521ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 55 • 2001 • 3–4 (124)
obliki, se na{a v {tevilnih pogledih izjemna zgodovinarka medicine na dale~ izogiba. Problem je bil
preresen in za vrsto otrok, tudi dojen~kov, ki o spolnosti {e niso imeli pojma, pretragi~en, da bi si lahko
kaj takega privo{~ila. Bralce bo {e posebno pritegnil njen dodatek k knjigi, kjer biografsko obravnava
zdravnike Antona Jevnikarja, Johanna Petra Franka, Juliusa Zemea, Raimunda Melzerja in Karla Ber-
nharda Kogla. Izjemno pomembno vlogo je v boju proti tej bolezni imel dr. Andrej Mozeti~. Temu je ‘e
pred tem posvetila celo poglavje in tudi integralno v prevodu objavila eno njegovih poro~il o razmerah
v postojnski bolnici. Z avtorico se moramo strinjati, da na{i oziroma takratni avstrijski zdravniki in
avstrijska oblast nasploh le niso bili toliko odtujeni od ljudstva, kot smo to lahko v nedavni preteklosti
mnogokrat brali. Nenazadnje nas ravno razlika v trajanju {krljevske bolezni pri nas, prakti~no je pre-
nehala v drugi tretjini 19. stoletja, in v “bratskem” sosedstvu, kulturno in civilizacijsko lo~uje od Balkana.
Zaradi dolgoletnega obstoja endemi~nega sifilisa na Balkanu in njegove dana{nje aktualnosti v
nerazvitem svetu, zlasti Afriki, ima znanstvena monografija tudi obse‘na povzetka v hrva{kem in
angle{kem jeziku.
^e na koncu tvegamo oceno knjige, moramo uvodoma zapisati, da smo nanjo ‘e dolgo ~akali.
@eleli bi, da bi se na podoben na~in lotila {e koler, ki so kosile v 19. stoletju in {e nekaterih drugih
epidemij. Podobna monografija bi bila potrebna tudi o »{panski« gripi v dvajsetih letih 20. stoletja, da
o starej{ih obdobjih niti ne govorimo. Zgodovinarjem je avtorica »nalila ~istega vina« o bolezni, katere
problematiko smo le povr{insko dojemali. Izjemno pomembne so tudi njene strokovne ocene takratne-
ga zdravstva in zdravnikov. Tega zgodovinarji s svojim splo{nim znanjem nismo sposobni. Knjiga je
pisana na podlagi virov in avtorici zgodovinarji tudi v tem pogledu nimamo kaj o~itati. Nekatere te‘ave
bi ji lahko pomagalo razre{iti sodelovanje s prakti~nim zgodovinarjem, ki bi na primer preko franci-
scejskega katastra moral to~no locirati postojnsko bolni{nico. Mogo~e bi bile namesto Valvasorjevih
ilustracij primernej{e sodobnej{e, ki so pribli‘no prav iz ~asa, ki ga obravnava avtorica. Edina »resna«
pripomba izjemno lepo opremljeni knjigi pa bi se lahko nana{ala na medicinsko strokovno terminolo-
gijo. ^eprav je med zgodovinarji nekaj »aliranih« medicincev, od nas vseeno ni pri~akovati, da bi
vedeli, kaj so maculae, noduli, vesiculae … Zgodovina medicine mora v takih primerih, ~e ‘eli biti tudi
del splo{ne zgodovine, prepri~ani smo, da je to eden izmed ciljev dela dr. Zvonke Zupani~ Slavec,
stopiti z visokega strokovnega piedestala in se pribli‘ati tistim, ki jih je strah ‘e belih zdravni{kih
obla~il, da o njihovem strokovnem delu in zlasti njihovih delovnih prostorih niti ne govorimo.
Stane Granda
Milko Mikola, Zaplembe premo‘enja v Sloveniji 1943–1952. Celje : Zgodovinski arhiv Celje,
1999. 304 strani. (Študije ; 3).
Precej{en del slovenske javnosti je s slovenskim zgodovinopisjem dokaj nezadovoljen. Poleg »ve-
netologov« so najbolj glasni tisti, ki bi radi sli{ali {e drugo, obi~ajno zamol~ano plat NOB in povojnega
~asa. Resnici na ljubo je treba povedati, da je, ne samo po zaslugi zgodovinarjev, `e veliko napisanega
in da marsikaj ljudje ne poznajo. S tem ne `elimo zavre~i kritik, ki so, ~e so utemeljene, koristne,
ugotoviti pa je treba, da zgodovinopisje nima ne sposobnosti ne namena, da bi vse zadovoljilo.
Problematika, ki se je v svoji monografiji loteva celjski arhivist dr. Milko Mikola ni nova, saj
obstaja o tem vpra{anju ‘e sorodna monografija Jo‘eta Prin~i~a, Nacionalizacija na ozemlju LR Slove-
nije 1945 – 1963 (Dolenjska zalo‘ba, Novo mesto 1994). Primerjava naslovov sama na sebi pove, da
gre pri obeh monografijah za nekatere podobnosti, dejansko pa sta knjigi po svojem bistvu in zlasti
pristopu razli~ni.
Milko Mikola ni karierni zgodovinar, besedna zveza je verjetno malce nenavadna, ampak iskalec
resnice. To je za ljudi, ki pristajajo na ve~ resnic, te‘je razumljivo. Problema se ni lotil zgolj kot zgodo-
vinskega, ampak je v njegovem raziskovanju ves ~as ~utiti tudi ~love{ko prizadetost. Ta je {e posebno
izrazita, ko ugotavlja razkorak med deklariranim in dejanskim. Zadevo bomo najbolje pojasnili, ~e
citiramo enega izmed takih primerov. »Herbert, Walter, Marianne in Malvina Woschnagg so bili la-
stniki podjetja Woschnagg in sinovi d. d., ki je predstavljala najve~je podjetje za proizvodnjo usnja v
522 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 55 • 2001 • 3 (124)
predvojni Jugoslaviji, razen tega je bilo v njihovi lasti {e ve~je zemlji{ko posestvo, ve~ gradov in vil.
^eprav so narodnoosvobodilno borbo ne samo materialno podpirali, ampak sta dva izmed njih od{la
celo k partizanom, jim je okrajna zaplembna komisija Šo{tanj izrekla zaplembo vsega premo‘enja,
razen tega pa so bili obsojeni {e pred voja{kim sodi{~em. Woschnaggi so se kot Nemci sicer leta 1940
v~lanili v kulturbund, vendar so kmalu po nem{ki okupaciji stopili v stik z Osvobodilno fronto in se
nato vsi aktivno vklju~ili v narodnoosvobodilno gibanje. Herbert in Walter sta partizanom poleg de-
narja dajala tudi oro‘je. V svoji tovarni sta {~itila delavce in name{~ence ter v ve~ primerih zanje
uspe{no intervenitala pri gestapu. Proizvodnje v svoji tovarni namerno nista preve~ forsirala, pred nem{ko
okupacijsko oblastjo sta tudi skrila ve~je koli~ine usnja, bencina in drugih surovin, ki sta jih takoj po
koncu vojne izro~ila novi oblasti.« ...
»Herbert in Walter Woschnagg sta zaradi svojega sodelovanja z narodnoosvobodilnim gibanjem
bila v nevarnosti, da ju gestapo aretira. Walter se je pred aretacijo zatekel na Dunaj, od tod pa pobegnil
k svoji `eni v Švico: Herbert Woschnag in njegova `ena Malvina ter njuni otroci so se novembra 1944
pred aretacijo umaknili na osvobojeno ozemlje v Zgornjo Savinjsko dolino in vstopili v partizansko
vojsko. Vse Woschnaggovo premo`enje so okupacijske oblasti zaplenile. Ob nem{ki ofenzivi decem-
bra istega leta so bili vsi zajeti. Herberta so poslali v koncentracijsko tabori{~e Dachau, njegovo `eno
Malvino pa v mariborske zapore, kjer so jo 14. aprila 1945 po hudem mu~enju ustrelili.« Po kon~ani
vojni niso bili izvzeti iz zaplembe. »Razen tega, da jim je bilo zaplenjeno vse premo`enje, so bili
Herbert, Walter in Marianne Woschnagg {e celo obsojeni pred voja{kim sodi{~em, nato pa tudi izgnani
iz Jugoslavije.« (Str. 68 – 69). Podobnih pretresljivih primerov, na primer Iva in Terezije ^ater iz
Bukov`laka pri Teharjah, navaja avtor {e nekaj.
Monografija Milka Mikole ima nekaj odlik, ki bi jih veljalo posnemati. Temeljno, to je izposta-
vljanje morale, za nekatere njegove sodobnike je ta nekaj »zdrizastega«, predvsem pa neprimernega za
znanost, smo `e omenili. Druga bi bila arhivska podlaga dela. Avtorjeve trditve so vse podprte z arhi-
vskimi dokumenti, mnogi so v knjigi reproducirani. Številni negativne`i so v knjigi imenovani z ime-
nom in priimkom. Prav zato avtorjevo moraliziranje ni prazno, ni samo sebi namen, ampak iskreno.
Krivice, ki so jih mnogi do`iveli, dejansko prizadenejo ~loveka, ki je moralno in socialno ob~utljiv.
Kdor postavlja politi~no prepri~anje pred moralo, s knjigo ne bo zadovoljen. Mikola ni napisal omenjene
knjige, ker bi bil osebno ali preko prednikov kakorkoli prizadet, ampak zato, ker ga boli krivica kot
taka. Tretja odlika njegove knjige je izjemen posluh za pravno problematiko, ki je slovenskim zgodovi-
narjem, velika izjema so medievisti, dokaj tuja. Mnogim je bli`ja politi~na in revolucionarna logika,
kot pa pravna. Osebno vidim prav v tem eno najve~jih strokovnih hib na{e stroke. Zaenkrat {e ne znam
povsem zadovoljivo odgovoriti na vpra{anje, ali je to posledica polpretekle dobe ali {ole. Trenutno se
bolj nagibam k drugi mo`nosti in jo razlagam z nujnostjo »obrambnih nalog« slovenskega zgodovino-
pisja pred nadle`nimi tujci, nacionalnimi renegati in izdajalci ter drugimi »protinarodnimi« elementi.
Spomnimo se samo, da {e danes niso sposobni argumentirano razpravljati o »je~i narodov«, »Jugosla-
viji kot nujnosti ali zmoti«…
 Vse na{tete odlike Mikoline knjige so vidne ‘e iz same njene strukture. Je izjemno berljiva in
mestoma kar razburljiva. Tega ne zmanj{ujejo ‘e omenjene reprodukcije dokumentov kot tudi nekatere
tabele. Šir{a slovenska javnost pozna predvsem primer nesre~nih celjskih trgovcev Dobovi~nika in
P{eni~nika, ki sta morala biti ustreljena zaradi zastra{evanja drugih trgovcev. Avtor navaja celo partijski
sestanek, na katerem so pripravili akcijo proti njima. Mogo~e je {e huj{i primer celjskega podjetnika
Alojza Urabi~a, ki so ga »izvensodno usmrtili« namesto, da bi ga izpustili iz teharskega tabori{~a.
Avtor knjige Zaplembe premo‘enja v Sloveniji 1943 – 1952 ni ne‘en v izbiri besed, ko je treba
podati moralne sodbe. Njegov jezik ni politi~ni, ampak stvaren. Trditve, ki jih je zapisal v uvodu o
nacisti~nih in komunisti~nih zaplembah: »Obojim zaplembam je bilo skupno to, da so bile naperjene
predvsem proti najpomembnej{im nosilcem gospodarskega ‘ivljenja. @rtve zaplemb tako nacisti~nega
kot komunisti~nega re‘ima so bili predvsem industrijski podjetniki, trgovci, obrtniki in kmetje. Razlika
med obojimi zaplembami je bila le v cilju, ki so ga nacisti in komunisti z njim hoteli dose~i. Medtem,
ko so nacisti z zaplembami premo‘enja hoteli predvsem oslabiti gospodarsko mo~ slovenskega naroda
in s tem ustvariti pogoje za njegovo hitrej{e uni~enje, pa so komunisti z zaplembami hoteli uni~iti
zasebni in ustvariti dr‘avni oziroma dru‘beni gospodarski sektor. Nacisti~ne zaplembe so zato temelji-
le predvsem na narodni, komunisti~ne pa na razredni osnovi,« je v nadaljevanju nedvomno dokazal.
523ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 55 • 2001 • 3–4 (124)
Tistim, ki v NOB in prvih letih po II. svetovni vojni ne ‘elijo videti revolucionarnega nasilja, ki se tudi
kriminalu ni izognilo, bo knjiga neprijetna. @e nekajletna politi~na klima v samostojni Sloveniji takim
delom ni naklonjena in to je imel avtor ‘e priliko ob~utiti. Pri tem nimamo v mislih zadnje kadrovske
spremembe v tamkaj{njem arhivu, ampak dogodke pred tem.
Celjski Pokrajinski arhiv je s serijo Študije in nekaterimi drugimi publikacijami dokazal, da imajo
v Ljubljani izpostavljeni celjski zgodovinarji v doma~em kraju mo~no in kvalitetno zaledje. Celje po
{tevilu kvalitetnih zgodovinarjev med slovenskimi mesti nedvomno vodi. O celjski zgodovinski {oli
verjetno ne bo mogo~e nikoli govoriti, o celjskih zgodovinarjih pa~. Med njimi nedvomno s svojimi
knjigami ‘e sedaj zavzema odli~no mesto tudi Milko Mikola.
S t a n e  G r a n d a
Problemi Sjevernog Jadrana. Svezak 7. Zagreb, Rijeka : Hrvatska akademija znanosti i umjetno-
sti, Zavod za povijesne i dru{tvene znanosti u Rijeci i Podru~na jedinica u Puli, 2000. 204 strani.
Menim da je prav, ~e se tudi po osamosvojitvi {e naprej seznanjamo z zgodovinskimi publikacijami
iz na{ega sosedstva, {e posebej ~e se vsaj indirektno nana{ajo tudi na na{e ozemlje. Tako je tudi s
tematsko publikacijo z gornjim naslovom, ki pa o~itno izhaja le od ~asa do ~asa.
Mirko Markovi} objavlja pregledno razpravo Istra i njezino upoznavanje od najstarijih vremena do
pojave prvih karata (str. 5–38). V njej pregledno opisuje geografske, geolo{ke, klimatske in druge
razmere v prazgodovini ter obilno arheolo{ko gradivo iz ‘elezne dobe (hal{tata in latena). Istrska kultu-
ra se je postopoma izbolj{evala in se je naposled stopila z rimsko kulturo. @e Homer je vedel, ~eprav
bolj megleno, za reko Donavo (Histar), Jadransko in ̂ rno morje, kjer so Argonavti opravili svoje miti~no
potovanje v de‘elo Kolhido. Tudi Strabon je ‘e bil pravilno seznanjen o polo‘aju Istre v sklopu Jadran-
skega morja. Omenil je, da se z Istro za~enjajo ilirske de‘ele. Anti~ni geografi so svoja dela opremljali
z risanimi zemljevidi, ki pa so se ve~inoma izgubili in jih zdaj lahko presojamo le po srednjeve{kih ali
novih prepisih in rekonstrukcijah. V monumentalni Ptolemejevi Geografiji v osmih knjigah je bila Istra
besedilno obdelana v 3., na kartah pa v 8. knjigi s kraji Labin, Plomin, Trst in z ustjem reke Rje~ine. Po
propadu Zahodnega rimskega imperija so za~eli prodirati v Istro Slovani. Od tedaj so znani sledovi
trase ceste via Sclava in via Sclavonica, kjer so potovali istrski Hrvatje iz osrednje Istre proti Pore~u. V
zgodnjem srednjem veku je seveda glavno besedo imela Cerkev. Tedanji kartografi so risali samostan-
ske karte po teolo{ki koncepciji, kjer je bil Jeruzalem sredi{~e sveta. Ker je bila Istra delno pod Bene{ko
republiko jo je seveda zajelo ve~ bene{kih kartografov. Josip Rosaccije je koncem 16. stol. objavil karte
jadranske obale, bakrorezec pa je bil istrski rojak Bo‘o Bonifa~i}. Pomemben prispevek h kon~nemu
poznanju Istre je prispeval Hrvat s Krka, Ivan Klobu~ari}, avgu{tinec, ki je ‘ivel najprej v samostanu na
Reki, nato pa je bil prior samostana v Fürstenfeldu. Potoval je po na{ih krajih in skiciral {tevilna naselja
in zlasti grajske stavbe. Po nalogu nadvojvode Ferdinanda je zbiral tudi topografsko gradivo po Istri in
Kvarnerskem primorju, da bi sestavil ve~jo karto teh obmo~ij, kar pa mu za ‘ivljenja ni uspelo. Ob-
se‘no gradivo je shranjeno v Štajerskem de‘elnem arhivu v Gradcu. Izredno iz~rpnega in s podatki
bogatega ~lanka seveda ni mogo~e prikazati dovolj podrobno.
Miroslav Berto{a je napisal izvirni znanstveni ~lanek Pabirci o povijesti Medulina (Od srednjeg
vijeka do polovice XIX. stolje}a.) (str. 39–88). Avtor je na podlagi fragmentarnih arhivskih in obja-
vljenih virov, zbranih iz razli~nih fondov in zbirk ter na podlagi literature orisal zgodovino vasi Medu-
lin v ju‘ni Istri od polovice 12. do prvih desetletij 19. stoletja. Navedeni so podatki o gospodarskem
‘ivljenju in posledicah velike demografske krize in depopulacije kakor tudi o naseljevanju, posebej od
16. stoletja naprej, ko se je spremenila etni~na slika Medulina. Staro srednjeve{ko romansko naselje z
le kak{nim hrva{kim doseljencem se je za~elo spreminjati v vas s prevladujo~im hrva{kim prebivalstvom.
Ta proces je zelo podrobno dokumentiran z antroponimijskim gradivom. Pisec je obdelal tudi obdobje
usko{ke vojne ter te‘ke in negotove ‘ivljenjske razmere v Medulinu in njegovi okolici. Opozoril je na
postopen vznik razvojnih spodbud, ki so v 19. stoletju spremenile Medulin v mo~no gospodarsko in