Georges Laplace: Recherches sur l’origine et l’évolution des com­ plexes leptolithiques. P aris 1966, 586 stran i s številnim i ilustracijam i. Opis, klasifikacija in vrednotenje paleolitskega orodja je še vedno močno problem atično in vedno tudi subjektivno obarvano. K er se paleolitske postaje z intenzivnim raziskovanjem močno množijo, k ar tudi otežkoča pregled, je iskanje novih metod obravnavanja paleolitske zapuščine nujno. V zadnjem času poskušajo mnogi raziskovalci s statističnim i m etodam i in m ed nje, čeprav to iz naslova ni razvidno, spada tu d i avtorjev poskus. Na podlagi dolgoletnega in k akor je videti iz knjige zelo intenzivnega dela je razvil svojo metodo, ki smo jo m im ogrede že omenili p ri obravnavi drugih statističnih m etod (Arh. vestnik 13-14, str. 54), saj jo v k rajših člankih pred­ stavlja javnosti že več let. D osedanje m etode so enostavno upoštevale le po­ samezna orodja in njihovo število grafično in tabelarično izražale. Popolnoma nova misel Laplaceova je pojem prim arnega tipa (le type prim aire) in pa tipo­ loške grupe. S tem je prvič uvedel razlikovanje v pom enu posam eznih orodij. Ome­ nja pa le mimogrede, da so prim arni tipi in tipološke grupe izbrane po n je ­ govih izkušnjah. Nobenega dvoma ni, da avtor zelo dobro pozna paleolitsko orodje, toda to nikakor ni dovolj. T ukaj bi m orala najprej vskočiti statistika in stvarno ugotoviti, kateri tipi so prim arni. Tudi pri določitvi tipoloških grup bi bilo potrebno več statističnih študij, preden bi prišli na čisto, koliko je teh grup in kakšna je njihova sestava. V veljavi ostaneta očitka, ki smo ju ugo­ tovili za druge statistične metode, nerazčiščena tipologija in problem geograf­ ske veljavnosti. Očitek, da niso vsi tipi enakovredni pa bi pri pravilni ugo­ tovitvi prim arnih tipov odpadel. Slabost posebnih tipoloških list za starejši paleolitik, m lajši paleolitik in m ezolitik se pri Laplaceu ponovi, saj njegova m etoda velja le za m lajši paleolitik. Če bi šlo za resnično analitično metodo, bi m orala veljati za vse kam eno orodje. P reverjanje neke m isli ali ideje v praksi je seveda pravilno, saj so rezul­ tati najvažnejši. Toda očitek, ki v elja za druge, m oram o izreči tudi Laplaceu. Razlaga m etode, novih pojm ov in prijem ov je skrom na, na m nogih m estih sploh ne dovolj jasna. O bdelavi m ateriala po njegovih vidikih pa je posve­ čeno ogromno prostora. A vtor najbrž ni nam eraval, niti želel, toda bralec dobi vtis, naj bodo rezultati, ki jih postavlja zelo kategorično, tisti argum ent, ki naj metodo upraviči. Laplaceovo misel, da niso vsi tipi enakovredni za klasifikacijo kulture, bo treba le razširiti in ugotoviti, če velja enako (najbrž pa ne) za vsa geografska področja in obenem, če velja enako (najbrž tudi ne) za razne k u ltu rn e stopnje. V erjetno je tu d i pojem tipološke grupe pozitiven in ga bo tre b a razviti naprej. D alje uvaja še eno novost. V elikost artefaktov po njegovem m nenju ne igra nobene vloge v tipologiji. Na objavljenih tablah so vse risbe približno enako velike, čeprav gre za resnične, torej različno velike predm ete. Misel im a nekaj na sebi in bo treb a o tem še razm išljati. G lavna neprikladnost njegove m etode pa je težavna priučitev. U veljavlja 85 prim arnih tipov. Nedoločljivo je število sekundarnih tipov, ki so iz prim ar­ nih izpeljani. K vsakem u orodju p ride še 9 simbolov, ki označujejo posebne lastnosti. P ri štirih vrstah retuše, od katerih ima vsaka dve varijanti, je pet m edsebojnih položajev. Možnosti lokalizacije retuše na orodju je 14. Končno navaja še 25 kratic, ki naj še dodatno označujejo razne m orfološke značilnosti. Z navedenim je karakterizirano šele posamezno orodje. Za obdelavo kolekcije predlaga metodo, ki je zelo podobna drugim (razne indekse in diagram e), ven ­ d ar pa ravno toliko različna, da si jo je treba posebej zapom niti. Za popolno obvladanje bi bil potreben dolgotrajen tru d in najbrž celo p rak sa pri avtorju. M enda je to razlog, da jo razen av to rja uporablja le še A. Broglio, ki z av to r­ jem večkrat sodeluje in še nihče drug, čeprav je že več let znana. To p a je škoda, saj je kljub vsem slabostim , ki jih nismo našteli toliko z nam enom, da bi jih očitali avtorju, am pak bolj zato, d a bi pokazali, s kakšnim i težavam i se še bori vrednotenje kam ene k u ltu rn e ostaline, po našem m nenju še najboljša od doslej poznanih. V obsežnih poglavjih je av to r po svoji m etodi obdelal veliko število p a ­ leolitskih postaj. Večina je seveda francoskih, obravnaval je pa vendarle tudi nekaj postaj iz Srednje Evrope (med njim i štiri naše), k a r je v francoski lite- ra tu ri dosti redko, saj se francoski avtorji v splošnem kaj m alo m enijo za izsledke drugih. Nam en avtorjevega dela je analizirati in razjasn iti m ehanizem razvoja kam enih kultur. N ajprej nastanek m lajšega paleolitika ali leptolitika, kak o r ga on im enuje, in dalje razvoj od stopnje do stopnje. V sm islu svoje hipoteze meni, da je m lajši paleolitik rezu ltat počasnega razvoja kam enih oblik in im enuje to »polim orphisme de base«. Cel proces leptolitizacije deli v dva dela. P rv a faza (synthétotype indifférencié) je n astajanje in u v eljav ljan je no­ vih tipov orodja. V drugi fazi (synthétotype différencié) p a se p rej enotna in­ d u strija že loči v več sam ostojnih skupin, ki se razvijajo naprej sicer vzpo­ redno, toda neodvisno druga od druge. Če smo avtorju p ri tipologiji še očitali, da ni upošteval geografske lege, mu m oram o priznati, da je v tem pogledu p ri kulturnem razvoju storil velik korak naprej. Proces leptolitizacije deli nam ­ reč n a več geografskih področij (atlantsko, m editeransko, orientsko, karpatsko in vzhodno evropsko), k jer se synthétotype razvija samostojno. To pomeni, da stoji n a stališču poligenetskega kulturnega razvoja. Eden od važnih avtorjevih zaključkov je tudi, da se m lajše paleolitske kulture razvijajo n a m estu le pod vplivom okolja, ne pa z vdiranjem elem entov drugih k u ltu rn ih skupin. O m enjenih načel seveda ni mogoče k ar tako sprejeti. V endar je p a v n je­ govih pogledih m arsikaj, k ar bodo bodoča raziskovanja lahko s pridom upo­ števala. M. Brodar Sime Batovič, Stariji neolit u Dalmaciji. D issertationes 2, Z adar 1966, 248 strani, nem ški povzetek, 3 sinhronične slike v tekstu, 80 tabel. V predgovoru kaže avtor n a širok problem , ki ga p redstavlja starejši neolitik — im presso keram ika. Pričujoče delo je bilo njegova doktorska disertacija. V uvodu podaja geografsko sliko D alm acije z otoki, obravnava njene m eje in karakteristike sosednjih področij na celini te r vezanost D alm acije prek Ja d ra n ­ skega m orja na A peninski polotok. Izčrpen pregled raziskovanja prazgodovine na dalm atinskih tleh je predm et drugega poglavja, in sicer vse od zadnjih dveh desetletij preteklega stoletja pa do dne zaključka razprave. Vse obdobje do II. svetovne vojne je po njem še kot začetno obdobje raziskovanj; pri tem d aje bistveni poudarek raziskovanju akad. prof. dr. G. N ovaka na najdiščih otoka H vara. Obdobje po II. svetovni vojni je čas načrtnih raziskovanj v okviru danih možnosti. Vsega je danes znanih v Dalm aciji 172 neolitskih najdišč, a sistem atično so raziskovali žal le na šestih najdiščih. Zato im am o danes šele najosnovnejše elem ente za n ad aljn je delo. Neolitik v D alm aciji razpada po današnjem stanju raziskovanj v tri glavne etape: starejši neolitik oziroma im presso ali sm ilčićka k u ltu rn a skupina; srednji neolitik ali danilska kulturna skupina; m laiši neolitik ali hvarska ku ltu rn a skupina. Sledovi najstarejšega neolitika v Dalm aciji so bili odkriti šele po II. svetovni vojni. V tretjem poglavju govori avtor o sedm ih danes znanih najdiščih sta re j­ šega neolitika. N ajveč gradiva in podatkov je dalo predvsem najdišče Smilčič. N ajprej podaja historiat izkopavanj na tem najdišču, nato p a izčrpne strati- grafske podatke raziskanih kvadrantov (blokov). Debelina sloja s kulturnim i ostalinam i se giblje med 35 do 330 cm od površine, različno po kvadrantih. G radivo pripada starejšem u in srednjem u neolitiku. N aselji starejšeg a in sred­ njega neolitika se v nekaterih kvadrantih prekrivata. Obe fazi naselij sta ločeni m ed seboj, le v kvadrantih 42, 55, 56, 64 je z jarkom srednjeneolitskega naselja p reb it sloj starega naselja vse do sterilnih ta l (zdravica). V n ek aterih kvadran­ tih p a je samostojno ugotovljeno naselje starejšega ali srednjega neolitika. Tako je najdišče Smilčič dalo podatke vertikalne in horizontalne stratig rafije. V od­ stav k u o stratigrafiji podrobneje obravnava avtor vse razpoložljive stratigraf- ske podatke od kvadranta do kvadranta. V tem poglavju podaja tudi pregled štirih stopenj danilske kulture; pri tem razdeli tretjo in četrto v podstopnji a in b. Za vsako od teh stopenj danilske k u ltu re navaja karakteristično gradivo. Po gradivu sta prvi dve stopnji znatno slabše zastopani kot zadnji dve. Za četrto m u analiza gradiva kaže, da je m lajša od danes znanih faz na najdišču Danilo. Za to najdišče meni Š. Batovič, da se še ne da dokazati kontinuirano življenje