti jasno donel glas nebeskih duhov: „M i r I j ti d c m!" Ta glas je bil izgovorjen za cclo (loveStvo in je veljal za vse ljudi, ce tudi si je pozneje judovska lupina sama izbrala proklctstvo ; a ono prok\etstvo, ki je pri Judih zarad nepremagane njih zagrizenosti od nekdaj prehajalo in Se do danasnjcga due prehaja od roda na rod, izgine pred oCiscevaluo vodo, vprvo vzeto iz Jordana, in izginilo bode od vsega cloveStva, kadar pride Las, da bo dejansko en sam pastir, en hlev, ena 6cda. Oni glas velja neomejen za vse Case, in torej tudi za sedaj. »Mir ljudem!" Ko dlovek iz srca rad ponavlja oni veseli „Je li to mesto, od kterega je konec najvece le-pote in radosti vesolnega sveta?" Vtis pri pogledn na mesta s tolikimi stolpi na Davidovem poslopju; s toliko visokimi minoreti in resnimi kupelji, kteri kincajo toliko baziliko sv. groba, kolikor omarjevo mo§ejo; na Sijonu nakopi-Cene hise Cloveku vsi^jujejo neko otoznost. Tak je Jeiuzalera, od kterega pravi tradicija, da je bilo ustanovljeno 2000 let pred Kristusom po Melhizedeku, ki je bil duhoven in kra\i ob enem. Najprvo so ga Salem ali Solma imenovali. Malo po dozidanji so ga napadli Jabuseji. ki so po rodu bili Kananiti. Oni so si sezidali nek grad na. gori Sion in sicer v cast njihovega zaietnika Jebusa. L. 1045 pred Kristusom se Davidu posreei Izraelce premagati in se trdnjave Jebus polastiti. Odslej so jo vedno imenovali Davidovo trdojavo ali Davidovo mesto. In v resnici David si je dal stalno poslopje in goro sknpaj obzidati. Mesto Jeruzalem se je po Salamonu vzdignilo v velicastvo in zarad bogastva je postalo sredi3«e vseh aiest in vrhunec azijatske kulture. Po smrti Davida in Salamona se je cela dezcla v dva deli razdelila. Salamonov sin Roboam je ediui dve dru-zini ohranil. Dve druzini sti Se ostali zvesti. t. j. Benjamin in Juda, odslej je vedna vojska v de-ieli bila, mesto je bilo vetot razdjauo, prebivalei glas in bi zndovoljen bit, da bi oni kite ne donel le iz vsake pernate in igltite veje, afflpift iz vsakega zitja na »vetu, ne more ti kalf 6** mora priznati ^alostno resnico, da naravna n* bi6nost in zavist in hudobija do tedaj ie nlao bile premagane, ce tudi poWaiitoe wmert hr* Saanstva, izr^cene v prej imenovanrh bewd^sh, a^ prenehoma delajo ua to, da bi pbatela iftfttti vsa ljudstva in srefien vsak ilovok. Omenjena tebicnost in zavist in hedoWja je pa provzrocila med drngim budim tudi na-rodne prepirc. ^elja, veljati vefi, ko enakiljudje druge narodnosti, volja, pvidoblti ei pod imo* nom narodnosti nezasluiene doblftke na eni »tra-ni, — in odpor proti reftenim tertnjara na dru-gi strani — delate voden nemir mod obema stranima; in vender tudi teraa strankama, \i\ se nahajata v ljutem prepiru, veljajo boiede angelov: „Mir ljudem!44 Ljuti prepir, ki ia recenega varoka viaoko vzdiga svojo kacjo glavo in odpira evoja uata, da se strupenim svojim dlhom in Iainjivim je* zikora plaSi Le tako netretlne narode in itiaie najizvrstnejSe ljudi, nahaja posnemalcev Le med otroci istega naroda: razdvojajo in cepijo se narodove modi, da stranka stranko sumniii, grdi obrekuje, in ni lahko mogoce najti resnite med tako obilnimi napadi in sledecim jim odbivanjem napadov, Ne dolftmo nikogar mfcesar, all to bo narod prej ali slej spoznal, da tako ne gre. Saj pad lahko vsakdo spozna, da ni prav to ruSiti, kar je y?A dolgih in trudapolnih del in karje kot pravo in dobro spoznano; ker b& dru* gace narod loral prepozno okusiti grenki sad spoznanja. i aradi tega vabimo tudi narod slo-venski k previdnosti in svarimo gttt naj ne pod* pira nikdar nepremiSljenih prepirov, kef nik4o za dasa prepirov ne trpi bolj, ko k prepirom nepremidljeno zapeljani narod sam. Resuica je sicer, da v boju se urijo modi, a nid manj re- destokrat v suznost odpeljani. Sredni so bill le toliko casa, dokler so Boga zvesti in pokorni bili. ' Se solzami je Kristus prerokoval razdjanje mesta, njih dru^in in imetja in posestva zato, ker niso poslasali njegovega glasu, njegovih naufcor in blagovoljnih vabil. I>ride das, je rekel on, da te bodo obdajali in razdjali, tako, da ne ostane kamen na kamnn. V nezapopadljivt trdovratnosti in- ste* poti so jndje otrpnjeni prezirali, kako so jim po« slauci bo^ji jasno oznanovali bozjega kralja, M jih. je povzdigul* v veliko Ijndstvo (bozje)< Za vse to se niso zraeniii, otrpnjeni so ostali in zavrgli bozja vabila in opominovaaja, namred so vpili v grozne« oslepljenju in so izklicali enoglasno rkuskega pa-ganskega cesarja kot svojega edinega gospoda in vladarja, in so nedol^no ia presveto krv svojega pravega nebeSkega kra^a, na se in na svoje o-troke klicali; glejte razmere, ki se se dandaaes na* hajajo, so strasilo za podlozne, ki zametujejo jifn; ia nebes od Boga odlodene naprej poStavljene vodni-ke, ki jim pot kaiejo ter namemvajo jih srefiae storiti in si to prizadevajo. Judom se je huda go» dila Grozanske nesrede so jih ena za drogo zftde* vale Bile so jim tudi prerokovane. PnroS jiitt. je prerokoval rekoc: Ljudstvo bode se svojim kraljem prislo ter mesto razajalo in svetiSde oskrunir> in j>o raz4/anju ne bote konea wjstara&ja, $tk»te softae ni, da v boju se vnicojejo na obeh stra-neh najboljse mofc, kar je naroda v kvar, ve6-krat celo vtmmoto. Zaradi tega voscimo ne le zasebnikom, druiinam in obCinam in vsem, ki five wed nami in narodom nasim; ampak cele-mn svojemu naroda slovenskemu v prvi vrsti ielimo in vostimo, kar je iznad borne italice v Betlebema pred devetnajstimi stoletji donelo in ae glasilo v besedah: „Mir ljudem!" Razmere na 6e§kem. Kdor pazno .notri vspeke mladaeeSke stranke, pripoznati mora, da si morajo Mladocehi vecinonia pripisati vspebe grofti Taaffejn in njegovi politiki Mladocehi bi ne bili nikdar pridobili toliko vpljiva, kc bi bili na Dnnajn posloiali defike z&hteve po jednakopravnosti. Skoro polstoletja sta bila dr, Bieger in ceski narod tako rekofc en pojem. Ko je dr. Bieger, za-cetkoma podpiraje, pozneje posnemaje Palackya, pricel svoje delovanje, ni bilo skoraj ce§kega naroda. V zlati Pragi so gospodovali Nemci. CeSka bila je tlatona in pobita; Nemec se je sopirii na pemski zemlji. Treba je bilo oziviti v zapuseenem ceskem narodu LeSko zavest, zanpanje v samega sebe. Treba je bilo Cebe opomniti na slavno pretek-lost naroda in jih vnemati za jednako prihodnost. Narodna ideja morala je postati geslo takratne-inn gibanjn na Ceskem. To vse je dobro razvidel dr. Sieger. Z mla-deniskim navdnsenjem je prejel mladi rodoijnb za zaatavo narodne ideje in jo nosil se svojo moiko de-lalnostjo od zmage do zmage. Pod njegovim vod-stvom je postal ceski narod sam svoj na lastni zemlji. Brez politicnih napak pa ne poznamo skoro nobonega javno delnjotih moz. Politika tirja od svojih zastopnikov roenih, nrnih sklepov, kjer ni ftasa stati in premisljevati. V politiki treba ozira na vse strani. Ni torej cnda, da tndi dr. Bieger ni racunil vselej z najvaznejsim faktorjem: „da na-rodna ideja mora biti podrejena vi§im idejam." Ko se je namreL povspel ceski narod do za-vesti, tedaj so se tndi pri njem, kakor pri vsakem narodu, pokazala nasprotna naeela med posamesnimi mozmi. Pokazala so se naeela liberalna, popolnoma nasprotna nacelom konservativnim; naeela brez-verska proti nacelom pozitivno verskim. Dr. Bieger, mesto da bi bil organizoval za casa, ko so se za-celi dnhoTi lotiti, strogo konservativno stranko, sto -jeco tndi v javnem zivljenji na podlagi pozitivne vere, poskusil je nstreci popolnoma nasprotnim si nacelom, ces, naj stranke druzi narodna ideja. Mesto pa, da bi narodna ideja stranke nasprot-nih si Jiacel drnzila, vodila jih je k razpadu, kar je napotilo neodlo&no politiko grofa Taaffeja, da se na zahteve dr. Biegerja ni ve5 popolnoma oziral. To je dalo Mladocehom pognra; to je tndi vzrok, da so se nekateri odlicni dosedanji staroceski poslanci svoji stranki izneveriti, ter se mladoceski stranki priblizujejo ali vze k nji pristopajor n. pr. starosta Ceskih poslancev dr. Trojan, za njim Adamek, Ha-jek in Vesely. bodo daritve in klavsfiine. V tempeljnn ne bode kot razdjanje in gorje, to bode trajalo do konca. To prerokovanje se je nresni&ilo. Bimski o-blastniki so Jnde grozansko tlacili. Judom je bila to zaslnzena kazen, kajti oni so postajali y verskih dolznostih zmirej nemarnejsi, enostran^ki: V dragih sretnih in politiSnih receb so se pnntali in priza-devali vedno aeodvisnejsi biti. Bozjih prerokov niso koteli vbogati, padli so v roke krivim mesijatn, ki so jih sleparili in zapeljavali. Izvelicar je sicer o-pominjeval in svaril Jude, ali oni mn niso verovali. Popolnoma so se krivim prerokom izroSili vkljnb temn, da jih je pravi Mesija iskal z nebrojnimi 6u-Jezi. vkljnb njegoremn sretema zivljenju in sveto-*ti njegovih nankov ga niso hoteli spoznati. Nebrojna mnoiica razbojnikov in hndodel-nikoT se je po dezeli klatila ter grozo in strah mnozila. Bili so tedaj primorani judje braniti se ?. vojsko zoper okratnost Rimljanov. Slediio je ono grozansko razdjanje, v ktero so se svojeglavni jn-«dje pogreznili. GodOo se je to vze leta 66 po Kr. J. Kr. ni le razdjanje mesta prerokoval, ampak tndi na znarainja opozarjal, ki se bodo pred tako grozansko nesrefio godila, ki bodo predpodobe veliko hnjih znamenj, ktera se bodo pred koneem sveta vidila. (Dalje prih.) Profesor Til§er, kot vodja raladoSeske stranke, izjavil je, da sta se Mladoeehom pridrnzila tndi vseniiiiSina profesorja dr. Masaryk in dr.Kaizl. Po-gajanje i njima je pokazalo, da bode z vstopom realistov svobodomiseina strarka na Ceskem mnogo pridobila. Ta stranka je popolnoma brezversko-libe-ralna. po besedah »N. L.w: ,.stranka nihilist OT.a Zastopniki treh strank: Skardove, kateri prf-padajo izneverjeni Starocehi, stranke raladoueske ino realisticne so si izvoliH dr. Cerneja. profesorja Masaryka in Tilserja kot zastopnike vseb treh strank v odbor, da sestavi splosni program, kateii bi nga-jal vsem trem strankam in bi bil sknpni program ceske liberalne stranke, kigotovo ne obeca niL dobrega katoliiki ceski zemlji. Nladoceski klnb v dr2avnem zbora steje ie zdaj 17 poslancev. Tsled takih neprifeakovanih vspe-hov liberalna stranka na f'eskem karbesni. BNa-rodni Listy* v svoji razdivjuaosti ie naravnost kri-Cijo staroCeski stranki: Umakni se, wtopi s pota, ti, gnilobi izrotfen mrlic! — Podobo j dr. Biegrovo, ki je krasila iavne dvorane po Ce»kem, ' jemljejo zdaj Mladocehi h okvirjev; pnizne okvirje obesajo na steno ter na bel papir v sredi zapisu-jejo: nTn je bila podoba biisega vodja CeSkega naroda, doktorja Biegra1/ Uzaljeni nad tako neSnveno nelivaleznostjo re<5i moramo, da narod, ki s svojimi najzaslu^nejsimi mozmi tako pometa, mora biti kaznovan. Narod, ki svojih zasluznih moz ne easti. ni vreden, da jih ima; tak narod v kazen zasluzi, da mn nkaznjejo politicni krica^i, ki imajo svojo narodnost za molzno kravo. ___ ^* Dopisi. Iz Gorice 20. decembra. — Zimn je bodo pritisnila tndi pri nss in (5Ioveku ae smiljjt) Httiljeni re?ezi, kl «e vcasih pokazejo m tlabo ogrelih kiar-tirjev (atanovanj). Gotovo jo to za'oatna prikazeo, ki ae v vckem mo«ta vidi, in jo io zalosfcuejia, &» m pomislr, da na§e lepo mwto, ki bi lahkf» cvote'o, o\ dn© do dno bolj propria, in da pri nm tomn Ijnd-stvo ne dobiva onih znshizkor, kikorSno je dobiv;.Io nckdaj, ko je bilo oile mesto po vsoj omifeaoi B^ropi zaslnvelo kot juzno io gorko podnebno u&tw'Me, Tedftj je bilo viditi v Gorici vie drogo 2Wjeoje; obrazi sre5-oih bogatioov, ki so priSli k nam, da uidojo sofer-nim mrazora; ko2ije, v kalerrh m se vosili imwiti bolniki, da *i olsjlsjo sYl>je tu2n>» sSivIfenje; tmelo drdraoj« voz fiakarjev (pmvo&tekw), ki s<> m h'tli namno2ili in so veselo vspcvati, kukor g)bc v joson-sken vramenn; polne palado gospoilo in streiajev pa streSajk; veselo Kibanj« in pokanjo rokodelcev, ki so dobivali od vseh strani mnogo in lepih narocil ter so bili za evoje izdelke dobro In poSteoo placaut; veselo doneDJe mestae in vbjaSfcp glasbe; povaod jo bila viditi zadovoljnost. In zdaj? Molgati moramo Goricani, k?r sedanje^i stanjt smo sami krivi, kajti prcdobro nam y>, alc»r ponosai sino postal! na lep svoj kraj, pn>vs!«»!i smo **>y in NaSo gledi§6e zna ve6, in em noc nam je odpodi!» ptajce, ki pri nas niso nasli zaz-ljeafffi mini in tie upajo veS, da jim ga nase most.) more kdiij dati. Vendar vse se da poprivit*, In dobro vo'j** j»* treba. Jaz ne bi svetoval naSim Goricanom dtuze«it ] kakor: UEVEBTERE! (Spreobrni ae!) Tako j«« stvar spozoavam, in 6e smo ie od zaLotka bili slabi, svetujem: POSTBGAJTE STABI KVAS! S Katialskega, 19. decembra. Pred kratkim sem v&m poroSal, da se po Doblarjn in po Batah klatijo tatje, ki se ze marsikatero hiso obiskaii in ze marsikomn kaj odnesli. Ti nepovabljeni gostje niso bili kaj zbircni, ampak odnesli so, kar jim je pod roke prislo. Zandarmerija je bila prav pridna in jih je kaj skrbno zalezovala. Kakor slisim, se je zanda-meriji v Tolminn posreSiio zasaciti ednega. Doma je iz Loma. Da fant ze prej ni bil kaj vre-den, se spozna iz tega, ker je bil pod policijskim nadzorstvom. Imel je gotovo se drnge pomagaCe. — No, letos bomo imeli, ako bo potrjen sklep dezel-nega zbora, davek tndi od zganja. Ker je bila letos v nasi dezeli glede ranozine tako slaba vinska letina in ker je cena vinn tako visoka, zato bi se zganj'pilstvo §e bolj nmozilo posebno pa med mla-dino. Ali bo novi davek kaj poraagai in zabranie-val gganjepitje, zelo dvomim, ker so se nekateri 2e prevefi zganjn ndali, ki pa vedno §e drnge za se-boj vle6ejo. Nasledek tega bodo spet ponoeni pre-piri, kregi, kletvine, pretepi in ie kaj drngega. Nasa zupanstva so dobila, kakor slisim, pred kratkim neko peticijo v podpis. Petieya meri na to, da bi visoka vlada podpirala zgradbo zeleznice 6ez 6e-povan in Tribnlo in potem na Gorenjsko. Kanalski dolini bi v gmotnem ozirn ta zeleznica ni5 ne ha-snila, zato tndi zupanstva, kar jih je na Kanal-jkeni, take j«ticije tndi ne mor^o podpirati in podpisati. Mi smo bili vedno za Predelsko zelezni-co; ee pa merodajni krogi iz kateregakoli vzroka nodejo, da bi §Ia zeleznica po cell §oski dolini in CszPredel do Tervi2a, naj bi se zgradila po Soiki dolini vsaj do sv. Lueije in od tod po BaCi na Gorenjsko. Pa kaj sploh pisem 0 zeleznici, saj ie na-prej Tern, da je ne dobimo ne mi, ne Cepovanci. Predenj sklenem, voS6im §e vsem gitateljem 9Sodea vesele praznike in sre5no novo leto. Bog daj! It t«lmin8kih hribOV 15. decembra. — Stra-ion poiar, ki je na Ljubinju unifiit toliko poalopji, mi Tsiljuje pero v roko, da v YaSam oenjenem listu pregovorim nekoliko besed do na§ib kmetov. Zoano je nzmr"6 vsem, da je naSema kmpta ie v dobrib le-tinnh teiko izhnjati, ker nnie potrebe no posebno za> rad te$kib davkov le provelike. Kako pa bo na§a re-ˇe in tezave Se le tedaj velike( kadar naSe poljske pridelke tiniLi aula, ali naa obiSSe Bog z bolezuijo iivineP Kmpt, nafai le bo mo6an. opeSa hudo, 6e po 2ivinaki kugt zgnbi Ie nekoliko rrpov, K»ko bodo pA je tedaj. Le rudcii petelio poje ma strehah cele va-»i, in he posebno v Caau, kadar ao v*i pridelki aprar-Ijeni na dom! Niaem zastopnik nobonega zavarovalnpga druSt-ˇa, ali mislim, da je primerno opomtnjati avoje hribovce, nnj ne zamndijo » varovati razli5no pred mete svojega premozenja p. I ktorem dobr«m /avaro-valn^m druStvu, in meniin, da ne le poseataikt bil zamorejo avoja pohiStva za varovati, ampak da tudi drngi Ijndje, ki morejo kako nesredo trpeti na evo-jem premozenjn, zamorejo to premolenje. naj si bode le zivtna, pohiStvo ali kaj druzega, zavnrovati in 10 previdni, go to imetje sararnjejo. Zivarovulnih diuitev je veliko, in tndi veliko prav dobrib, ali tudi tukaj moramo avoje ljudi opozoriti, da „Slavijatt j« tako druStvo, ker pri vsaki nesreSi tocno preracuni in iz-pla5a Skodo. Bavno tako zanesljivo je pa tudi zavarovalno draitvo „onio oathuh'ca". Politidni pregled. Notranje debate. Ce5ka de2elna razstava jedejani-sko in financijelno popolnoma zagotovljena. Po-rogilo razstavnega odbora naznanja, da je kitez Clary podaril 2000 gld. za ta namen. Razstave se vdeMijo tudt iz Iiber§kega okraja. G a I i c i j a. „Pol. Corr.B poroSa iz Lvo-va, da sporazumljenje na podlagi izjave Mlado-rosinov v galiSkem de2elnem zbora dobro na-prednje v smlslit priporofiila rasinskih §kofav. K nanfinemu ministrn in k poljskemn ministru se je podala deputacija poljskih drzavnih poslancev pod vodstvom kneza Czartoryskega s prosnjo, da se 6im preje tistanovi na Wofskem vseu6ili§5n medicinski oddelek. Dolenjeavstrijsko. Due 17. t. m. so razpravljali v dezelnem zboru dolenjeavstrij-skem predion, da se nakloni nem§kemu „Sulver-einaK podpora 2000 gld. Antisemitje so bili nasproti; zlasti poslanec Schneider je povdarjal, da je to dra§tvo nemsko-2idovsko dra§tvo, a da so zidfe Xemcera bolj nevarni, kakor Siovani. Boriti se je treba proti zidom, ki no5ejo delati, ne pa proti Slovanom, ki so delaven narod. „§ul-verein" pridrzuje otroke delalcev v zavarova-li§cih, da bi njih starisi morali dlje casa delati po Sidovskth tovarnah. — V Hernalsu je bi!o okrajno zastopstvo raznus6eno, ker so hoteli s>> pred zedinjeiijom z Dumjem vzeti na posodo 150.000 gld., Ce§, vsaj jih bo Veliki Dunaj povra5eval. — V mestuem zboru dunajskem bila je dne 18. t. m. volitev dveh zupanov-na-mestnikov n.i dnevnem redo. Ker je v zboru nad eno tretjino zastopnikov zdruzenih kristija-nov, zahtevali so ti, d% s? eden namestnikov voli iz njih srede. Libsralci temn ntso h»tli pritrdtti, zato pa antisemiti niso prist! k <^\j>. Postavno §teviIo (80) zastopnikov ni bilo ntv. zogth, zato niso mogli izvriiti volitve. — P»-slanee Sne^i je stavtl v deSelni zbomici predion, da se 0 priliki razsirjenja diinajskeafa tneata za Dalenjeivstrijsko nstanovi ni D;mji vi§ja dekli§ka sola, kjer bi vzg.>jevaii 'blag.>iiravno ienstvo. Da je nanten brezverske §ole poprej doseieu, treba tudi ieastvo vzg ojevati r tea smiBlu, in pri tern so framasouskk^bratje" jako xnarljivi. Novi dalmatinski namestnik proti uradnikom. V Zadru bivajoSi Italijani bo dne 30. novembra napravili veliko demonstracijo proti Klaicevt mu predlogn, da naj ee zadrske srednje sole pohrvatijo. Teh dc-monstracij so se vdelezili tudi mnogi italijanski nradniki, in zato jih, seveda, posebno povzdiguje italijauski zagrizeni list aDaImatav. « Po na-rocilu cesarskeg* nsmestnika so pa vdobili vsi nradniki, ki so se vdelezili demonstracij strog ukor zaradi svojega izzivajocega postopanja. Ogersko. Neprifcakovano in proti volji skotov je objavil ogerski dasnik „ Magyar Allam" dve pismi kardinala Rampollc, papezevega tsj-nika, na kardtnala Simorja glede matrik. Po-znati je iz teh pisem, da je papez po dogovoru z kardinalom dolocii, da ni dovoljeno katoliskim duhovnikom iz mesanih zakonov krscenih otrok naznaniti drngoverskim duhovnjkom in da Skofje ne morejo dovoliti mesaniH zakonov. Papel v-novie obsodi drzavni zakon o melanin zakonib, ter izraza zeljo, da se razporna zadeva mirnim potom poravna. Vnanjc dr2ave. N e m Li j a. Neralka cesarica je dne 17. 1 m. zveSer sreeno porodila sestega princa.t — Y Magunciji so imeli dne 14, t. ni. hesijski katoiiki shod, katerega se je vdelezilo do 10.000 oscb. Med drugimi rcsolucijami so sprejeli tudi to-le: „Neznosno mora biti za nas katoliko, da 80 v Nemiijl pripuiceni redovi odvisni od mi-losti in nemilosti posvetnih oblastcv.... Hosijski katoiiki mora jo zahtevati od svoje pravigne vla-de, da prfcne v svojej dezeli izboljianje redov-nlske postave". — Neraiki katoiiki se veliko prizadevajo, da odvrnejo od Nemclje veliko ne-varnost, katera jej preti od socijalnih demo* kratov. Srbijn, Srbska vlada bo neki uradnim potom proitla kraljico Nataltjo, naj opusti v prihodnje vsak korak, ki bi vtognil zaliti via-darske ali driavne interese. To menda vsled tega, ker je kraljica nameravala doseci pravdnim potom, da se jej prizna praviea ob6cvanja sfc svojim sinom, kraljem Aleksandrom I. Francija. V franeoski zbornici je in-terpeloval zmerni repnblikanec Dcspres o bol-nisnicah, ter zahteval, da dobe redovnice zopet oskrbovanjc bolnikov po francoskih bolnisnicah. — A minister notranjih zadev je zagovarjal se-danjo upravo imenovanih zavodov, v katerih imajo nadzorovanjc in oskrbovanje bolnikov po-svetni ljudje v rokah. — V revinskih livarnah so saceli strajkati. Vec delalcev so fe zaprli. 11 a I i j a. V volilnem odseku se je predlo-zil dne 15. t. m. predlog, iiaj sc oviie volitev trzaSkega zida Barzilai-ja. Ta predlog je bil osnovan na okoli§cino, da se je Barzilai izdal v Avstriji za Italijana in se tako odtegnil vo« ;aski sluzbi; v Italiji pa se s tern vbranil vo-jascini, da se je izdal za avstrijskega podanika. — V italijanskem drzavnem zboru so napadali radikalci Imbriant, Turchi m Barzilai pri adres-ni debati vladno politiko, vzlasti pa trodr-zavno zvezo. Crispi je zavracal njihove napade. Z ozirom na trodrzavno zvezo je rekel, da ima vlada trdno vol jo ostati zvesta svojim zavczni-kora, ker nimajo ofenzivnega znacaja in ker so zabranili, da se z druge strani ni postopalo ofenzivno proti ftaliji... Kar se tide garancijske postave, zagotovljeno je i njo izvrsevanje pa-pezeve duhovne oblasti. Vrhovni poglavar v Italiji je le edcn, kraij Humbert. A n g I i j a. Mnogo poddruznic narodnc zve-ze se je izrazilo proti Parnellu. Posebno zani-manje vzbuja volitev v Kilkenny-u. KatoliSki Skof vseryiski, v eegar ikofijo spada Kilkenny, je izdal ostro izjavo proti Parnellu. Parnell se izraza v svojih govorih jako nedostojoo proti svojim nekdajnim tovarsem; imenuje jih: „bore potepune", nbori izvr2eka, „straliopetno geto« i. t. d. Kakor je viditi, vodijo sedaj imenova-nega irskega dr^avnika le slepe strasti in ne ve6 trezno domoljnbje. In nesrefien je narod, katerega hodejo voditi taki mozje. Domade vesti Sv. misijon, katerega ita vodiU v Podgori 66. oo. Doljak in TomazetiS prete^eni teden, in katerega sa ia Ijadstvo ne le somo k domfefit vagi terofeS tudi iz aoseifiint obilno udeleSevaln. iklenil it ja v navao8noiti pravavllenaga kntionadlikofa Am 2\. t. m, — V©6 o tern objavimo v prihodnji Ifcifilkl. Mestno stareginstvo je itnolo v taboto ob 5, uri zvcSer j»vno neja. Na pradlog g, iapnna ontnne fttaro pokopaliSSe odprto le do konoa roarSa 1891, 8 tpm je dana prilika, da 8e marsikattri zaroore dttti preneBti ostanke in tpnminke dragih ranjkih if aiarega na novo pokopatiige, kakor te je to zpodilo dnt 16. t. m. z zetnikimi oatanki brntov dr. Ivana in Simona Hratt. katera zdnj po5iV^a v eni krati na novem pokopaliSfiu na oddelkn "1m jenerau za du-hrtviA". — V isti seji v*vrr> «. lupan, da bo nn-&tti za kapelo na novem i*oko|i, da bi uaso dtmuLe „jatlioo" raz-veseljevale n&Se oJroko, kar bi se pA# tudi doscglo, do bi nobena pirdstava, ki so daja na ^italoiCnom udi-u, ne ialila nobe.ieg.i, in bi se slednjifi n«§i Slovenci m gli sporasuiaeti wed sabo. Samomor. Dne 22. t. m. vsmrta se je 36-38 letm kupcyski agent. Podrobnosti samomora nas je sram javiti. Razne vesti. Vseudililde y Kimu ao pred Laeom zaprli, ker so je vlada baia izgredov pri obletnioi smrti Ober-dank a. Na interpelacijo Hookovo zaradi sloven-skega predavanja v Oelovcu je odgovoril po-Ijedelski minister, da ie je to predavanja vriilo na izreSno Setjo kfttoliCko-politignega drustva, ki je zato pronilo brzojavnim potom dovolenja ministra. — Da jo vec* kot trotjini Slovenoev na KoroBken minister dovolil v Bloveiiski obCini predavanja v ilnvemkem jeziku, — zato se mora ie le opravi8iti. Slovenci na Korolkem. ,Kamtner Volksbl.*4 piSe mej drngiin: Dr. Adolf Ficker pile lata 1869 v 16. letniku „Mittheilungen aus dem Gebiete der Statistik", da je bilo no nradnih povofiiHh 1, 1857 na Koroskem 71*4 0/0 Nemcev in le 28*80/0 Sloven-cev; v Celovcu pa je zlvelo 86*8% Nemcev in 53*7% Slovencev. Na podlagl obcevalnega jezika pa je zadnje ljudhko fitetje leta 1880 izkazalo 70'22'/o Nemcev in 28*72% Slovencev, v mestu Celovcu pa skoraj 100% Nemcev. Po^mtakem se je atevilo Slovencev na dezeli za dooer odstotek pomnoKUo, v Celovcu pa go — zmrznili. KJe tifii vzrok? Ime-na trgovcev in obrtnikov govore, da v Celovcu ilo-venska narodnost ni §e izumrla, pac pa zadremala. Gospodarstvo na trlalkem maflatratu. „Edinost" pile: Ze dvakrat se je razpiiala javna dra^ba za oddajo dela novo vojafinice za c. kr. brambovca v Bocolu, a nihfie se ni oglaiil. Klicna cena ,ie 08.000 gld., v intini pa aejedovolilo 90.000 gld. Sedaj bode magistrat prisiljen delo oddati po-sebnim podfetnikom pod svojim nadzorstvom. To pa se dela le na videz. BazpiSe se dralba; ker pa so nikdo ne oglaai, oddd ie delo kakerau ljubljencu. Tudi z zidanjem vojainice je enako. Ce se preko* raft proraSunjena svota, najde primanjk^ej varno zavetiiSe v izrednih trolkih." Vsa stavb$ nove brambovske vojainice z dobavo vode bode stala do 200.000 gld., akoravno bi se bila lepfia in primer-nojga vojalnica zgradila za 140.000 gld. na zemlji-fi6u g. Vidica pri sv. Ivanu. Vzrok pa je ta, da je bil drazji prostor lastnina d* Angelija. — Ne lamo v Trstti, tudi drugod roka roko umiva in se se-stavljajo izredni 'roski. Sapienti sat! Ungarisehe Post pojasnjuje po kardinalu Simoru, da sta mogia priti v javnost onadva v ^Magyar Allamu" natisnena lista kardinala Ram-polle o vpraSanji inoverskih kratov le vsled nemolc-ljivosti ali na kak drug nepoSten naftin, ker je bila Skofovska konferenca na predlog Simorov sklenila tajnost o pismih. Kardinala je moLno vznerairilo, ko sta se lista objavila. ^Magyar Allam" ni skazal s tern katoliski stvari nikake usluge, marveg Ie Skodo. NadelniStvo deSke akademije pri oesarjn. Predsednik Hlavka z dvornima svetnikoma Rando in Koristkom, s profesorji KviCslo in Studoiikiu, poklo-nil se je dne 18. decembra eesarju ter se mu sahvs-lil za uttanovitev akademije in za imenovanje Clenov in za dovoljenje dotacije. Cesar je izrazil svoje,veae-lje, da se je ostanovila ceSka akademija, ter izjavil svoje prepriianje, da bo veliko pripomogla v rasvoj vednosti in ametaosti. Modra naredba. ViSja gimnazjja je po na-t svetu sedanjnga gosp. ravnatelja sklenila, da node po : vsaki mesedni konferenciji o porednih alt celo zani-karoih uCencih uradno poSiljati naznanila stariSem ali njihovim oeposrednjim uamestoikom, da pripomorejo, dokler je 2as, k njih boljSemu napredovanju. Gg. u-6