GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE VRHNIKA
LETO XV
ŠTEVILKA 150
APRIL 1988
■■■■■
Glavna naloga je ozdraviti gospodarstvo
»Gotovo je izhod iz družbene krize pogojen z oživljanjem gospodarstva, zato kaže temu področju posvetiti največ pozornosti.
Ugotavljamo, da vztrajni in ustvarjalni kolektivi, ki z iskanjem racionalnejše proizvodnje, raziskavo trga, uvajanjem novih tehnologij, dviganjem kvalitete proizvodnje in vzgojo kadra, poslujejo relativno uspešno tudi v sedanjih pogojih.
Vsi, ki pa so zanemarili lasten razvoj, so se ali pa se še bodo znašli v nezavidljivem položaju.
Upoštevajoč gospodarska gibanja, ki povzročajo splošno stagnacijo, lahko ugotovimo, da smo zanemarili vprašanje nadaljnjega razvoja gospodarstva v občini. Posebej kaže omeniti vprašanje razvoja kmetijstva, zlasti glede na predvidene spremembe v zakonodaji« je v uvodni razpravi na programski seji občinske konference Zveze komunistov, ki je bila v začetku marca, poudaril predsednik OK ZK Andrej Skrt, Svojo razpravo je zaključil z zahtevo, da morajo vsi komunisti delovati z osebnimzgle-dom, z močjo argumentov, z doslednim uresničevanjem stališč in sklepov ter z ustvarjalnim neposrednim javnim delovanjem na vseh področjih družbenega življenja.
In ravno o položaju in razvoju gospodarstva v občini je nato tekla osrednja razprava. Če potegnemo rdečo nit skozi te razprave, lahko povzamemo, da krivde za slabše gospodarske rezultate v nekaterih okoljih ne bi smeli iskati zgolj v ukrepih ekonomske politike, v sedanjem obračunskem sistemu in protiinflacijskem programu. Poiskati bi morali tudi rezerve in se vprašati, kaj lahko storimo v svojem delovnem okolju. Če bomo znali poiskati izhod iz zdajšnje krize, bo tudi ugled Zveze komunistov v družbi večji. Notranje rezerve se kažejo v reorganizaciji občinske uprave in v racionalnejši organiziranosti samoupravnih interesnih skupnosti, ki bi jih (lahko) priključili k upravnim organom. Notranje rezerve pa bo treba poiskati tudi v delovnih organizacijah in med drugim bolj spodbuditi inovacijsko dejavnost.
Izoblikovali so programske usmeritve občinske organizacije ZK za obdobje 1988—1990 in zadolžili občinski komite da izdela operativni
program aktivnosti z opredeljenimi roki in nosilci posameznih nalog.
S sekretarjem občinskega komiteja Simonom Krejanom smo se pogovarjali o aktivnosti komiteja in osnovnih organizacij in lahko izluščimo nekatere skupne značilnosti iz dosedanjih razprav in sej. Zdaj so sredi priprav na republiško konferenco ZKS in sekretar občinskega komiteja Simon Krejan poudarja: »Tudi na Vrhniki komunisti ocenjujemo obdobje med obema konferencama (pri tem mislim na občinsko pro-gramsko-volilno konferenco, ki smo jo imeli 7. 3. 1988). kot obdobje močnega poglabljanja družbene in gospodarske krize in v korelaciji s tem zaostrovanja razmer v širši družbi, v kateri pa seveda Vrhnika ni izjema.
V zvezi s spremembami, oziroma sprejemom tako protiinflacijskih, kot nekaterih drugih ukrepov na področju ekonomske politike in nenazadnje ob spremembi obračunskega sistema, so se v občini poslovni rezultati slabšali. To je skupna ugotovitev, vendar pa smo si pri tem zastavili vprašanje, ali zaradi sprejetih ukrepov resnično ni mogoče uvajati racionalizacije, povečati kvalitete, uvajati nove tehnologije, zmanjševati administracije, z eno besedo povedano, poiskati vseh tistih notranjih rezerv, ki prav gotovo v veliki meri so.
Težnja k slednjem pa je prednostna naloga vseh komunistov, saj to od nas zahtevajo vsi delovni ljudje in občani. Zavedamo se dejstva, da je temelj vsega prav v ozdravitvi gospodarstva in šele na taki osnovi bomo lahko kvalitetno dograjevali ves ostali sistem. Ravno ta dejstva pa so nas vodila k zaključkom, da smo na nekem razpotju, kjer sta dve smeri in sicer dosedanja, ki vodi v neko zgodovinsko preživetost, in druga, ki jo komunisti vidimo v prenovi ZK in celotne družbe nasploh, ki nas bo pripeljala do korenitih družbenih sprememb, s ciljem pokončnega stopanja v 21. stoletje.
To pa so tudi vzroki, da smo komunisti na Vrhniki intenzivno pristopili k pripravi na samo konferenco ZKS. Organizirane so bile razprave v posameznih 00 ZK in tudi skupno z več OO ZK. O tezah smo razpravljali na predsedstvu OK ZKS, še posebno pa smo o tem spregovoril z
vsemi tremi izvoljenimi delegati za konferenco ZK Slovenije.«
Delegati na republiški konferenci ZKS bodo Darko Lavrenčič, Dušan de Gleria in Toni Turk. Na konferenci bodo sodelovali tudi z dvema razpravama. Spregovorili bodo o tem, kako izkoristiti notranje rezerve v zdravstvu za katere so vrhniški komunisti prepričani, da obstajajo ter o idejnosti v zvezi komunistov in o delu z mladimi.
Simon Krejan nam je nanizal tudi nekaj poudarkov iz dosedanjih razprav ob pripravi na republiško konferenco. »V več sredinah so dali podporo tistemu delu tez za konferenco, ki govori o demokratizaciji družbenopolitičnega življenja in odpravi administriranja v najširšem smislu. Ponekod so mnenja, da vidijo v tezah oziroma v realizaciji teh dobesedno edino pot iz nastale krize ob dejstvu, da so stališča nekaterih okolij diametralno nasprotna. Postavlja se celo zahteva, da se od omenjenih tez ne odstopa, ker je to dobesedno edini način, da ZK zopet pridobi na ugledu, ki ga zasluži in da se Jugoslavija reši krize.
V več sredinah so razpravljali o vodstvu CK ZKS in o tov. Kučanu, zaključevali pa so tudi z besedami, da se podpira politika Kučana. Podpora pa je bila izrečena tako s strani mladih, kot starejših članov ZK. Zaključki sc bili tudi. da ima konferenca nalogo oceniti situacijo v širši družbi, lastno delo in da je potrebno spregovoriti tudi o idejnosti vodenja državne uprave.
Zastavljeno je bilo tudi vprašanje, ali je demokratični centralizem, ki bi moral biti kot temelj obnašanja partije, sploh še primeren za današnji čas. v prostoru tako heterogene družbe in ali morebiti demokratičen ne pomeni v končni fazi, živeti v povprečnosti reveža. Odgovor naj da konferenca! Komunisti tudi zahtevajo, da konferenca ne sme mimo ustavnih amandmajev in mimo tistih zahtev, ki krepijo združeno delo, ki krepijo samostojnost pristojnosti republik in pokrajin in vodijo k uveljavljanju ekonomskih zakonitosti.«
Na občinskem komiteju pa ze pripravljajo po-konferenčne aktivnosti. 25. aprila bodo organizirali »okroglo mizo« vseh absolventov političnih šol z Vrhnike in Logatca.
Akcija za kabelsko in satelitsko TVna Verdu in na Vrhniki
Pred dobrega pol leta so v Verdu začeli razmišljati o kabelski televiziji. Tedaj je svet krajevne skupnosti tudi imenoval gradbeni odbor in začeli so z akcijo. »Zanimanje krajanov Verda za kabelsko TV je precejšnje. Doslej se jih je prijavilo že okoli dvesto. Ker pa mejimo z dokaj strnjeno Lošco, so interes pokazali tudi nekateri krajani tega naselja in pobudo, da se tudi oni priključijo na ta sistem, smo z veseljem sprejeli, saj večje število naročnikov poceni vsak priključek. Zato smo dali pobudo tudi vsem trem vrhniškim krajevnim skupnostim, naj se s svojimi krajani pogovore in ugotovijo, kolikšen je tudi pri njih interes za priključitev na kabelsko TV. Doslej res še nismo dobili konkretnega odgovora, vendar menimo, da je v nekaterih strnjenih predelih zanimanje kar precejšnje. Zato smo se s predstavniki vrhniške Iskre Antene dogovorili, da bodo naredili idejni projekt za Verd in Lošco z možnostjo priključitve tudi ostalih naselij v vseh treh KS Vrhnike. »Čimprej bomo začeli, tem ceneje bo, zato moramo spodbuditi akcijo in čimprej zbrati vse, ki so zainteresirani za priključitev,« meni Urban Žirovnik, predsednik sveta KS Verd.
Krajevna skupnost Verd se je takoj, ko se je porodila ideja, da si uredijo kabelsko TV, povezala s strokovnimi službami vrhniške Iskre, ki te sisteme izdeluje in ima na tem področju že nekaj izkušenj, saj so doslej realizirali že projekte v Šentvidu, na Brilejevi in Bijedičevi ulici v Ljubljani. Trenutno pa izvajajo projekte v Mežici, v Prevaljah in v Kaninski vasi. Ko smo se pogovarjali z njihovimi strokovnimi službami, so nam nekoliko podrobnejeje orisali možnosti, ki jih nudi kabelska in satelitska TV. Z njo je omogočen kvaliteten sprejem programov: Ljubljana I. Ljubljana II, Zagreb I. Zagreb II in Koper, seveda pa tudi šest od triindvajsetih satelitskih programov, ki jih je možno sprejemati. To so: nemški 3 SAT. SAT-1. italijanski RAI. Teleclub Švica. Iuxemburški RTL, francoski TV-5. angleški Super Chanel in Sky Chanel,
Kabelski sistem omogoča tudi interni sistem informiranja.
Za priključitev na ta sistem TV za okoli 400 priključkov v strnjenem naselju se cena za priključek giblje okoli 800 tisoč dinarjev do milijona, z možnostjo obročnega odplačevanja. S tem sistemom sprejemanja signala potem odpadejo vse strešne antene in ojačevalci, s katerimi so doslej občani poskušali dobiti čimboljšo sliko.
Vsi. ki želite kakršnokoli informacijo ali se želite priključiti na ta sistem TV, se javite na KS Verd vsak ponedeljek in petek dopoldne in v sredo popoldne (tel. 752-833) ali Urbanu Žirovmku (tel. 751-353).
Z VOLILNE SEJE OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA
OS ZS Vrhnika je imel 1. marca 1988 programsko-vo-lilno sejo, na kateri je sprejel poročilo o delu v letu 1987 in program dela za leto 1988.
Na tej seji so opravili tudi nekaj kadrovskih zamenjav, saj je nekaterim potekel mandat, drugi so želeli nadomestitve, pa tudi zaradi neaktivnosti.
Tako so bili novo izvoljeni naslednji člani občinskega sveta: Vlado Popovič. Peter Špeh, Tone Košir, Branko Pust, Dušan Dobrovoljc in Alenka Malavašič.
V predsedstvo OS ZS so bili izvoljeni Dušan Dobrovoljc -LIKO. Tone Košir —■ Fenolit. Dragica Krašovec — LIKO. Vlado Popovič — TOZD Kovinarska in Peter Špeh -— IUV.
Za novega predsednika so izvolili Franca Dodiga iz IUV.
OS ZS Vrhnika vodi 11 -člansko predsedstvo z novoizvoljenim predsednikom Francem Dodigom. Ostali člani predsedstva so še Ivan Turk — KZ, Beni Blaško - ŽITO Pekarna, Franc Nagode - Servis, Cic-mil Obrad — LB in sekretar OS ZS.
Franc Dodig, novi predsednik občinskega sidikalnega sveta
Rojen je bil 14. 1. 1951 v Ljubljani, po poklicu je usnjarski tehnik, zaposlen v IUV TOZD Usnjarna Vrhnika od leta 1970, nazadnje kot vodja oddelka za programiranje proizvodnje.
Ves čas je deloval v samoupravnih organih, aktiven pa je tudi izven DO. V zadnjih 8 letih pa je vso aktivnost posvetil delu sindikata, saj je bil predsednik 00 ZS Usnjarna, član OSS in zadnja 4 leta podpredsednik OS ZS Vrhnika. Je dobitnik zlatega znaka ZSS za leto 87.
Akcija zbiranja oblačil
Obveščamo občane, da bo redna vsakoletna akcija RKS zbiranja oblačil, obutve, posteljnine in tekstilnih odpadkov letos v ČETRTEK, 26. MAJA 1988 od 15. do 17. ure z oddajo blaga na zbirnih mestih. ki bodo navedena na obvestilu, ki qa bo v naslednjih dneh prejelo vsako gospodinjstvo v občini 00 RK VRHNIKA
16. maja krvodajalska akcija
Že pred časom smo Vrhničani kar množično sodelovali na krvodajalskih akcijah. Na zadnjih dveh pa je bil odziv precej manjši. Zato občinski odbor Rdečega križa poziva vse občane, da si vrnemo sloves, da smo še vedno med najboljšimi krvodajalci.
Prva letošnja krvodajalska akcija bo 16. maja od 7. do 13. ure v Cankarjevem domu na Vrhniki.
Temu pozivu seodzovimo kar najbolj množično in potrdimo svojo humanost. Pa še nekaj! Vprašajmo se: Mogoče bo tudi mene ali moje najbližje kdaj rešila darovana kri.
Na seji vseh treh zborov občinske skupščine, ki je bila 13. aprila so delegati za še naslednji dve leti izvolili Hermana Boleta za predsednika občinske skupščine, Tomaža Groma za podpredsednika, Dušana de Glerio za predsednika zbora združenega dela, Andreja Ocepka za predsednika zbora krajevnih skupnosti in Toneta Jereba za predsednika družbenopolitičnega zbora.
Praznik občine Vrhnika
PROGRAM PRIREDITEV
VRHNIKA — 21. april, ob 18. uri
— revija otroških in mladinskih pevskih zborov v Osnovni šoli Ivan Cankar
VRHNIKA — 22. april, ob 19. uri
—* revija pevskih zborov
— podelitev srebrnega znaka ZSS v Osnovni šoli Ivan Cankar
ULOVKA — 30. april, ob 19. uri
— tradicionalno prvomajsko srečanje občanov s kresova-njem
VRHNIKA — 7. maj, ob 18. uri
— slavnostni koncert pobratenih glasbenih šol Jugoslavije v Cankarjevem domu
VRHNIKA — 7. in 8. maj
— republiško prvenstvo v športno ritmični gimnastiki (mlajše kategorije)
ZAPLANA — 8. maj, ob 13. uri (gasilski dom)
— svečanost ob prazniku občine s podelitvijo plaket Ivana Cankarja in srebrnih znakov OF
- svečani mimohod gasilskih enot občine
— tovariško srečanje
VRHNIKA — 9. maj, ob 18. uri
— razstava slik Toneta Lapajneta v mali dvorani Cankarjevega doma
VRHNIKA — 10. maj, ob 17. uri
— literarni večer amaterskih ustvarjalcev ob obletnici rojstva Ivana Cankarja v Cankarjevi knjižnici
Ob 27. aprilu
— dnevu OF, % 1. maju—prazniku dela
in 6. maju — občinskemu prazniku iskrene čestitke vsem delovnim ljudem in občanom
Skupščina občine Družbenopolitične organizacije in Samoupravne interesne skupnosti
rt
APRIL 1988
NAŠ ČASOPIS
Ljubitelji tehnične kulture
Pri gostiteljih občinskega praznovanja
Z delovne akcije na cesti, ki bo odprta za občinski praznik
viden napredek v sami kmetijski tehnologiji. Preusmerili se bodo na pašništvo, vendar na domačijah precejšnjo skrb posvečajo tudi ureditvi samih hlevov, silosov in mehanizacije.
Načrtujejo in njihov glavni cilj je, da v pašno-kosni sistem vključijo še osrednji del Zaplane, naselje okoli cerkve. Vedo sicer, da je ravno ta del najbolj zaraščen, saj je skoraj polovico kmetijske zemlje potrebne čiščenja in ureditve, pravi Leon Gostiša. ;
Poudarjajo, da je res, da je k razvoju kmetijstva precej pripomogel tudi dohodek iz gozda in da si je marsikateri kmet moderniziral kmetijo s prodajo parcele za vikend. Kaže, da so agromelioracije že dale prve rezultate, saj je lani Kmetijska zadruga z zaplaninskega področja odkupila kar 30 tisoč litrov mleka več kot prejšnja leta, ko ga je bilo letno okoli 220 tisoč litrov.
Franc Jazbar
Miha Mivšek
Valerija Trček
Osrednja slovesnost ob občinskem prazniku bo letos v krajevni skupnosti Zaplana. Krajani Zaplane bodo tako prvič gostitelji občinskega praznovanja, zato, kot pravijo, se bodo še posebej potrudili, da bo pri njih kar najbolj slovesno, saj bodo tudi bogatejši za novoasfaltirani odsek ceste. Zdaj na približno 700-metrski trasi hitijo z gradbenimi deli, da bo asfalt položen do praznika, ko bo slavnostno prerezan trak.
Kot je že v navadi", vsakokrat predstavimo gostitelje. Tudi tokrat so bili naši sogovorniki predstavniki krajevne skupnosti. O Zaplani smo kramljali s Francem Jazbarjem, predsednikom sveta KS, z Valerijo Trček, predsednico krajevne konference SZDL, z Miho Mivškom, vodjem
Pavle Bizjan
delegacije, in s Pavletom Biz-janom, predsednikom Gasilskega društva.
Ozrli smo se nekoliko nazaj in pogledali, kaj smo v zadnjih desetih, morda petnajstih letih naredili. 1973. leta so skozi vas položili asfalt in ustanovili Gasilsko društvo Kmalu nato so začeli z napeljavo telefonov in danes so menda samo še tri hiše, ki nimajo telefona. Zgradili so si Gasilski dom. Z elektrifikacijo so rešili probleme, ki so se pojavljali z modernizacijo kmetij. Zdaj so le še na Marinčevem griču problemi z električno energijo.
V soboto, 26. 3. 1988 se je na Vrhniki odvijal kviz »Mladi in kmetijstvo«. Organizator te prireditve je bila OK ZSMS Vrhnika in KZ Vrhnika v sodelovanju z RK ZSMS in Zadružno zvezo Slovenije. Program prireditve se je odvijal preko celega dne.
Zjutraj smo pripravili sprejem pred KZ Vrhnika s hlebcem domačega kruha in soljo. Po uvodnem delu smo se premaknili v Bistro, kjer je imel pozdravni nagovor predsednik skupščine Herman Bole. Ogledali smo si' muzej in se potem napotili na kosilo v restavracijo Mlečna na Vrhniki. Ob 15. uri se je začelo zares v Cankarjevem domu s tekmovalnim delom. Tekmovalce je pozdravil predsednik Zadružne zveze Slovenije Leo Frelih in predstavnik RK ZSMS Mavricio Olenik. Tekmovanje je bilo napeto in vroče, vendar je kljub temu zmaga
Starešino Petra Radaka iz kasarne Ivan Cankar mnogi poznajo kot izjemnega športnika, ki je petnajst let nastopal na armadnih prvenstvih in atletskih tekmovanjih. Poznajo ga kot nogometnega sodnika, aktivnega športnega delavca, organizatorja športnih tekmovanj, vedno v gibanju, komunikativnega, vedno pripravljenega pomagati.
Drugačen Peter Radak pa je mnogim neznan. Predvsem je izjemno human, aktivist Rdečega križa, vedno prisoten v skoraj vseh akcijah, ki jih vodi RK. Že 44-krat je dal kri, je pa tudi eden prvih prostovoljnih darovalcev organov za presajanje.
»Zakaj sem se odločil, da svoje organe odstopim nekomu, ki bi jih potreboval? Mislim, da je danes človek človeku bolj potreben kot kdajkoli doslej. Humani odnos je nekaj, kar zbližuje ljudi, dokazuje, da ta materialni svet ima svoje vrednote. Odločitev, da po smrti odstopim svoje organe, je odločitev, da kakor koli pomagam ljudem. Ne vidim razlike med darovanjem krvi in darovanjem organov. Misliti moramo na to, da
Nato je Industrija usnja asfaltirala cesto do brunarice na Ulovki, od glavne ceste do gostilne Mesec so nato tudi z lastnimi sredstvi asfaltirali cesto. Pred časom smo si zgradili mrliško vežico. Lani pa so skupaj s Kmetijsko zadrugo začeli z urejanjem pašnikov.
In že smo pri tisti najbistvenejši značilnosti te krajevne skupnosti. To je pri kmetijstvu. Praktično je pri vsaki hiši živina, čeprav so v bistvu polkmetje. Dopoldne na »šihtu«, popoldne pa kmetujejo. Pravih kmetov, tistih, ki živijo samo od kmetije, je le okoli deset. Pravijo, da je kmetijstvo nji-
ostala doma. Po podelitvi nagrad smo si ogledali še sirarno in mlekarno KZ Vrhnika. Seveda pa na koncu ni manjkalo družabno srečanje vseh v gostišču Močilnik, kjer smo se zavrteli ob glasbi in pogovorili o problemih kmečke mladine iz cele Slovuni-je.
Za uspešno izvedbo kviza se zahvaljujemo vsem, ki so karkoli prispevali k tej akciji, posebno pa podjetjem za nagrade.
Nagrade so prispevali: Avtomon-taža Vrhnika, IUV Vrhnika, LIKO Vrhnika, Avtomerkur Servis Vrhnika, Semenarna Vrhnika, KZ Vrhnika, DPO občine Vrhnika, Mesna industrija Zalog, Agrotehnika Ljubljana, Kmetijski zavod Ljubljana, RK ZSMS Slovenije, Zadružna zveza Slovenije, Aktiv kmečkih žena Vrhnika.
imamo vsi družine, bližnje in svoje drage, da bo morda kdo od njih potreboval pomoč, da mu je tako lahko rešeno življenje. Prijetno je, če veš, da si nekomu podaril življenje ali pa mu ga olepšal.«
Tako pravi starešina Peter Radak. Skromno pove, da je dal kri neposredno v veno tudi 9-letni deklici v Vršcu in ji tako rešil življenje. Pravi, da je kri dal, ker so ga klicali, ker je želel dati kri pri težkih nesrečah. Vse to počne, kot pravi, zaradi svoje življenjske filozofije. Človek človeku mora biti človek.
hova značilnost, čeprav vemo, da pogoji za kmetovanje niso najboljši. V šali pravijo, da bi bilo idealno, da bi kmetovali na takih površinah, kot je recimo pozidana Janezova vas. Ker pač ni tako, se morajo znajti in kar čimveč potegniti iz svoje po hribčkih raztresene zemlje. Tako so lani s pomočjo Kmetijske zadruge in z namenskimi republiškimi sredstvi začeli realizirati program agromelioracij. Kar nekaj pašnikov je že urejenih. Pri pogovoru je sodeloval tudi Leon Gostiša z vrhniške kmetijske zadruge in poudaril, da je v zadnjem času
Intenzivnega poljedelstva si brez uporabe kemičnih sredstev za varstvo rastlin danes ni mogoče predstavljati. Ker gre za koncentrirana sredstva, ki jih je v sorazmerno majhnih količinah potrebno čimbolj enakomerno porazdeliti po površini, je pravilno delovanje dozirnih priključkov še pomembnejše.
V sodelovanju z Zadružno zvezo Slovenije in s Kmetijskim zavodom Ljubljana smo organizirali testiranje traktorskih škropilnic, ki sta ga opravila strokovna sodelavca Višje agronomske šole iz Maribora. Istočasno je potekala tudi menjava neustreznih in izrabljenih delov.
Na osnovi meritev pritiska v črpalki, pretoka pri zaprtih in od-
Tudi letošnjo zimo so v vrtcih organizirali šolo v naravi, v katero je bilo vključenih 214 otrok. Na pobočjih Ulovke so se naši malčki učili prvih smučarskih veščin. Že tretje leto zapored je to »malo šolo na snegu« vodila Tilčka Hafner, sicer vodja vrtca v Dragomeru, ki nam je spregovorila o pomenu takšne vzgoje. Predvsem želijo privzgojiti otrokom veselje do smučanja, jim okrepiti gibalne spretnosti in jih naučiti življenj in uživanj v zimi. Delajo po programu oziroma po priročniku za predšolsko vzgojo in se vključujejo v akcijo za cicibanovo športno značko. Poudarja, da bi bilo mišljenje, da je denar, vložen v takšen vzgojni proces stran vržen, zelo zmotno, saj sta vzgoja in zdravje otrok več vredna. Velja še dodati, da tudi pri tej obliki šole v naravi precej pripomore Zveza telesnokulturnih organizacij.
Zaplana pa je znana tudi po vikendih. Okoli petsto jih je in ob vikendih sicer raztresena Zaplana oživi. Pravijo, da je škoda, da vsi vikendaši nimajo takega posluha za kraj kot nekateri od njih.
Govorijo o možnostih razvoja turizma, saj jbo njihovi hribi in dolinice lepe. Vedo, da je na tem področju še veliko premalo narejenega.
Ob koncu smo se dotaknili tudi še nekaj načrtov. Pravijo, da so želje krajanov velike in vedo, da sami vsega ne bodo zmogli. Predvsem želijo, da bi uredili še preostale ceste. Radi bi asfaltirali še cesto skozi Strmico in tudi cesta na Mizni dol bo morala čimpreje pritina vrsto. Potožili so tudi, da v Zaplani praktično ni več parcel za novogradnje in marsikateri domačin si mora zemljišče za gradnjo hiše iskati drugje.
prtih šobah ter enakomernosti delovanja posameznih šob sta svetovala najugodnejše parametre (vozna hitrost, število vrtljajev priključne gredi, porabe vode/ha) za optimalno izvedbo škropljenja.
Testiranje je pokazalo, da temu problemu posvečamo premalo pozornosti, saj od skupno 18 pregledanih praktično nobena škropilnica ni bila brezhibna. Vzrok temu so neprimerne tovarniške rešitve in slabo vzdrževanje škropilnic.
Zaradi velikega zanimanja smo se že dogovorili, da bomo testiranje jeseni ali spomladi ponovili in ga razširili na dva dni.
Pospeševalna služba pri KZ Vrhnika L. Gostiša
Tilčka Hafner
Ljubitelji tehnične kulture -- preko 300 nas je - smo v vrhniški občini organizirani v več klubov. Ti so:
- trije radioklubi na Vrhniki, v Borovnici in na Logu,
Združenje šoferjev in avtome-hanikov na Vrhniki,
- Fotoklub Tankist na Vrhniki, Klub letalcev in
Modelarski klub Vrhnika.
Tudi vas bi bili v omenjenih klubih veseli, zato vas vabimo, da se oglasite, radi vas bomo sprejeli. PRIDITE!
KAJ DELAMO?
- V radioklubih z radijskimi oddajnimi postajami na kratkovalovnem in ultrakratkovalovnem območju iščemo telegrafsko in govorno stike z radijskimi klubi skoraj po vseh deželah. V teh zvezah tudi tekmujemo. Pri tem pa ima vrhniški radioklub izredne rezultate. Imamo več prvih mest, v ameriškem DX tekmovanju smo 6. v svetu, za. azijsko DX pa smo za Evropo prvi. Tekmujemo tudi v radio-goniometriji - v lovu na lisico. Znamo pa še marsikaj o elektroniki.
- V vrhniškem šoferskem združenju nas je preko 200. V svoje vrste vabimo poklicne in nepoklicne šoferje in avtomehanike. Letos bomo zopet organizirali avto rally na Vrhniki, udeležili se bomo tekmovanja poklicnih šoferjev v Sloveniji, organizirali preventivne preglede avtomobilov. Organiziramo pa tudi tovariška srečanja s sosednjimi šoferskimi združenji.
V petek, 8. aprila ob 20. uri je bil v avli osnovne šole Šlandrove brigade svečan koncert, posvečen Stanetu Habetu ob njegovi 50-letni aktivnosti na kulturnem področju. Številne zborovske skupine, Simfonični orkester in več pihalnih orkestrov, ki danes tvorijo bogato glasbeno življenje domžalske občine, so plod trdega in zavzetega dela Staneta Ha-beta kot dolgoletnega ravnatelja Glasbene šole Domžale, družbeno političnega delavca in mentorja številnih skupin, ki jim je pomagal ob njihovem nastajanju in delovanju. Svoje veliko poslanstvo pa je še posebej izpolnil z vzgojo mentorjev in pedagogov; ob njem so našli oporo mladi, glasbeno nadarjeni ljudje, ki so se uveljavili tudi v slovenskem glasbenem prostoru, pri tem pa še vedno ostali domačini, predani pedagogi in pripravljeni delati z mladimi za mlade, za občinstvo, za svoje - za glasbo. Tako se je ob očetu ves čas oblikoval Tomaž ' Habe, ki je že več let eden izmed zanesljivih nosilcev in sooblikovalcev domžalskega glasbenega življenja.
Slavnostni koncert so pripravili člani In članice obeh pevskih zborov Društva upokojencev in Kulturno društvo Domžale. V programu so se zvrstile vse generacije zborovskega in instrumentalnega glasbenega življenja, ki mu je Stane Habe posvetil svoje ustvarjalne moči in ljubezen, potem ko je zapustil Vrhniko. Vzdušje je bilo prisrčno, še posebej na zaključku, ko so se mu predstavniki društev, skupin, šol, skupščine občine Domžale in drugi zahvalili za vsa leta neutrudnega dela.
Ob tej priložnosti objavljamo zapis Kulturne skupnosti in Zveze kulturnih organizacij Domžale, ki sta ga pripravili ob 50-letnem delovnem jubileju Vrhničana Staneta Habeta.
ČESTITKAM SE PRIDRUŽUJEMO TUDI VSI TISTI, KI STANETA HABETA POZNAMO IN CENIMO NJEGOVO DELO IN PREDANOST GLASBI!
»Ni lahko iz bogatega življenja delovnega in prizadevnega človeka izluščiti nekaj najpomembnejšega in najlepšega, še posebej, če naj tak izbor služi spominu ob 50-letnem aktivnem in ustvarjalnem delovanju.
Nekaj od tega napišimo Stanetu Habetu, 1920. leta rojenemu Vrhničanu, daleč naokrog znanemu glasbeniku, ki svoje znanje, ljubezen do glasbe in kulture vsaja v srca otrok, mladine in odraslih že dolgih 50 let.
Po naključju je zašel v Glasbeno Matico in Orglarsko šolo v Ljubljano. Še pred zaključkom šolanja je vodil študentski zbor v rojstnem kraju.
Leta 1939 ga že najdemo v Hinjah, srcu Suhe Krajine, kjer je začel v ljudeh buditi željo po petju in kulturi. Dosti možnosti je imel za to kot občinski tajnik in orga-nist, pod njegovim vodstvom je kmalu zapel pevski zbor tamkajšnjega Prosvetnega društva. Z vojno je zamrla pesem, Stane jo je preživljal in preživel po zaporih in taboriščih.
Kot lastovka se je po vojni vrnil domov na Vrhniko. Tu je bila njegova druga življenjska postaja: obnovitev godbe, njen kapelnik, vodenje mešanega in ženskega pevskega zbora KUD Stane Dobovičnik je bilo njegovo delo, pa tudi moškemu in meša-
- Fotoklub ima svoje prostore v Domu JLA. Vsako leto organiziramo začetni in nadaljevalni tečaj za foto-amaterje. Na te tečaje vabimo vse, ki želijo kvalitetne fotografske posnetke. Udeležujemo se tudi fotografskih razstav po Jugoslaviji. V preteklem letu sta naša člana na fotografski razstavi v Beogradu zasedla 2. in 3. mesto. V svoji temnici sami razvijamo in delamo fotografije.
- Letalski modelarji se združujejo v svojem klubu na Vrhniki. Na šoli vodijo modelarske krožke in so v svojem delu zelo uspešni. Iz preteklega leta branijo prvo mesto ekipno v prostoletečih modelih (F1A) med pionirji. Vsako leto gredo na več modelarskih tekmovanj po Sloveniji.
Stalna prisotnost in aktivnost teh klubov v vrhniški občini sta pripeljali klube v dogovore, da so pred leti ustanovili Zvezo organizacij za tehnično kulturo občine Vrhnika. Tako se sedaj s skupnimi močmi trudimo skrbeti za stvari, ki so interes vseh in posameznega kluba.
V Zvezi smo pripravili ustrezne akte in jih poslali vsem pristojnim samoupravnim interesnim skupnostim in družbenopolitičnim organizacijam z namenom, da vidijo sorodnost del, ki jih opravljamo, z deli, ki jih financirajo, in da bodo tudi nam pomagali pri nadaljnjem razvoju tehnične dejavnosti v klubih v naši občini. RM
nemu pevskemu zboru Parke-tarne Verd ni odrekel pomoči. Sredi tega ustvarjalnega dela je moral odslužiti še vojaško službo. Tudi v JLA je našel področje svojega dela - bil je koperatitor profesionalnega zbora JLA, ob katerem je tudi sam rastel. Po vrnitvi na Vrhniko je dobil mesto učitelja glasbe na gimnaziji in tu spoznal naporno, a hvaležno delo z mladimi, ki jim je ostal zvest učitelj vse do danes.
Leta 1952 ga je pot pripeljala v Domžale. V tem širokem, raznolikem in kulture željnem prostoru dela in ustvarja že 36 let, pa pravi, da svojega dela še ni opravil. Težko je povedati, kje vse srečujemo Staneta Habeta. Začel je kot učitelj glasbe na nižji gimnaziji, 1959. leta pa ga že najdemo kot ravnatelja Glasbene šole Domžale, ki se ji je pridružila tudi mengeška šola. Tu je Stane Habe našel svoje veliko delo, ki ga je z veliko ljubeznijo, prizadevnostjo in odgovornostjo opravljal do upokojitve leta 1983. Neprecenljive vrednosti je vloženo delo v rast Glasbene šole, ki je iz skromnih začetkov postala šola s 500 učenci, kjer poučujejo skoraj vse instrumente, rastejo različne instrumentalne skupine, se razvijajo novi oddelki v Radomljah, Moravčah in na Brdu. Pod njegovim vodstvom je zrasla Glasbena šola Domžale med vodilne slovenske glasbene šole. Posebna skrb je bila posvečena vzgoji mladih pihalcev in trobilcev, v tem času je zrasla mladinska godba in harmonikarski orkester, okrepil se je godalni orkester, ki pomeni začetek simfoničnega orkestra Domžale - Kamnik. Ob Stanetu Habetu so rasli tudi novi glasbeni učitelji in pedagogi, katerih znanja in pomoči so bili deležni mnogi učitelji v naših osnovnih šolah. Glasbena kultura je imela vedno širši krog ljubiteljev, glasbena vzgoja pa pridobiva tisto vrednost, ki ji v naši družbi gre.
Tako kot je delovno njegovo življenje, je bil delaven v času, ko si je nabiral novo znanje in izobrazbo. Osnovo mu je dala Or-glarska šola in šola Glasbene Matice v Ljubljani, znanje je dopolnjeval v gimnaziji in Srednji glasbeni šoli, že v zreli dobi pa je uporabljal znanje, ki si ga je pridobil na Pedagoški akademiji v Ljubljani.
To je en del jubilanta Staneta Habeta, učitelja, vzgojitelja in kulturnika, zvestega svojemu poklicu. Je pa tudi izkušen družbenopolitični delavec, s katerim smo se in se še srečujemo v Kulturni skupnosti, Zvezi kulturnih organizacij, v Skupščini občine in družbenopolitičnih organizacijah, je častni član Društva glasbenih pedagogov Slovenije, častni član domžalske in mengeške godbe, predsednik Strokovno umetniškega sveta Tabora v Št. Vidu in veliko bi še lahko našteli. Res je bogato tako življenje, lepi so premnogi uspehi, grenki doživeti porazi. Pa vendar je vedno prisotno tudi vprašanje, če smo se zahvalili za ustvarjeno, poustvar-jeno in dobronamerno podarjeno. En del družbene zahvale so mu dodeljena priznanja in odlikovanja: Red zaslug za narod s srebrno zvezdo, Red dela z zlatim in srebrnim vencem, Zlata Kersnikova plaketa, Zlat list Zveze kulturnih organizacij Slovenije, Srebrni znak OF, Zlata značka Zveze prijateljev mladine, Zlato Št. Viških zborov in druga. Najvišje priznanje za življenjsko delo pa mu je Žagarjeva nagrada.
Pripravljen pomagati
Tehnični pregledi traktorjev v Borovnici
V KS Borovnica bo vrhniški avtoservis opravljal tehnične preglede za traktorje 13. maja od 8. do 17. ure na istem mestu kot prejšnja leta.
Stane Habe - 50 let dela in volje
NAŠ ČASOPIS
APRIL 1988
3
10 let folklorne skupine Ligojna
Ne bi verjeli, pa je vendarle res! 10 let je že od takrat, ko so se v Ligojni prvič zbrali mladi folkloristi. To le za kratek nastop ob praznovanju krajevnega praznika. Kdo bi si mislil, da se bo ta dejavnost ohranila in obdržala vse do danes. Zaradi velikega navdušenja krajanov Ligojne ob prvem nastopu njihove folklorne skupine so mladi Ligojnčani sklenili folkloro obdržati in vaditi še naprej. Zagnanost in vnema sta bili neizmerni. Čudovito druženje, glasba, prijateljstvo, pesem so postali neločljivi pojmi. Prijeli so se mladih, njihovo bogastvo pa se je širilo iz dneva v dan. Začetni koraki niso bili potrebni, saj sta polka in valček že kar dobro šla pri vseh Bilo je le treba malo popraviti in dopolniti in delo ie polno steklo.
Vsakotedenske vaje, petje in vriskanje je sprva privabilo v ligojn-sko šolo mnogo navdušencev. Ker pa je bilo treba za vsak uspeh trdo delati, biti potrpežljiv, so marsikateri odnehali. Odnehali pa so tudi tisti, ki so zapustili rodno Ligojno in se odselili drugam. Med takimi pa še imamo člane, ki redno vadijo z nami in tudi z nami nastopajo.
Mnogo, mnogo plesalcev se je v teh »kratkih« desetih letih zamenjalo. Plesalcev in plesalk. Med njimi smo za vedno izgubili dva draga člana: Tatjano in Ivana. Velikokrat se ju spomnimo, če ne drugače, pa ob kakšnem velikem na-
stopu, kjer sta bila nepogrešljiva. Tatjana kot plesalka in Ivan kot napovedovalec, recitator, ki je z odra ogrel prav vsako srce.
Folklorna skupina »LIGOJNA« je s svojega domačega odra preselila svojo dejavnost še v druge kraje, na nove odre, med nove ljudi. Želela je približati narodni ples z narodno pesmijo, šegami in navadami. Popestrila je mnoge programe raznih kulturnih prireditev, praznovanj, se več let zapored udeleževala Ohceti v Ljubljani (sodelovala tudi v mednarodnem programu), poletnih kulturnih prireditev v Postojni, razveseljevala in navduševala razne delovne organizacije, društva ob njihovih jubilejih in s svojo dejavnostjo segla celo preko meje, pa še in še. Mnogi ljudje - občani so jih gledal in poslušali v krajevnih skupnostih širom občine Vrhnika.
V desetih letih delovanja so član folklorne skupine »LIGOJNA« na-študirali in ohranili mnogo običa jev, šeg in navad ob plesu in petju Povezali so se s podobno folklorno skupino v Beli krajini, s katero nameravajo skupno proslaviti svojo 10. obletnico ob koncu maja letos.
Vse prijatelje narodne pesmi in plesa že vnaprej vabimo, da se slavljencem pridružite in obeležite ta »okrogli« jubilej.
TONKA P. ŽVAB
Smo zato? Smo!
Smo se zmenile mentorice gledaliških skupin v naši občini in s pomočjo Zveze kulturnih organizacij Vrhnika organizirale občinsko srečanje otroških in mladinskih gledaliških in lutkovnih skupin.
V soboto, 2. aprila ob 10. uri so si lahko vrhniški otroci ogledali lutkovni igrici »Strašilo Motovilo« in »Strah«, ki soju pripravili in odigrali otroci z Drenovega griča. Njihova mentorica je Ljubica Jesenšek. Takoj za njimi so nastopili učenci OŠ Log-Dragomer z gledališko predstavico »Sonce in gora«. Mentorica je Minka Racman.
Nazadnje pa je lutkovna skupina ZKO Vrhnika AN-BAN odigrala »Sanjsko miško«. '
Debelo uro so vrhniški otroci pozorno spremljali dogajanje na odru in s svojo pozornostjo dokazali, da so veseli takega kulturnega dogodka. Morda pa se nam bo kdo tudi pridružil.
Da pa to ne ostane samo na Vrhniki, smo se z Borovničani dogovorili, da to srečanje prepeljemo tudi v Borovnico.
9. aprila v Borovnici se je trem omenjenim skupinam pridružila še četrta iz Preserij z lutkovno igrico »Zajčkova hišica«.
V maju mesecu pa bomo gostovali na OS Log-Dragomer. Nekaj se torej še dogaja in mladi lutkarji in gledališčniki trdimo,
da se še bo!
V soboto, 9. aprila je imel Pihalni orkester ZKO Vrhnika svoj letni koncert. Naša godba nam je že večkrat znala pripraviti prijeten večer in tudi tokrat je bilo tako. V izbranem programu nam je ponudila resnejše in tudi bolj vedre skladbe, vsa pa so bile zelo prijetne za uho.
Glasbena šola Vrhnika, Tržaška 23 obvešča, da bodo sprejemni izpiti v Glasbeno šolo za šolsko leto 1988/89 28. maja 1988 ob 9. uri v prostorih Glasbene šole na Vrhniki in v dislociranem oddelku v Borovnici v prostorih Osnovne šole dr. Ivan Korošec.
Naša pesem 88 - Srebrna plaketa za dekliški pevski zbor Vrhnika
V dneh od 15. do 17. aprila je bilo v Mariboru republiško tekmovanje pevskih zborov. Med 27 zbori je v kategoriji ženskih zborov Dekliški pevski zbor dobil srebrno plaketo in priznanje za najbolje izvedeno obvezno pesem (S. Kosovel - M. Lipovšek: Glad). Kot najboljši ženski zbor je nastopil na zaključni prireditvi Naše pesmi v nedeljo, 17. aprila popoldne; prireditev je neposredno prenašala tudi televizija. Dekliški pevski zbor je bil hkrati izbran tudi za nastop na abonmajskem koncertu, ki bo 7. maja 1988 v Veliki dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Dekleta bodo zapela skupaj s še tremi zbori. Za nagrado pa jim je ZKOS podaril dva dni »počitnic« v enem od Kompasovih hotelov.
Vsem pevkam in zborovodkinji Darinki Fabiani ob tem zares lepem uspehu iskrene čestitke.
Ob razstavi likovnih del naše občanke Emilije Erbežnik v Salonu IUV
Ko so se z ustanovitvijo likovnih skupin Slovenije v začetku 70. let začeli v delovna prizadevanja vedno številnejših samorastniških skupin vključevati poklicni umetniki - pedagogi, je nekdanja marsikje močno diletantsko obarvano likovno snovanje zamenjala vedno bolj opazna kvaliteta oblikovanja.
Med likovnimi pedagogi, ki so s pravilnimi vzgojnimi prijemi znali obuditi ustvarjalno silo v njim zaupanih samorastnikih, štejemo akad. slikarja Sava Sovreta.
Savo Sovre je ob skupini nadarjenih likovnikov razvil svoj pedagoški koncept, koncept, ki ni šolsko formalističen, temveč izvira iz njegove lastne umetnostne tvornosti. Slikarjeva prizadevanja se spreminjajo v pravo likovno šolo, šolo tiste vrste, kjer umetnik svoje nazore in ustvarjalne sposobnosti neposredno prenaša na učence. Temelji predvsem na racionalnem obvladovanju slikarskega prostora in kompozicijskih prvin. Pri reševanju barvnih problemov izhaja šola iz klasične, skoraj tonske osnove slikarske tradicije. Rezultat takega pristopa je visoka, prefinjena stopnja barvne kulture, ki daje vsakemu posamezniku osnovo in široke možnosti pri nadaljnjem oblikovanju samostojnega likovnega izraza.
Akad. slikar Savo Sovre je tudi mentor avtorice teh del, slikarke-samorastnice Emilije Erbežnik.
Likovna ustvarjalnost Emilije Erbežnik sodi med tiste amaterske dosežke, katerih produkt že presega lastni talent. Pri avtorici opažamo, da pri slikanju doživlja sodoben odnos do narave. Slika je tako avtoričina pripoved o njenem odnosu do okolja in hkrati sredstvo, s katerim slikarka nakazuje najbolj značilne in najlepše sestavine ambientov, ki so ji všeč.
Njena paleta je umirjena, saj tudi svoj osebni modri noti ne pusti, da bi bila agresivnejša. V njenem delu lahko vidimo veliko discipline in slikarske predanosti, ki bi lahko slikarko pripeljali do še boljših rezultatov, če bi se odrekla stilskim preskokom.
Značilnost amaterskega likovnega ustvarjanja je, da se opira na izkušnje drugih in da največkrat odslikava krajino.
Emilija Erbežnik se giblje tudi znotraj teh značilnosti in išče likovno lepoto v krajini ali v delčku le-te, v drobnem šopku rož ali v tihožitju.
Iskanje znanja ob nespornem talentu avtorice bo njeno slikarsko delo dvignilo v tiste svetove, ki ga doživlja vse bolj kvalitetno amatersko slikarstvo pri nas.
Kontrolirana kompozicija in samosvoja barvna paleta so značilnost slikarstva Emilije Erbežnik, ki je vredno pozornosti, saj priča o razmišljujoči osebnosti in obenem o smereh likovnega izraza, ki ga slikarka išče na svoji ustvarjalni poti.
LOJZE ADAMLJE
Nenavadna projekcija diapozitivov
»Projekcija .SOŽITJA TRENUTKOV ni preprosto prikazovanje diapozitivov. Ni niti multivizija, niti film, vendar je v neprestanem gibanju, saj se slika na platnu ves čas spreminja.
Pri tem skuša preseči meje uklenjenosti fotografskega zapisa v trenutku nekega časa in prostora. Posnetki, ki vsak zase predstavljajo drobce v neskončnem kozmičnem plestu stvarjenja in uničenja, se med seboj ves čas prepletajo. Zlivajo se v eno samo reko nenehnega spreminjanja, stapljanja in preoblikovanja. Pri tem pa jim pomaga glasba.«
Tako pravi o svojem projektu Jure Andjelič, aktivni jamar, gornik in popotnik po Indiji ter Južni Ameriki (lani je obiskal tudi najvišji vrh Bolivije Nevado Jllimani - 6500 m).
Vrhniški publiki se bo predstavil v petek, 13. maja zvečer v Mali dvorani Cankarjevega doma.
Prisrčno vabljeni!
XVII. TEKMOVANJE UČENCEV IN ŠTUDENTOV GLASBE IZ SLOVENIJE
Vrhniški mladi glasbeniki med najboljšimi
Letošnjega 17. tekmovanja učencev in študentov glasbe v Novem mestu so se med drugimi udeležili tudi učenci Glasbene šole Vrhnika. Letošnje tekmovanje je potekalo za naslednje instrumente:
blok flavta, flavta, klarinet, fagot, saksafon, oboa, harmonika, solo-petje.
Vseh udeležencev tekmovanja je bilo 163 iz večine glasbenih šol v Sloveniji, Srednje glasbene in baletne šole iz Ljubljane in Maribora in Akademije za glasbo iz Ljubljane.
Med temi tekmovalci je bilo tudi pet učencev naše Glasbene šole in sicer:
trije tekmovalci harmonike, en tekmovalec blok flavte, en tekmovalec na prečni flavti.
Ti naši učenci so dosegli naslednje izjemne uspehe:
harmonika - Primož Malavašič - I. nagrada; Tadej Miklič - II. nagrada; Uroš Svete II. nagrada; blok flavta - Tadej Kenig - I. nagrada; flavta - Jaka Bežah III. nagrada.
Vsi ti rezultati pričajo o tem, da ima vrhniška Glasbena šola izjemne strokovnjake in pedagoge, kar našo šolo uvršča v sam vrh glasbenih šol v Sloveniji.
Petkovškovo priznanje v letu 1988
Razpisni pogoji in navodila za oblikovanje ter dostavo predlogov.
Priznanja podeljujemo za:
- aktivno delovanje v SZDI.. sindikatih, ZSMS, samoupravnih interesnih skupnostih in v vseh drugih družbenih sredinah v prid kulturnih dejavnosti,
- vsestransko in celovito razumevanje pomena poklicne ljubiteljske kulturne dejavnosti in za dejavno pomoč pri vsebinskem bogatenju,
- organizacijsko utrjevanje in samoupravno organiziranost kulturnih dejavnosti ter za funkcioniranje delegatskega sistema v vseh družbenih sredinah,
- vzpodbujanje, usmerjanje in organiziranje kulturnega življenja in kulturne dejavnosti, zlasti še med mladimi ljudmi in delavci,
- uvajanje novih sodobnih vsebin in oblik kulturne ustvarjalnosti,
- celovito, stalno in dolgoročno načrtovanje kulturnoumetni-škega delovanja,
- nenehno vzpodbujanje različnih oblik svobodne menjave dela,
- kvalitetno in množično rast v kulturnem delovanju,
- pospeševanje kulturne ponudbe (nastopi skupin, gostovanja poklicnih ansamblov, prireditve za delavce iz drugih republik in pokrajin, bogatenje knjižnic s primernimi knjigami, skrb za dostopnost knjige itd.),
- pripravo in izvedbo različnih izobraževalnih oblik.
- celovito in vsebinsko poglobljeno obveščanje o kulturnem Življenju in delovanju,
- poglobljeno prizadevanje pri zbiranju, ohranjanju in urejanju dokumentacije o naprednem kulturnem gibanju.
Predlog za priznanje mora vsebovati poleg podatkov o kandidatu tudi opis dela, zaradi katerega je predlagan, in podatke, ki so potrebni za vsestransko in objektivno presojo uspešnosti dela kandidata.
Kandidate lahko predlagajo kulturna društva in skupine, poklicne kulturne organizacije, samoupravne in krajevne skupnosti, šole in ostale delovne organizacije ter posamezniki.
Pismene predloge za priznanja je treba poslati v enem mesecu po objavi razpisa v Našem časpisu na naslov:
Kulturna skupnost občine Vrhnika, Cesta 6. maja I, 61360 Vrhnika.
Izbor, na predlog Odbora /a Petkovškova priznanja, potrdi Skupščina Kulturne skupnosti.
Podelitev bo javna, imena dobitnikov in utemeljitve bo Kulturna skupnost objavila v Našem časopisu.
Morda vas bo zanimalo
Pod tem naslovom je Naš časopis pred desetimi leti posredoval podatke o tem, katero mesto zavzema Cankarjeva knjižnica med 60 slovenskimi občinskimi knjižnicami.
Poglejmo, kje smo sedaj!
po številu knjig v knjižnici po številu letnega prirasta po višini sredstev za nakup knjig po številu obiskov bralcev po številu izposojenih knjig
.1977 22. mesto J3. mesto 6. mesto 21. mesto 18. mesto
1987
22. mesto 21. mesto 18. mesto 16. mesto 14. mesto
NOVOSTI
V CANKARJEVI KNJIŽNICI
STROKOVNA LITERATURA
Berden. A.: Obveščanje v ZD Berger, P. L..: Družbena konstrukcija realnosti Bohmig, F.: Delo v vrtu Cerneli, D.: Alergija Haas, R.: Zmaga v želodcu Hamblv, K.: Kako se sprostimo Hegel, G. W. F.: Absolutna religij«
Kornhauser. A.: Pamet je boljša kot žamet
Korini, B.: Reke. soteske, brzice
Kos, J.: Primerjalna zgodovina
slovenske literature
Kranjc, B.: Zdravje prihaja iz
kuhinje
Lešnik, A.: Tretja internacionala-kominterna
Nemeš, T.: Upravni postopek in upravni spor Osnove knjižničarstva Perica. J.: Trideset tisoč korakov Pirkmajer, A.: Latinščina za vsakogar
Pitt, B.: Lepše življenje v srednjih letih
Prispevki za novejšo zgodovino Ripe, I . (i.: Rdeča magija Ripel. F. G.: Rdeča magija Salisburv.. H'. E.: Dolgi pohod Slasti slovenskih kuhinj Sončna kuhinja
Stelančič.   M.:   Najboljša leta
našega življenja
Trate in grmovnice
Vrišer, S.: Uniforme v zgodovini
Zgodovina marksizma
Z.u|iančič.   P.:   Od prostorskih
sestavin do lokacijskega dovoljc-
Žirovski občasnik Zmuc-Tomori. M. očetu
Klic
LEPOSLOVE Mladinsko:
Čurvvood, J. O.: Kazan, volčji pes Dolinar. B.: Dvojne počitnice Dumas, A.: Crni tulipan Ende, M.: Momo
Hofman. B.: Ringo Star Lakota in veverica l.indgrcn, A.: Erazem in potepuh Milčinski. T.: Trdoglav in Marjetica
Modri pastir
Muster, M.: Pot v vesolje Nehvaležni volk in modra lisica Nevarni tovor Pregl, S.: Smrka in njegovi Strniša, G.: Lučka Regrat Vipotnik, J.': Zgodbe o Izotu
Za odrasle:
Bartol, V.: Alamut Capuder, A.: Romanski eseji Čontala, B.: Igralec s petim asom Pinžgar, F. S.: Zbrano delo Jalen, J.: Ovčar Marko Kraigher. L.: Zbrano delo Novak, B. A.: Dramski diptih Pregelj, L: Plebanus Joannes Simčič. F.: O ptički, ki je ukradla zlato jabolko
Šetinc, F.: Okoli sveta do samega
sebe '
Štih,  B.:  Kratke in izmišljene
zgodbe iz let 1941/45
Tavčar, L: V Zali - Med gorami
'Tavčar. L: Visoška kronika
Uršič. M.: Romanje za Animo
Zidar. P.: Elijev oblak plodnosti
Prevodi:
Aldridge. J.: Resnica o Lilli Blingsvaerd, 'T. A.: Luna otroštva
Capote, T,: Glasba za kameleone Conners. B. F.: Plesna dvorana Fiseher. M. I...: Grajske gospe llailcv. A.: SOS Vancouver Hihhert, T. B.: Demonski ljubimec
Klima. T: Poletna ljubezen Lapierre, D.: Mesto radosti Lebrun. M.: Avtocesta Maupassant,   G.   de: Srhljive zgodbe
Nation, 'T.: Preživeli
Okud/ava. B. S.: Potovanje dile-
tantov
4
APRIL 1988
NAŠ ČASOPIS
Poročilo o gradnji vrtca v Borovnici
Problematika izgradnje vrtca v Borovnici sodi še v obdobje 1973-78, ko je bil izglasovan občinski referendum o uvedbi samoprispevka za gradnjo šolskih in vzgojno-varstvenih objektov. -
Po tem programu bi moral biti vrtec zgrajen v letu 1976. Ker to ni bilo izvedeno, je bila investicija planirana zopet v obdobju 1976-80 in sicer v letu 1980. Pi ponovni preložitvi je Skupnost otroškega varstva naložbo planirala v srednjeročnem obdobju 1981 -85.
Zaradi ponovnih težav pri zagotavljanju sredstev z gradnjo nismo pričeli niti v tem obdobju.
Neustrezne prostorske in higienske razmere v več kot sto let stari stavbi, v kateri ni mogoče zagotoviti niti najnujnejšim standardom in normativom, so povzročile, da je bilo vsako leto odklonjenih več otrok.
Varstvo otrok se je tako lahko odvijalo le za otroke, stare 3 do 7 let.
Garderobe, sanitarije in razdelilna kuhinja pa že davno ne ustrezajo več normalnim razmeram za delovanje.
Na omenjeno problematiko je krajevna skupnost večkrat opozarjala odgovorne dejavnike v občini predvsem v obdobju 1982-87.
V začetku leta 1986 je občinski komite za DEFt in DP že pričel aktivnosti za pripravo investicije. Takrat je bila gradnja ocenjena na 143.000.000 din. Po tem datumu so bile aktivnosti v celoti ustavljene zaradi prepozne priprave samoupravnega sporazuma o financiranju (zaključni računi so bili že sprejeti). Izvršni svet je takrat tudi ugotovil, da družbeno-ekonomske razmere niso bile naklonjene negospodarskim naložbam.
Ponovno je bila pereča problematika izpostavljena z dopisom štev. 35/86 dne 14. 1. 1987, ko je Skupnost otroškega vastva o nemogočih razmerah v vrtcu obvestila Izvršni svet SO Vrhnika. Na to pobudo je Izvršni svet iskal ustrezne začasne prostorske rešitve v prostorih COS in v domu TVD Partizana. Ker so bili v obeh objektih potrebni še precejšnji gradbeni posegi, ni prišlo do potrebnih odločitev.
Ponovno so se razgovori pričeli v septembru 1987 med predstavniki Skupščine občine Vrhnika, Izvršnega sveta in krajevno skupnostjo Borovnica.
Predlagano je bilo, da morajo tudi krajani Borovnice prispevati svoj delež k financiranju vrtca v obliki samoprispevka.
V juniju je VVZ Vrhnika z Zavodom za načrtovanje Vrhnika sklenila pogodbo štev. 04/4/87 o investicijskem inženiringu v vrednosti 5.400.000 din.
Nadalje je bila sklenjena še pogodba štev. 03/9-87 o izdelavi idejnega projekta dne 17. 89. 1987 v vrednosti 2.585.000 din z danim 100% avansom ter rokom izdelave projekta 1. 10. 1987. Po izdelavi idejnega projekta štev. 30/87 - oktober 1987 so se v krajevni skupnosti pričele aktivnosti za pripravo referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka.
Ocenjena vrednost del je znašala 460.269.125 din s tem, da bo z 1,5 % samoprispevkom za dobo 3 let zbranih približno 25 odsotkov sredstev, ostala sredstva pa bodo zagotovljena s strani OZD in Skupnosti otroškega varstva. (75 %).
Predpogoj za gradnjo pa je bil uspešno izglasovan referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka 31. 1. 1988.
Ostale potrebne aktivnosti (ureditveni načrt, PGD in PZI, ostalo) v času oktober 87 - februar 88 niso bile izvedene in bodo povzročile nepravočasen pričetek gradnje ter podražitve gradbenih in ostalih del.
AKTIVNOST V ČASU 1. 10. 87 - 31. 1. 1988
Po predloženem idejnem projektu in znanih cenah v novembru 1987 (567.962.000 din) so bili v krajevni skupnosti najprej organizirani sestanki v okviru DPO, društev in skupščine KS. Na osnovi sklepa skupščine so bili po krajevni skupnosti v decembru in januarju organizirani zbori krajanov, na katerih so krajani podprli načrtovano akcijo za gradnjo vrtca.
Gradivo za javno razpravo je bilo objavljeno v občinskem glasilu »Naš časopis«, DELO in drugih sredstvih javnega obveščanja.
Borovničani so se na referendumu 31. 1. 1988 s 55% glasovi ZA odločili, da boao s svojimi sredstvi samoprispevka od 1. 4. 88 do 31. 3. 91 združevali sredstva iz osebnega dohodka v višini 1,5 %.
Krajevna skupnsot bo s tem pridobila prepotrebni objekt otroškega varstva, ki je v kraju s 4000 prebivalci pomemben tudi za nadaljni razvoj.
V času priprav na referendum pa se pomembne aktivnostij pri pridobivanju urbanistične in projektne dokumentacije (PGD, PZI, naročilo lokacijske dokumentacije itd.) niso niti pričele.
Poleg tega je Zvezni izvršni svet 18. 12. 1987 sprejel Zakon o začasni omejitvi razpolaganja z družbenimi sredstvi za negospodarske in neproizvodne investicije v letu 1988 (Ur. list SFRJ štev. 84/87), v februarju 1988 pa je Izvršni svet SR Slovenije sprejel še republiški zakon z nekaterimi specifičnostmi (Ur. list SRS štev. 5/88).
V skladu z določili obeh zakonov morajo uporabniki družbenih sredstev s sredstvi samoprispevka zagotoviti najmanj 50 % sredstev ali iz drugih sredstev, ki jih plačujejo delavci in občani na podlagi osebnega izjavljanja.
Pozitivno soglasje k vsaki negospodarski naložbi mora predhodno podati Izvršni svet Skupščine SR Slovenije na predlog pristojne SDK v Ljubljani.
AKTIVNOST V ČASU 1. 2. - 31. 3. 1988
Šele po uspešno izglasovanem referendumu o uvedbi krajevnega samoprispevka 31. 1. 1988 je planska služba občinskega komiteja za DER in DP pripravila besedilo samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za gradnjo vrtca v Borovnici, po katerem bodo OZD v občini združile 1,2 % sredstev iz čistega dohodka na osnovi BOD po zaključnem računu za leto 1987. Ocenjeno je bilo, da bo iz tega vira zbranih približno 260.000.000 din do 1. 5. 1988.
Na 6. redni seji 23. 2. 1988 je Svet KS Borovnica imenoval gradbeni odbor v sestavi: Franjo Modrijan, Marija Ocepek, Marcel Turk, Iztok Močnik, Slavka Gerdina, Alojz Mavec, Alojz Unetič z glavno nalogo, da vodi in usmerja strokovne aktivnosti pri pripravi in gradnji, sprejema sklepe in potrebne odločitve v času izvajanja in spremlja terminski plan.
Predsedstvo Skupnosti otroškega varstva Vrhnika je na svoji seji imenovalo še poseben koordinacijski odbor v sestavi: Janez Žnidaršič, Andrej Vidovič, Mojca Šega, Kruno Stevanovski in trije predstavniki KS Borovnica.
Koordinacijski odbor ima glavno nalogo pri zbiranju finančnih sredstev in finančne dokumentacije in usklajevanje nalog v času gradnje vrtca.
Inženiring posli so bili poverjeni Zavodu za načrtovanje Vrhnika že v preteklem letu.
Na 7. redni seji Sveta KS 26. 2. 1988 sta bili.obravnavani dve predloženi varianti lokacije vrtca. Odločili smo se za ugodnejšo drugo varianto.
Šele tedaj so bile urbanistu podane strokovne osnove za izdelavo ureditvenega načrta (UN), ki je predpogoj za izdelavo projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Osnutek ureditvenega načrta in odloka o javni razgrnitvi je Zavod pripravil 1. 4. 1988 z rokom enomesečne javne obravnave, s tem, da bo lahko sprejet na zborih skupščine občine Vrhnika v maju 1988. '
Problematiko sta obravnavala svet in skupščina krajevne skupnosti in ugotovila naslednje:
1. Aktivnosti v času od oktobra do 31. 1. 88 so potekale samo na pripravi referendumskega programa v krajevni skupnosti Borovnica, pri pridobivanju potrebne urbanistične in projektne dokumentacije pa sploh niso bile pričete (Izvršni svet, Skupnost otroškega varstva, VVZ, ZNV). ,
2. Neaktivnosti pri pripravi urbanistične in projektne dokumentacije bodo povzročile nepravočasen pričetek gradnje, kar pomeni povečanje investicijskih stroškov zaradi podražitev (mesečno cca 11 %) in zaradi trenutno omejenih finančnih sredstev zmanjšan obseg gradbenih del.
3. Projektant mora razrešiti problematiko kuhinje (centralne, razdelilna, lastna) brez dodatnega povečanja površin.
4. Primerjava stroškov gradnje objekta je pokazala, da je ustreznejša zidana gradnja vrtca.
5. Zaradi ohranjanja realne vrednosti zbranih sredstev smo se odločili vnaprej izbrati najugodnejšega izvajalca del (SGP Gradišče Cerknica), pred izdelavo projektne dokumentacije (PGO, PZI) na osnovi idejnega projekta.
6. Sprejeli smo (z dopolnitvami) tudi terminski plan, ki predvideva pričetek gradnje 15. 7. 88 (160 koledarskih dni = čas gradnje)
Zavod za načrtovanje Vrhnika nam je na 3. seji 4. 4. 88 predložil zasnove investicijskega programa z novo ocenjeno vrednostjo objekta:
1. Gradbeni objekt (cene: marec 1988) 465.000.000 din
2. Inštalacije 18.800.000 din
3. Zunanja ureditev 50.000.000 din
4. Ostali stroški 78.000.000 din
5. Oprema (kotlovnica, prostori) 170.000.000 din
SKUPAJ:	781.500.000 din
Podražitve v času gradnje niso upoštevane.	
Viri financiranja:	
1. združena sredstva 1,2 % iz ČD OZD (1987) 2. sredstva amortizacije VVZ Vrhnika 3. samprispevek od 1. 6. 88 4. delež sklada stavbnih zemljišč 5. sofinanciranje (ostali) 6. premostitveni kredit LB SKB na bodoči priliv	260.000.000 50.000.000 8.000.000 13.000.000 81.500.000 84.000.000
SKUPAJ:	496.500.000
Primanjkljaj sredstev - 285.000.000
Stanje na žiro računu investiorja VVZ Vrhnika na dan 31. 3. 1988 je bil: 29.542.000 din.
Na osnovi navedenega pregleda aktivnosti za gradnjo vrtca v Borovnici v obdobju marec 1987 — marec 1988 je potrebno ugotoviti naslednje:
1. Aktivnosti v preteklem letu so bile vodene prepočasi brez ustrezne tehnične dokumentacije, ki je strokovna osnova za sprejemanje samu-opravnih odločitev,
2. Po izdelanem idejnem projektu bi morali takoj pristopiti k izdelavi urbanistične dokumentacije (ureditveni ali zazidalni načrt) in sprejeti odlok na zborih Skupščine občine Vrhnika najkasneje v decembru 1987,
3. Na osnovi odloka bi moralo slediti naročilo lokacijske dokumentacije in vzporedno izdelava investicijsko-tehnične dokumentacije (PGD, PZI, investicijski program) s popisi del in predračuni, tako da bi najkasneje v mesecu aprilu 1988 pridobili gradbeno dovoljenje in pričeli z gradnjo vrtca*
4. S predlaganim zaporedjem potrebnih aktivnosti bi zagotovili pravočasen pričetek gradnje in ohranili vsaj približno realno vrednost zbranih finančnih sredstev,
5. Ugotovljeno je, da bo v letu 1988 glede na razpoložljiva finančna sredstva in pripravljeno investicijsko tehnično dokumentacijo mogoče pričeti z gradbenimi deli po terminskem pianu (pripravljalna dela: junij 1988) šele 15. 7. 1988 in objekt do konca leta spraviti le pod streho z nekaterimi obrtniškimi deli,
6. V primeru večjega angažiranja pri zbiranju dodatnih finančnih sredstev v drugem polletju pa bi objekt do konca leta lahko tudi dokončali."
Za dokončanje bi investitor lahko najel premostitvena posojila (pri izvajalcu ali LB SKB Ljubljana) in jih tudi odplačal. V kolikor predhodne aktivnosti za dodatno zbiranje sredstev v drugem polletju ne bodo vodene, bomo morali dodatna sredstva zbirati na enak način kot letos (iz ČD) po zaključnem računu za leto 1988 v februarju 1989 in objekt dokončati spomladi prihodnjega leta.
Borovnica, 18. april 1988
7
Predsednik sveta KS: Franc Drašler, I. r.
Predsednik skupščine KS: Alojz Sivka, I. r.
KOZMETIKA - PEDIKURA
nega obraza nega obraza z ampulo, peelingom in kremo dekorativna kozmetika depilacija nog depilacija obraza
barvanje trepalnic vstavljanje medicinskih uhanov
obsevanje z UV lučjo pedikura
Obvestilo
Obveščamo člane ZB NOV in ostale občane, da prirejamo 11. junija 1988 izlet v Pomurje. Pot nas bo vodila z Vrhnike skozi Maribor, kjer si bomo ogledali obnovljeni Len t, skozi Lenart v Gornjo Radgono (po želji obisk v avstrijsko Radgono) — Radence, Petanjce (tu bomo obiskali »Park prijateljestva«). Kosili bomo na Kapeljskem vrhu. Vračali se bomo skozi Ljutomer, Ormož, Ptuj.
Predvidena cena je 24.500 din.
Prijave sprejemamo do 20. maja 1988.
Vabi občinski odbor ZZB NOV VRHNIKA
Še bolj varovati okolje
Ko so delegati na prejšnji seji občinske skupščine obravnavali poročilo o delu Medobčinskega inšpektorata, so sprejeli naslednje ugotovitve in stališča, ki jih glede na aktualnost povzemamo v celoti:
V poročilu Medobčinskega inšpektorata je dan premajhen poudarek izvajanju ukrepov za zaščito Borovniškega vršaja. Pristojne inšpekcijske službe naj svoje poročilo dopolnijo in z njim seznanijo izvršni svet.
Na področju delovne inšpekcije ugotavljamo, da je bilo v letu 1988 več nesreč pri delu, predvsem zaradi nepazljivosti in podcenjevanja nevarnosti pri delu s strani delavcev.
Organizacije združenega dela naj več pozornosti namenijo tej problematiki in dosledneje izpolnjujejo obveznosti, ki jim jih nalaga Zakon o varstvu pri delu (osebna zaščitna sredstva, ureditev delovnih razmerij - predvsem pri zasebnih obrtnikih itd.).
Kljub temu, da je delo tržne inšpekcije potekalo glede na širok obseg delovnega področja dobro, predlagamo tržni inšpekciji, da v prihodnjem letu poostri nadzor in kontrolo predvsem na tistih področjih, ki jih v poročilu izpostavlja kot problematična in ukrepa v skladu s svojo pristojnostjo (npr. tehnična opremljenost prodajaln, deklaracija izdelkov, roki trajanja prehrambenih izdelkov in njihovo skladiščenje, nedovoljeno opravljanje blagovnega prometa, vodenje minimalnih evidenc v trgovini na drobno itd.).
Tudi v letu 1988 je potrebno na področju sanitarne inšpekcije še naprej redno spremljati higiensko oporečnost pitne vode in izvajati stalni nadzor nad onesnaževalci, ki se nahajajo v varstvenih pasovih za vse vodovode.
Posebno pozornost je potrebno nameniti ukrepom za zmanjšanje škodljivih vplivov, ki se širijo v okolje in vplivajo na zdravje ljudi (odvoz odpadkov, črna odlagališča, zadimljenost stanovanjskih stavb, prevoz nevarnih snovi, itd.).
Sanitarna inšpekcija naj v letu 1988 poostri nadzor pri zagotavljanju higiene in oporečnosti živil v obratih družbene prehrane, v živilskih obratih, gostilnah, bifejih in trgovinah in ustrezno ukrepa.
Urbanistična in gradbena inšpekcija sta zadolženi, da dosledno ukrepata v primeru ugotovljenih nedovoljenih gradenj v občini Vrhnika in o zadevi takoj obvestita izvršni svet.
Urbanistična inšpekcija je dolžna takoj izdelati pregled nedovoljenih gradenj v občini s predlogi ukrepov in ga posredovati izvršnemu svetu.
Kmetijska inšpekcija naj tudi v letu 1988 spremlja stanje na melioriranih in komasiranih kompleksih in nadzoruje vzdrževanje hidromelioracijskih sistemov in pri tem dosledno upošteva določila odloka o vzdrževanju melioracijskih kompleksov.
Več pozornosti naj nameni tudi »divjemu« ravnanju s kmetijskimi zemljišči, ki se nahajajo v neposredni bližini gosto naseljenega kraja in po potrebi ustrezno ukrepa (razni prehodi itd.).
SIS za pospeševanje proizvodnje hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe občine Vrhnika predlagamo, da prouči možnost ustanovitve sadjarske skupnosti, saj je iz poročila kmetijske inšpekcije razvidno, da se kaže interes za sadjarsko proizvodnjo.
Požarna inšpekcija bo zadolžena, da pripravi predlog sprememb predpisov s področja požarne varnosti, za katere ugotavlja, da so nedorečeni, neusklajeni in ne omogočajo strokovno izvajanje nalog na področju požarne varnosti.
Predlagane spremembe bomo posredovali skupinama delegatov za zbor občin in zbor združenega dela Skupščine SRS, ki bosta na sejah zborov podali pobudo za pričetek postopka za spremembo oz. dopolnitev ustreznih predpisov s tega področja.
Zaradi vedno večjega umiranja gozdov v občini (zaradi strupenega ozračja, širjenja lubadarja itd.) je gozdarska inšpekcija zadolžena, da še naprej intenzivno spremlja stanje v gozdovih in sodeluje z GG in posameznimi lastniki pri čimprejšnji sanaciji gozdnih površin, še posebno pozornost pa mora posvetiti skupaj z gozdarji ukrepom zoper lubadarja, nadzoru črne sečnje, razrezu lesa in škodi, ki jo povzroča divjad.
Na področju vodnogospodarske inšpekcije je potrebno poostriti stalni nadzor nad možnimi onesnaževalci površinskih in talnih voda in ustrezno ukrepati.
Veterinarska inšpekcija naj tudi v prihodnje spremlja pojave stekline na območju občine in ustrezno ukrepa v skladu z odredbo o ukrepih za preprečevanje stekline v občini Vrhnika.
Komunalni redar naj poostri nadzor oz. kontrolo nad črnimi odlagališči v občini in v celoti upošteva Odlok o ravnanju z odpadki in Pravilnik o medsebojnih pravicah in obveznostih izvajalca in povzročitelja pri ravnanju z odpadki.
Takoj je potrebno sanirati črno odlagališče v varstvenem pasu »Borovniški vršaj« (ob cesti proti Bregu), isto pa velja tudi za ostala črna odlagališča, ki se pojavijo na Območju občine Vrhnika (v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi).
Frančiška Hribernik iz Smrečja kleklja že petdeset let. Pravi, da od takrat, ko je prišla v Smrečje, saj so morali takrat klekljati vsi »mulci in dekline«, da je prišel kakšen dinar v hišo. Mogoče bodo tudi »ta mladi« gojili to tradicijo hiše.
ISKRA
Iskra, Industrija antene in elektronskih naprav Vrhnika
Iskra Antene Vrhnika
Smo inventivno usmerjena delovna organizacija, ki za uresničevanje jasno postavljenih ciljev s področja satelitskih sistemov, anten in profesionalne elektronike potrebujemo znanje, ki ga prinesejo v delovno sredino novi, za različna strokovna področja usposobljeni strokovnjaki.
Komisija za delovna razmerja objavlja jirosta dela in naloge:
1. Vodje inženiringa satelitskih sistemov in profesionalne elektronike
Pogoji:
- ViSja ali visoka strokovna izobrazba elektrotehniške smeri -elektronika
- tri leta delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah
2. Trženje satelitskih sistemov in profesionalne elektronike
Pogoj i:
- Višja ali visoka strokovna izobrazba elektrotehniške smeri
- tri leta delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah
- vozniški izpit »B« kategorije
3. Razvijalca I; lahko je tudi pripravnik ali začetnik
Pogoji:
- višja ali visoko strokovna izobrazba elektrotehniške smeri — elektronika (ali strojne smeri)
- dve leti delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah
4. Vodje — koordinator nabave
Pogoji:
- višja (ali srednja) strokovna izobrazba ekonomske, organizacijske ali tehniške smeri
- dve leti delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah
- vozniški izpit »B« kategorije
5. Tehnologa II. ,
Pogoji:
- srednja ali višja strokovna izobrazba strojne ali elektrotehniške smeri — elektronika
- dve leti delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah
Novim sodelavcem nudimo možnost strokovnega izpopolnjevanja, stimulativnega nagrajevanja glede na delovne uspehe in pomoč pri reševanju stanovanjskega problema. Delo združujemo za nedoločen čas. s trimesečnm poskusnim delom.
Če vas naša ponudba zanima, nas pokličite po telefonu (061) 7.11-07". 752-937 ali stopite v stik z nami. da se bomo o vsem natančno pogovorili, ali pa nam pišite na naslov
ISKRA ANTENE, Idrijska c. 42, 61360 Vrhnika - za kadrovsko službo.
Pisne prijave z ustreznimi dokazili lahko pošljete v 15^ dneh po objavi; o izbiri pa vas bomo obvestili v 15 dneh po odločitvi samoupravnega
NAŠ ČASOPIS
APRIL 1988
S
PO POTI DELEGATSKIH VPRAŠANJ # PO POTI DELEGATSKIH VPRAŠANJ # PO POTI DELEGATSKIH
Odgovori na delegatska vprašanj, ki so bili posredovani za seje zborov skupščine občine dne 17. 3. 1988_
i
Delegacija DO LIKO Vrhnika je na 17. seji zbora združenega dela dne 18. 2. 1988 postavila naslednje
DELEGATSKO VPRAŠANJE:
»Kdo in pod kakšnimi pogoji je dovolil postavitev gatra za razred hlodovine. Antonu Furlanu na Verdu glede na to, da je na Verdu že locirana žaga DO LIKO, ki ima dovolj razpoložljivih kapacitet za lastne potrebe delovne organizacije in za uslužnostni razrez gozdnih lastnikov v širši okolici. Slišali smo, vendar so informacije nepreverjene, da imenovani opravlja tudi uslužnostni razrez, zato sprašujemo, če kdo in kako preverja dejavnost v skladu z izdanim dovoljenjem«.
ODGOVOR sta pripravila Medobčinski inšpektorat občin Idrija, Logatec in Vrhnika in Komite za družbenoekonomski razvoj in družbeno planiranje
Gozdarska inšpekcija:
Gozdarski inšpcluor sporoča, da je pregledal žago - gater pri Antonu Furlanu na Verdu in ugotovil, da imenovani opravlja tudi uslužnostni razrez hlodovine. Imenovani ima dovoljenje za razrez hlodovine za potrebe glavne dejavnosti, to je izdelovanje cokel, in soglasje krajanov Verda, ki ga je izdala Krajevna skupnost Verd za razrez hlodovine občanom. Stranka omenja, da ima enako dovoljenje, kot ga je pred njim imel Žagar Telban, ki je opravljal razrez hlodovine za občane. To dovoljenje je Telban vrnil.
Gozdarski inšpektor bo na osnovi zakona o gozdovih podal prijavo sodniku za prekrške zaradi nedovoljenega žaganja.
Tržna inšpekcija:
Antonu Furlanu je bilo dne 30. 6. 1982 s štev. 3/2-313-9/79 izdano obrtno dovoljenje za opravljanje dejavnosti: izdelovanje lesenih predmetov — cokel. Pred izdajo obrtnega dovoljenja sta na zahtevo pristojnega upravnega organa SO Vrhnika pri ogledu poslovnih prostorov, priprav, naprav in opreme sodelovala delovni in sanitarni inšpektor Medobčinskega inšpektorata.
Dne 19. 12. 1985 je bila obrtniku dejavnost razširjena še na obdelavo hlodov za potrebe glavne dejavnosti. To dovoljenje je stranka prejela na osnovi prošnje za razširitev dejavnosti. Pristojni upravni organ Skupščine občine Vrhnika pri razširitvi dejavnosti ni zaprosil za mnenje inšpektorjev Medobčinskega inšpektorata, ker je menil, da se z razširitvijo dopolnjuje glavna dejavnost.
Anton Furlan ima tako pravnomočno odločbo in s tem tudi dovoljenje za postavitev žage za razrez hlodovine, vendar na osnovi izdanega dovoljenja ne more opravljati dejavnosti žagarstva za druge občane.
Zagarstvo kot dejavnost urejata obrtni zakon in zakon o gozdovih in je tako ta dejavnost v pristojnosti gozdarske inšpekcije in tržne inšpekcije.
Komite za družbenoekonomski razvoj in družbeno planiranje:
Antonu Furlanu z. Verda 130. ki opravlja obrtno dejavnost »Izdelovanje lesenih predmetov - cokel« od leta 1982 je bilo z odločbo v letu 1985 k predmetu poslovanja dopisano še »obdelava hlodovine za potrebe glavne dejavnosti« zaradi možnosti uvoza osnovnega sredstva - žage.
Ker je upravni organ menil, da ne gre za razširitev dejavnosti, ker spada priprava lesa k njegovi osnovni dejavnosti, ni zahteval dodatnega soglasja inšpekcijskih služb.
Z vlogo dne 29. 2. 1988 pa je Anton Furlan zaprosil za razširitev dejavnosti, tako da bi navedeno dejavnost opravljal še za potrebe krajanov. Postopek za pridobitev navedene dejavnosti je v teku.
2
Delegacija Krajevne skuprosti Borovnica je na 13. seji ZKS dne 17. 9. 1987 in na 16. seji dne 18. 2. 1988 postavila naslednje
DELEGATSKO VPRAŠANJE:
Kaj je s sanacijo pokojiškega vodovoda'.'
Kakor nam je znano, bi morala biti sanacija zaključena do 30. 6. 1987 oziroma odpravljene vse napake pri črpanju vode v rezervoarje. To je zagotovilo Komunalno podjetje Vrhnika, vendar teh napak niso odpravili. Voda je sicer pritekla za nekaj dni, ki je je v presledkih večkrat zmanjkalo.
Sedaj na Pokojišču vode ni, rezervoarji so suhi. Sprašujemo se, če je sanacija črpanja sploh možna.
Predvidevamo, da bodo težave s črpanjem nastale tudi v zimskih mesecih, zato je treba predvideti tudi določene rešitve. Glede na stanje, kakršno je, bi želeli tudi konkreten odgovor.
ODGOVOR je pripravilo Komunalno podjetje Vrhnika:
Reševanje vodovoda na Pokojišču je bilo že večkrat obravnavano. Tako so tudi znani problemi, ki tu nastopajo. Glavni problem predstavljajo hidravlični ovni, ki naj bi vodo črpali do rezervoarja na Padežu. Kot smo povedali že v predhodnih poročilih in odgovorih na delegatska vprašanja, smo že v letu 1985 od projektanta zahtevali korekcijo projekta in pravilne tehnične rešitve črpališča, vendar nam jih do danes še ni posredoval. Zato smo se povezali v letu 1986 s Turboinštitutom v Ljubljani, tla bi nam njihovi strokovnjaki podali primarne rešitve nastale problematike V letu 1987 je bila izdelana raziskava in podane so bile določene korekcije, ki naj bi izboljšale obratovanje hidravličnih ovnov. Izdelani so bili tudi določeni novi odlitki, saj je bila kvaliteta prvotnih preslaba za takšne obremenitve, kot so se pri obratovanju pojavile.
Vse te rešitve so povzročile, da je vodovod v drugi polovici leta 1987 obratoval več mesecev brez večjih zastojev. Zastoji, ki so nastopali, so trajali največ nekaj dni. nastajali pa so zaradi lomljenja osi ventila. Ugotovljeno je namreč, da kljub izboljšanju odlitkov kvaliteta materialov ne prenese takšnih obremenitev, kot se pri obratovanju pojavljajo. c
Da bi rešili ta problem, kajti potrebno je ponovno poudariti, da vodovod na pokojiški planoti sestoji iz 3,7 km cevovoda, treh rezervoarjev, od katerih ima eden še funkcijo prečrpališča in eden naprave za kondicioniranje vode, kar vse normalno obratuje, smo se odločili, da v letošnjem letu zamenjamo ovne s črpalkami, v kolikor bodo zagotovljena potrebna finančna sredstva in v kolikor bo projektant zagotovil, da bo takšna rešitev primerna.
Pripomniti je potrebno, da so vsi stroški do danes šli v breme Komunalnega podjetja, čeprav le-to ni krivo za nastalo situacijo.
3.
Delegat Krajevne skupnosti Verd je na 16. seji /bora krajevnih skupnosti dne 18. 2. 1988 postavil naslednje
DELEGATSKO VPRAŠANJE:
Ena od možnih lokacij centralnega odlagališča odpadkov je tudi v opuščenih glinokopih oh Ljubljanici. Ta lokacija je oddaljena od naselja Janezova vas le 250 m. Krajani tega dela Krajevne skupnosti Verd se boje. da se bodo z izgradnjo tega smetišča njihovi bivalni pogoji močno poslabšali. Zato krajane zanima:
1. na osnovi katerih dejavnikov je bila dana prednost tej lokaciji,
2. v kakšni meri so že bili proučeni vplivi odlagališča na okolje (tudi bivalno).
3. za katero vrsto odpadkov naj bi bilo smetišče namenjeno,
4. kakšna tehnologija skladiščenja je predvidena.
Zato delegacija zahteva, da se načrti z odgovori na zastavljena vprašanja objavijo v Našem časopisu.
ODGOVOR je pripravilo Komunalno podjetje Vrhnika: Odvoz odpadkov in njihovo odlaganje na območju občine Vrhnika je bilo v preteklosti stihijsko in zelo različno. Vsak je odlagal na svoj način in na svojo iokacijo, kar je bilo najbolj kritično zaradi obstoječe industrije. V šestdesetih letih je Skupščina občine Vrhnika sprejela odlok, s katerim je Barje na levem bregu Ljubljanice na Tojnicah proglasila za centralno vrhniško odlagališče odpadkov. Tu je bila sicer dobronamerni ideji storjena velika napaka, saj bajerjev poprej niso pripravili v takem smislu, da bi bilo možno sanitarno in tehnično pravilno odlaganje. Odpadke so namreč odlagali direktno v vodo, kar je povzročalo gnitje in izreden smrad, ravno tako jih niso prekrivali z inertnim materialom, zaradi česar je prišlo do pogostih požarov in raznašanja smeti po okolici.
V letu 1981 smo prvič resneje pristopili k sanaciji nastale problematike in izdelali smo predlog sanacije deponije. Istočasno smo tudi izračunali kapacitete obstoječih bajerjev in tako določili čas trajanja sedanje deponije.
Ker je bilo ugotovljeno, da bo bajer zasut do konca osemdesetih let, smo v letu 1984 začeli iskati možne nove lokacije odlagališča. V času od 1984 do 1986 je bilo izvršenih precej strokovnih ogledov potencialnih lokacij, posvetov in posameznih študij.
Glede na vse to smo decembra 1986 povabili k sodelovanju SMELT Ljubljana, da po strokovni plati presodi o izbiri najprimernejše lokacije bodoče deponije. V januarju 1987 je bila študija, katere nosilec je bil dr. Ivane, izdelana in posredovana komunalni skupnosti. V tej analizi je bilo ugotovljeno, da so najprimernejša lokacija opuščeni glinokopi na desnem bregu Ljubljanice.
Po izbiri lokacije, ki je v dolgoročnem planu opredeljena kot organizacijska naloga, smo pristopili k izdelavi idejnega projekta, tako tehnološkega kot ekološkega dela deponiranja odpadkov. Tudi ta projekt je izdelal SMELT. Za izdelavo projekta so bile dane zahteve za deponiranje, kajti napake, storjene na starem odlagališču, ne smemo ponoviti (odlaganje v vodo, itd.). Projekt je bil dokončan v decembru 1987 in predpisuje osnovne pogoje delovanja deponije. Tako predpisuje način odlaganja, (suho odlaganje) vrsto odpadkov (komunalni odpadki in odpadki komunalnega značaja). Na deponiji zato ne bo možno odlagati posebnih in nevarnih odpadkov, radioaktivnih odpadkov, gošč odpadnih olj, masti in emulzij, veterinarskih in klavniških odpadkov, nekodicionirane in neminiralizirane gošče in blato iz čistilnih naprav, kanalizacije, septičnih jam in uličnih jaškov in patoloških odpadkov.
Da pa bi bil vpliv na bivalno okolje čim manjši (širjenje neprijetnega vonja), je predvideno tudi odplinjevanje deponije. Tako bi s podtlakom, ki bi se ustvarjal, črpali plin iz deponije in ga uporabili. V kolikor pa ne hi bito interesa za uporabo plina ali bi ga bilo premalo, bi ga uničevali s kurjenjem na bakli. Ravno tako je v projektu predvideno varovanje okolja z odvajanjem izcednih vod in njihovim čiščenjem na čistilni napravi. Projekt predvideva tudi druge ukrepe proti onesnaževanju človekovega okolja, tako da se ne bi ponovile napake, storjene pri odlagališču na Tojnicah.
Na podlagi gornjih ugotovitev in še pridobivanih strokovnih osnov bo lokacija (le v primeru absolutne ekološke ustreznosti) podrobneje opredeljena s srednjeročnim planom in po javni razpravi potrjena s prostorskim izvedbenim aktom.
4.
Delegacija Obrtnega združenja je na 17. seji zbora združenega dela dne 18. 2. 1988 predlagala naslednjo:
DELEGATSKO POBUDO:
Delegacija Obrtnega združenja Vrhnika daje pobudo za vsakodnevno registracijo računov na Upravi za družbene prihodke. V današnjih slabih plačilnih pogojih mora biti pomemben vsak dan pri oddaji faktur za oddano blago ali opravljeno storitev. Nemalokrat se nam zgodi, da npr, v ponedeljek zamudiš čas za registracijo računov in tako moraš čakati do srede. Moti nas tudi čakanje pred vrati. Po napetem tempu včasih tudi 16-urnega dela v delavnici ne moremo na registracijo računa mirno čakati tudi po uro.
ODGOVOR je pripravila občinska uprava za družbene prihodke:
Za sprejemanje strank se sicer pridržujemo uradnih ur, vendar že sedaj nismo odklanjali strank izven uradnih dni oziroma ur. če je stranka že prišla z računi za registracijo, seveda v kolikor je dopuščal čas in če je bil delavec takrat v pisarni. Pojasniti moramo, da opravlja delavec poleg nalog za registracijo še izterjavo davkov in prispevkov, izterjavo denarnih kazni sodnikov za prekrške, kazni oddelka za notranje zadeve, kazni, ki jih izrekajo postaje milice, kazni za carinske prekrške in izterjavo sodnih taks. Te naloge pa izvaja predvsem v neuradnih dnevih na terenu, tako da ga v pisarni večkrat sploh ni.
Glede na vsa ostala povečanja nalog in na nove naloge je občinska uprava že večkrat sprožila vprašanje zaposlitve še enega delavca, ki bi poleg drugih opravil v upravi v celoti vseh 5 dni v tednu registriral še izdane račune in druga dela v zvezi z registracijo teh računov.
Občinska uprava za družbene prihodke je že predlagala izvršnemu svetu eventualno dodatno zaposlitev. Glede na omejevanje sredstev za področje splošne jiorabe in z resolucijskimi zahtevami za zmanjšanje števila zaposlenih'v državni upravi ta pobuda ni sprejemljiva.
Glede čakanja pred vrati, kar stranke moti, poudarjamo, da poteka evidentiranje računov hitreje, če vstopajo stranke k referentu jiosamično kot pa vse hkrati.
Navedba, da se čaka na registracijo računov tudi po uro pa menimo, da so taki primeri zelo izjemni, sicer pa, če je hkrati 10 ali več strank in še z velikim številom računov, ni mogoče za vsako stranko registracijo opraviti takoj.
OBČINSKA KONFERENCA ZSMS VRHNIKA
FINANČNO POROČILO ZA leto 1987
Borovnica je na 13. seji zbora krajevnih
s.
Delegacija Krajevne skupnosti Borovnic; skupnosti dne 17. 9. 1987 postavila naslednje
DELEGATSKO VPRAŠANJE:
Odlok o obratovalnem času trgovin z živili predvideva, da mora biti vsako soboto popoldne ena trgovina dežurna v naselju Borovnica. Ker so sedaj vse trgovine v Borovnici ob sobotah popoldne zaprte, zahtevamo, da se mora tega odloka držati tako Mercator kakor tudi Žito. Realizacijo po tem odloku je treba izvesti takoj.
ODGOVOR je pripravil Občinski komite za družbenoekonomski razvoj in družbeno planiranje
Na skupnem sestanku s predstavniki Mercatorja, Krajevne skupnosti Borovnica in Svetom potrošnikov Borovnica dne 17. 3. 1988 je bilo domenjeno, da bomo pričeli z dežurstvom v aprilu 1988. V dežurstvo bodo vključene trgovine »Krim«, »Na vasi« in »Žito«. Po prvem tromesečju bi se analizirala ekonomska upravičenost dežurstva.
V razpravi pa smo ugotovili: da je bistveni problem v slabi založenosti trgovin s tekstilnim blagom in drobnimi gospodinjskimi potrebščinami. Potrebno je razmišljati o ureditvi nove specializirane trgovine, kol je na Vrhniki Blagovnica, saj Borovnica s takim številom prebivalstva to potrebuje, vendar trgovina za to nima sredstev.
Mogoče je rešitev v sprostitvi izdaje obrtnih dovoljenj.
Tov. Tone Jereb je na 17. postavil naslednje
seji družbenopolitičnega zbora dne 18.
1988
DELEGATSKO VPRAŠANJE:
Občani Vrhnike, predvsem tisti delavci, ki se vozijo na delo na Vrhniko iz drugih krajevnih skupnosti, še že daljši čas pritožujejo nad neustreznim delovnim časom obeh trgovin s tehničnim hlagom na Vrhniki. Ko odhajajo domov iz službe, to je od 14. do 15. ure, so trgovine zaprte in če hočejo kupiti artikel, se morajo vračati nazaj. Zato postavljamo delegatsko vprašanje, ali ne bi bilo možno spremeniti delovni čas tako. da bi ustrezal večini potrošnikov.
ODGOVOR je pripravil Občinski komite za družbenoekonomski razvoj in družbeno planiranje.
Trenutno je zaradi ekonomskih razlogov, kadrovskih težav in sorazmerno majhnega povpraševanja oz. prometa v trgovinah s tehničnim blagom nemogoče spremeniti poslovni čas navedenih trgovin.
Neprekinjen poslovni čas zahteva podvojeno število zaposlenih. Mercator TOZD Dolomiti ima prekinjen poslovni čas urejen v vseh svojih trgovinah s tehničnim blagom, ker je poslovanje v neprekinjenem poslovnem času neracionalno in je povezano s prevelikimi stroški, ki bi vplivali na uspešno poslovanje trgovske organizacije.
7
Delegacija Krajevne skupnosti Borovnica je na seji zbora krajevnih skupnosti dne 18. 2. 1988 ob obravnavi osnutka odloka o proračunu občine Vrhnika za leto 1988 postavila vprašanje v zvezi s sredstvi DPO in organizacije (mladina). Menili so, da se veliko sredstev nameni za ZSMS, zanima pa jih, koliko sredstev se nameni kulturni organizaciji, ki ima dosti več ljudi vključenih in tudi rezultati so vidnejši.
ODGOVOR je pripravila OK ZSMS Vrhnika:
Iz priloženega je razvidno, da dotacija SO za leto 1987 ni zadostovala za stroške delovanja OK ZSMS. Iz dotacije so bili izplačani dohodki (81 % dotacije) in materialni stroški. Funkcionalne stroške pa smo morali plačati iz prihodkov študentskega servisa, ki bi morali biti porabljeni na osnovi dogovora izključno za mladinske dejavnosti. Tako smo za minimalni program OK ZSMS porabili 70 % prihodkov iz naslova študentskega servisa, ostala sredstva iz naslova ŠS (30 %) pa smo uporabili v skladu z. dogovorom (razdelili med OO ZSMS Borovnica in Verd). Torej, če bi bili rezultati delovanja OK ZSMS odvisni samo od višine sredstev iz proračuna občine, bi hili rezultati negativni.
Glede letošnjega leta pa smo zaskrbljeni; iz prihodkov sta v tem letu zagotovljena samo dotacija iz SO in prenos iz preteklega leta. Pokroviteljstvo brigade je odvisno od (ne)spoštovanja družbenega dogovora. Sredstev iz naslova ŠS pa ni mogoče planirati. Postavke v odhodkih so fiktivne, torej kalkulirane glede na porabo po postavkah v mesecu decembru in ocenami v istem mesecu. Letos tudi ne moremo porabiti sredstev ŠS namensko, ker je to zahteva predsednikov OO ZSMS, po sklepu predsedstva OK ZSMS pa sta konferenci odgovorna predsednik in sekretar OK ZSMS.
Obveznost, da se držimo dogovora o delitvi sredstev iz ŠS. samo še povečuje nevarnost, da leto zaključimo negativno.
Opozorili bi tudi radi na nerodno dikcijo o »rezultatih delovanja OK ZSMS in OZD«. V KS in OZD morajo delovati mladi iz te sredine in oni lahko tudi poročajo o rezultatih lastnega (ne)dela, ocenijo pa lahko tudi, v kakšni meri je OK ZSMS pomagala pri delu OO ZSMS, oziroma v kakšni meri in zakaj je kriva, da OO ZSMS ne dela.
PRILOGA K ODGOVORU:
— finančno poročilo za leto 1987
- finančni načrt za leto 1988
.. .  .,    ,,     ,Qas IZVRŠNI SVET
Vrhmka. 17. 3. 1 >8K SKUPŠČINA OBClNF VRHNIKA
	1. PRIHODKI	FN 87	real.87	indeks
1.	dotacija SO	16.900.000	18.224.000	108
2.,pokrov, brigade		500.000	187.200	037
3.	prihod, od SS	-	3.930.348	-
4.	drugi prihodki	-	27.879	-
	Skupaj	17.400.000	22.369.427	129
	II ODHODKI			
	a) osebni dohodki z vsemi davki in prispevki			
1.	neto OD prof. funkc.	3.714.600	4.899.444	132
2.	neto OD neprof. funkc.	678.800	1.123.089	165
3.	neto OD uslužbenci	2.535.000	2.882.057	114
4.	davki in prisp. iz OD in do.	5.431.600	7.428.361	137
	Skupaj	12.360.000	16.332.951	132
	b) materialni odhodki			
1.	pisar, material	76.500	235.976	309
2.	članski material	22.500	4.800	021
3.	revije, časopisi	72.000	125.830	175
4.	PTT stroški, poštnina	199.000	309.675	157
5.	najem. posl. prost.	118.000	120.582	102
6.	stroški posl. prostorov.	267.000	336.397	126
7.	bančni stroški	22.000	40.499	184
8.	popr pisar, opreme	5.000	-	-
9.	potni stroški	11,500	27.005	235
10.	amortizacija	55.500	67.425	121
11.	prevoz na delo	53.000	108.692	205
12.	družbena prehrana	300.000	286.099	095
13.	ureditev prostorov	200.000	-	-
14.	sof. ureditve spom. sobe	50.000	58750	118
15.	objava oglasa	10.000	-	-
16.	revalo. amort.	-	42.474	-
17.	razno - štampiljke, obresti	-	8.933	
	Skupaj	1.462.000	1.773.137	121
	c) funkcionalni odhodki			
1.	seminarji, posveti	350.000	400.915	115
	- seminar IG	-	905.150	-
2.	proslave, prireditve	200.00	215.753	108
3.	pohodi	150.000	. -	-
4.	sof. MS ZSMS	390.000	484.389	124
5.	štafeta	300.000	56.254	019
6.	MDA	900.000	63.750	007
7.	ROČK koncert	400.000	-	-
8.	teden mladih	500.000	246.303	049
9.	MŠO	200.000	-	-
10.	dotacije OO	-	1.200.000	-
	Skupaj	3.390.000	3.572.514	105
Odgovori na delegatska vprašanja, ki so bili posredovani za seje zborov skupščine občine dne 13. 4. 1988
Delegacija DO LIKO Vrhnika je na seji zbora združenega dela dne 17. 3. 1988 postavila naslednje
DELEGATSKO VPRAŠANJE:
DO LIKO. kot velik uporabnik lesne surovine je zainteresiran, da je le ta čim kvalitetnejša in s tem uporabna za izdelavo kvalitetnega pohištva. Tako kot drugod po svetu pa lahko tudi pri nas opažamo in spremljamo naglo se razvijajočo naravno katastrofo, ki jo lahko poimenujemo umiranje gozdov. Škoda na gozdovih, ki je posledica nerazumnega onesnaževanja okolja, presega vse meje. Tudi na našem gozdnogospodarskem območju, od koder dobivamo glavnino naših surovin, je onesnaženost gozda oziroma njegovo umiranje (predvsem jelke) tako naglo, da se lahko resno bojimo za naš nadaljnji obstoj. Na osnovi poročil in ocene vhodne kontrole kvalitete LIKO Vrhnika za leto 1986 in 1987 je bilo ugotovljeno, da smo v teh dveh letih dobili od GG Ljubljana 16.200 kub. m smrekove in jelove hlodovine slabše kvalitete, kar predstavlja 68 % vseh dobavljenih količin iglavcev. Glavne napake pri dobavljenih hlodih so bile: sušica, gniloba, mušičavost, modrenje lesa, nekvalitetna obdelava hlodov. Ugotavljamo lahko, da so vzroki za dobavo slabe surovine poleg vsem poznanega naravnega procesa zaradi onesnaženosti okolja tudi žled, snegolom in vihar v letih 1985 in 1986. Odprava posledic omenjenih naravnih nesreč je onemogočila sprotno sekanje in odvoz sušic v stanju, ko so bile še sposobne za tehnični les. DO LIKO je samo zaradi zgoraj omenjenih nekvalitetnih dobav izgubila v dveh letih, upoštevaje samo direktne stroške po cenah iz leta 1987. 769 milijonov dinarjev (manjši izkoristek, nižje cene polizdelkov in izdelkov, daljši čas za predelavo). To škodo smo morali pokriti sami.
V lanskem in predlanskem letu smo prejeli od GG Ljubljana le dve tretjini količin hlodovine glede na samoupravni sporazum. Izpad dobave je nastal verjetno zaradi tega, ker te količine glede na kvaliteto niso bile več tehnični les in so jih morali prodati za celulozo. S tem je tudi v GG nastala velika škoda (po naših ocenah cca 200 milijonov dinarjev kot razlika v ceni med celulozo in tehničnim lesom), ki pa je bila lahko manjša, če je bilo med temi količinami tudi kaj kvalitetnega lesa, ki je bil prodan drugam.
Kdo je odgovoren za škodo, ki jo povzroča vse slabša kvaliteta lesa in kako jo zmanjšati? Ali so to res samo gozdarji in uporabniki gozdnih asortimentov ali tudi širša družbena skupnost (predvsem onesnaževalci okolja), ki je do danes bore malo naredila zato, da bi se stanje vsaj v prihodnosti izboljšalo?
Kdo bo delavcem LIKA poravnal škodo, ki so jo utrpeli in za nastanek katere se ne čutijo krive? Situacijo bi lahko delno omilili z redno sečnjo in pravočasnim odvozom lesa. Ce le ta ni redna, se povečujejo okvare v gozdu, kvaliteta lesa se slabša, povečuje se količina drv in celuloze.
LIKO bi lahko izgubo na dohodku zmanjšal s prevzemom, ki bi se v skladu z zakonom vršil na osnovi klasifikacije po JUS standardih, ki bi jo opravil GG. Dokler prevzem ne bo tako organiziran, pa-bo moral LIKO zaostriti kriterije kvalitete pri prevzemu na žagi.
Ker že Zakon o gozdovih definira gozd kot dobrino splošnega pomena s splošno koristnimi funkcijami, ki ne služijo le gozdarjem in lesarjem, bi bilo potrebno pospešiti obravnavo te problematike na pristojnih mestih in čimprej oblikovati določena sredstva, iz katerih bo možno prizadetim povrniti tisto škodo, ki jim nastaja brez njihove krivde.
PO POTI DELEGATSKIH VPRAŠANJ # PO POTI DELEGATSKIH VPRAŠANJ
ODGOVOR je pripravilo Gozdno gospodarstvo Ljubljana.
Delegacija DG LIKO Vrhnika je postavila zelo umestno delegatsko vprašanje. Žal tudi naša obrazložitev pogojev za gospodarjenje z. gozdovi ne izkazuje rešitev iz nastalih težav gozdarstva in lesnopredelovalne industrije.
Umiranje gozdov kot posledica onesnaževanja zraka je izrazito prisotna prav na območju jelovo-bukovih gozdov. Pojav propadanja jelke sledimo strokovno z raziskovalnimi nalogami, ki naj bi opredelile tudi uporabnost in tehnološko namembnost lesa jelovih sušie že nad 20 (dvajset) let. S pravočasnim posekom sušečih dreves je sicer že porastel napad lesa za kemično predelavo na škodo lesa za mehansko predelavo, vendar v obsegu načrtovanih količin po namenu uporabe. V srednjeročnem planu 1986—1990 bi po usklajenem programu SIS za gozdarstvo gozdnogospodarskega območja Ljubljane dobavljali LIKO Vrhnika 18.(X)0 kub. m hlodovine letno.
12. — 15. 11. 1985 je žled v nadmorski višini 600 — 90(1 m izjemno poškodoval gozdno drevje tudi na območju občine Vrhnika, 29. avgusta 1986 je orkan ponovno pustošil po gozdovih na območju Logatca, Vrhnike in Podpeči. Samo na področju občine Vrhnika je bilo poškodovano nad 60.000 kub. m gozdnega drevja, od lega dobra polovica v družbenih gozdovih. Poročila o ukrepih sanacije so bila že posredovana, zato jih ne bi ponovno navajali. Posledice škode v gozdovih niso majhne. V veliki meri so zaradi strukture pri izdelavi poškodovanega lesa vplivale na finančni rezultat cele delovne organizacije. Z gozdnogospodarskimi načrti predvidena struktura gozdnih lesnih sortimentov pri normalni gozdni proizvodnji je postala izničena. Izdelovali smo sortimente, ki nam jih je za posek označila narava. Ob katastrofi je bilo podrtega, izruvanega in polomljenega 330.000 kub. m lesa! Navedena količina predstavlja letni obseg vseh dobav lesa porabnikov v okviru gozdnogospodarskega območja Ljubljana, na področju občine Vrhnika celo triletni obseg. Za spravilo lesa je bilo potrebno zgraditi prometnice (gozdne vlake, ceste). Ob rednih sečnjah spravljamo les najkasneje v roku, v katerem les ni poškodovan — v nesreči moramo ukrepati drugače.
Izdelati in pospraviti moramo les, za katerega preti nevarnost sekundarnih škodljivcev, zlasti zalubnikov — »mušice«. Poškodovane kulture smreke na Vrhniki so zahtevale takojšne ukrepe. Izdelali smo preko 3.000 kub. m drogov v debelini 16 do 25 cm. Ta oblovina za LIKO Vrhnika ni bila zanimiva, čeprav je bil les zelo kvaliteten. S posekom smo hiteli. Pomoči v okviru DO ni bilo možno zagotoviti, zlasti strojev za spravilo lesa, kajti podobne težave so bile v celi delovni organizaciji, celo v republiki in pri sosedih na Hrvaškem. Tako je poškodovani les izgubljal vrednost, zlasti uporabno, za mehansko predelavo. LIKO Vrhnika smo dali vso možnost opredelitve za dobave lesa, ki smo ga izdelovali. Dana je bila polna prednost pri izbiri lesa, boljše kvalitete od napadle žal nismo imeli. Mimo lokalne lesne industrije je bilo prodano še dodatnih 2.000 kub. m drobnejše, kvalitetne oblovine iglavcev v Cerknico. Na osnovi dogovorjenih pogojev kvalitete hlodovine so bile podane in dogovorjene tudi povprečne cene. i
Tudi za tekoče poslovno leto bo potrebno posekati še dobrih 12,000 kub. m poškodovanega in suhega drevja. Tako ocenjujemo v prodaji le 40 % hlodovine, ostali les bomo morali ponuditi za kemično predelavo, drobnejšo oblovino smreke (do 20 cm premera) pa bomo prisiljeni prodati zainteresiranim kupcem.
Res nam Ustava in zakoni opredeljujejo gozdove kot dobrino splošnega družbenega pomena. Mnogo uporabnikov te funkcije gozdov dosledno uveljavlja to določilo. Žal pa so samo pri nas, v naši republiki, obvezni oblikovati sredstva za gozdno biološko reprodukcijo uporabniki gozdno-lesnih sortimentov v ceni za dobavljeno surovino in gozdarstvo. Ničesar in nikoli v naši deželi niso prispevali uporabniki ostalih gozdnih dobrin. Tudi onesnaževalci, dobro poznani, za sanacijo gozdov niso prispevali — razen slabega zraka — prav ničesar! Ob znanih uspehih lesnopredelovalne industrije, z njo pa tudi gozdarstva, ne pričakujemo zahtevane trajnosti gozdov le v breme proizvodov pridobivanja gozdov.
Razumljiv je izpad dohodka v LIKO Vrhnika. Ob spremenjeni strukturi pri poseku lesa tudi pri DO GG Ljubljana ocenjujemo 30 % nižji celotni prihodek v preteklih dveh letih. Ob dejstvu, da predstavljajo samo stroški za sanacijske ukrepe na območju občine Vrhnika v tem obdobju 195.453.793 din lastnih sredstev gozdarstva, mora biti razumljivo celotni družbeni skupnosti, da bremena že ne zmorejo več ne gozdarstvo ne porabniki lesa.
Stališče izvršnega sveta:
Izvršni svet bo celovito problematiko, ki sta jo nakazala tako DO UKO kot tudi GG v svojem odgovoru v zvezi z gospodarjenjem z gozdovi, izpostavil preko skupin delegatov za zbor občin in zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije.
Pri tem bo predvsem izhajal iz dejstva, da gre za širšo problematiko onesnaževanja okolja, ki jo bo potrebno reševati na nivoju republike, če ne celo zveze, saj gre za gozdove, ki so dobrina splošnega družbenega pomena in hi morali zanjo skrbeti vsi uporabniki.
Pri sistemski spremembi je potrebno tudi doseči, da ne bodo za biološko amortizacijo plačevali samo uporabniki lesa, pač pa vsi onesnaževalci.
Delegacija Krajevne skupnosti Borovnica je na seji zbora krajevnih skupnosti dne 17. 3. 1988 postavila naslednje
DELEGATSKO VPRAŠANJE:
Kdo financira popravila na novem cevovodu in ali je že ugotovljen krivec za okvare; če ni, zakaj ni?
ODGOVOR je pripravilo Komunalno podjetje Vrhnika
V okvarah na Borovniškem vršaju je bilo v preteklosti že mnogo napisanega. Okvare so se pričele pojavljati razmeroma kmalu po pričetku obratovanja vodovodnega sistema Borovniški vršaj. Prve okvare niso povzročile skrbi, saj je mogoče, da se pri vsakem objektu pojavljajo skrite napake, ki se pokažejo v obliki okvare. Ko pa se je število okvar pričelo večati (do danes jih beležimo 15), smo jih pričeli natančneje analizirati. Zato smo vabili k popravilom zunanje predstavnike, nadzornega organa ter predstavnike izvajalca VGP Hidrotehnik. Za večino okvar (ko je bilo to mogoče) obstajajo tudi fotografije, ki kažejo povode zanje V največ primerih gre za lom cevi. ki je nastala zaradi kamnov, ki so bili pod cevjo ali na njej, zaradi neenakomernega posedanja pilolov ali zaradi lomov na prehodih v jašek oziroma zaradi izrivanja kolen v krivinah. Da bi problematiko rešili, smo v skladu z izvajalsko pogodbo, ki sta jo podpisala SKOCES kol investitor in VGP kot izvajalec, ustanovili arbitažno komisijo, ki naj bi določila krivca in predlagala način sanacije vodovoda. Arbitražna komisija je pri svojem delu uporabila vso razpoložljivo dokumentacijo, obenem pa je Komunalno cestna skupnost TEHPROJEKTU Reka naročila izdelavo ekspertize okvar na vršaju. Enako je tudi izvajalec naročil pri Strojni fakulteti v Ljubljani enako eksperilzo. Po pridobitvi teh poročil jc bil skupen sestanek vseh udeležencev, kjer so bile enake ugotovitve obeh strokovnih institucij glede nastajanja okvar. Ovržen je bil sum nastajanja okvar po krivdi obratovanja vodovoda, glavno krivdo pa po tem mnenju nosi projektant, delno tudi izvajalec.
Ob zaključku dela je arbitražna komisija izdelala in izdala odločbo, iz kalere sledi:
1. VGP TOZD Hidrogradnje Ljubljana je kot izvajalec del na vodovodu Borovniški vršaj odgovoren za nesolidnost gradnje vodovoda.
2. Garancijski rok se zaradi nesolidnosti gradnje.podaljša od 2 na 10 let. V tem času je izvajalec dolžan odpraviti okvare na lastne stroške, v roku 24 ur-po obvestilu upravljalca vodovoda. V kolikor tega ne stori, lahko upravljalne objekta izvede dela po drugem izvajalcu, za nastale stroške pa bremeni VGP TOZD Hidrogradnje. ki mora strošek poravnati v 15 dneh pod izvršbo.
3. Vsi stroški, ki so nastali zaradi odprave okvare na vodovodu v času od prevzema objekta pa do odločitve arbitražne komisije in jih je nosil upravljalec objekta, bremenijo izvajalca ter jih jc dolžan poravnati v roku 15 dni od prejema zahtevka - pod izvršbo.
4. Stroške arbitražnega postopka je dolžan poravnati VGP TOZD Hidrogradnje Ljubljana v roku 15 dni pod izvršbo.
Ker se predstavnik izvajalca s tem ni strinjal, se je izvajalec pritožil in vložil tOŽbo za razveljavitev odločbe. Le-ta je bila razveljavljena s sodbo Temeljnega sodišča v Ljubljani z dne 16. 12. 1986. Glavni vzrok razveljavitve je y tem, da tožena stranka (KPV) ni sklenila pogodbe o izvajanju del na Borovniškem vršaju s tožečo stranko (VGP). temveč je bila naročnik Samoupravna komunalno cestna skupnost Vrhnika. Na takšno razsodbo se je KPV pritožilo na višjo stopnjo. Res jc, da ni sklenilo pogodbe o izvajanju del na Borovniškem vršaju z VGP. vendar je KPV dne 19. II. 1984 prevzelo sporni objekt v upravljanje in s tem postalo pridobitelj objekta. Tako so na podlagi 642. člena Zakona o obligacijskih razmerjih pravice naročnika nasproti izvajalcu prešle na pridobite-Ija gradbe - KPV. Iz navedenega izhaja, da so navedbe v tožbi, da arbitraža ni bila,določena za razmerje med pravdnima strankama, neutemeljena. Vendar je bila pritožba zavrnjena. Zato je bila vložena zahteva za revizijo sodbe, obenem pa vložena redna tožba proti VGP. Kajti ponovno je potrebno poudariti, da je bila odločba arbitražne komisije razveljavljena samo zaradi pravnih razlogov, ne pa zaradi tehničnih oziroma strokovnih spodbijanj.
Vse stroške, ki so nastali zaradi okvar na vršaju, je v garancijski dobi pokrival izvajalec (VGP Hidrotehnik), po tem obdobju pa jih v celoti pokriva KPV s tem, da jih vodi posebej tako, da obstaja možnost povračila ob eventuelnem pozitivnem s'klepu sodišča o arbitražni odločitvi. Ti stroški so znašali v letu 1986 5,029.385 din in v letu 1987 11.128.498 din. Vse vrednosti so nerevalorizirane in so danes že bistveno višje.
Delegacija Krajevne skupnosti Borovnica je na seji zbora krajevnih skupnosti dne 17. 3. 1988 postavila naslednje
DELEGATSKO VPRAŠANJE:
Sanitarna inšpekcija v svojem poročilu ni navedla, kaj so ukrenili, da na parkirišču pri Mantovi ne bi več parkirali tovornjakov, natovorjenih s prašiči, da se sedaj gnojnica izteka po tleh. Morda bi zanje uredili parkirišče drugje.
ODGOVOR je pripravil Medobčinski inšpektorat občin Idrija, Logatec in Vrhnika.
Po dogovoru je s komunalnim redarjem, sanitarnim in veterinarskim inšpektorjem, ki po službeni dolžnosti nadzorujejo prevoz, prašičev, jc ugotovljeno, da prevozniki izpolnjujejo pogoje za prevoz. Med prevozom, največkrat od Šabca, se ustavljajo na parkirišču za avtobusno postajo pri Mantovi. Po preverjanju prenočitev v- Mantovi je ugotovljeno, da vozniki ne spijo v hotelskih sobah, marveč kar v kabinah. Prenočevanje v kabinah na parkirnem mestu po odloku ni dopustno.
V času kontrol veterinarskega in sanitarnega inšpektorja smo pretežno ugotavljali, da imajo vozniki dovoljenje za prevoz, evidenčne številke v ušesih prašičev, potrdilo o dezinfekciji vozila in po tleh nametano večjo količino žagovine. V primerih, ko je na tleh dovolj žagovine, le-ta absorbira gnojnico in ne pride do iztekanja na površino,
Da bi preprečili še nadaljne onesnaževanje javnega mesta, nameravamo ukrepati:
1. Pristojnim službam bomo podali pobudo, da se pri vhodu na parkirni prostor postavi prometni znak »Prepovedano ustavljanje in parkiranje za tovorna vozila«.
2. V primerih, ko se bodo zadrževala motorna vozila s prašiči na parkirnem prostoru, kontrolirati morebiten izpust gnojnice in spanje v vozilih.
jc na seji zbora krajevnih
Delegacija Krajevne skupnosti Sinja gorica skupnosti dne 17. 3. 1988 postavila naslednje
DELEGATSKO VPRAŠANIH:
Na začetku vas bi najprej seznanili z velikim problemom kvalitete dobave električnega toka. ki je nastal s širitvijo naselja Sinja gorica. Kljub temu, da na ta problem opozarjamo že vrsto let Elektro Ljubljana—okolica in Skupščino občine Vrhnika, še ni prišlo do rešitve nastale situacije. Ta pa je v današnjem trenutku zelo kritična. Povemo naj, da je napetost v stanovanjskih hišah ob konicah tudi samo 170 V, kar pa ni dovolj za normalno delovanje gospodinjskih aparatov. Lahko se samo sprašujemo, če bo zaradi takega odstopanja od nazivnih vrednosti in k varjenja popravilo plačal SOZD EGS TOZD Elektro Ljubljana okolica.
Kljub osebnim zagotovilom, da bo prišlo do izgradnje transformatorske postaje v naselju Sinja gorica v področju bodoče industrijske cone v lanskem letu in potem, ko smo izpadli iz lanskoletnega plana, bi zaprosili Skupščino občine Vrhnika, da nam pomaga pri reševanju te zadeve tudi z odgovorom na naslednje delegatsko vprašanje.
Zahtevamo, da Elektro gospodarstvo Slovenije oziroma njihov TOZD Elektro Ljubljana okolica poda vaši skupščini poročilo o načrtovanih projektih iz lanskoletnega plana in o sredstvih v ta namen. Obenem pa tudi zantevamo, da predstavijo svoj plan dela za letošnje leto in finančno konstrukcijo le tega.
Ne moremo razumeti, da ko imamo zelo drago elektriko, ko si v EGS delijo dobičke na koncu leta in imamo skoraj največjo izgubo energije med prenosom, tudi na račun porabe mimo števca, ne moremo v KS Sinja gorica normalno gledati TV, prati perilo in opravljati vse ostale stvari z električnimi stroji. Mislim, da se EGS obnaša zelo monopolistično, kar sklepamo tudi med drugim po zelo neresnem odnosu odgovornih v Elektro Ljubljana okolica do predstavnikov naše krajevne skupnosti.
Obenem pa kljub opozorilom še kar naprej izdajajo elektroenergetska soglasja h gradbeni dokumentaciji in to na tako dvoumen način, da je tovariš Arif Bašič dobil to soglasje za stanovanjsko hišo brez pogojev. Za isti objekt, v katerem jc še gostinski lokal, pa je soglasje za priključitev šele po izgradnji nove trafo postaje, kar smo zahtevali za vse nove priključke.
Zahtevamo, da se zadeva čimprej ugodno reši, sicer bomo pripravljeni ukrepati drugače, da seznanimo širšo družbeno skupnost o našem problemu.
ODGOVOR je pripravil Elektro Ljubljana, TOZD Elektro Ljubljana okolica
Omenjena transformatorska postaja je bila predvidena za realizacijo v planu za leto 1987. Ko smo hoteli pridobiti zemljišče, ki je v zazidalni obrtni coni Sinja gorica, smo šele v začetku leta 1987 zvedeli, da ga ne moremo pridobiti v smislu veljavnega zakona, to jc, da prosimo Skupščino občine za dodelitev oz." odkup. Zaradi tega smo morali sami na lastno iniciativo mimo zakona izpeljati odkup zemljišča od lastnika. Zaradi tega nismo mogli pridobiti v prvem polletju 1987 potrebnih dovoljenj. V primeru, da bi čakali na redni postopek, bi še danes ne imeli potrebnih dovoljenj za gradnjo. Skupščina občine Vrhnika tudi nima sredstev za odkup zemljišča, ki bi ga morala izvršiti, ker je izdelan zazidalni načrt in sprejet sklep o razlastitvi.
Zaradi znanih finančnih težav je v EGS, ker cena energije ne pokriva niti enostavne reprodukcije, smo v drugem polletju 1987 morali posamezni TOZD-i zmanjšati investicije. Zaradi tega smo morali črtati vse investicije, za katere še nismo pridobili vseh dovoljenj. Tak printerje Sinja gorica.
Zaradi navedenih problemov v letu 1987 smo predstavniku KS, ki se je zglasil v našem TOZD-u, zagotovili, djb/je izgradnja transformatorske postaje Sinja gorica na prvem mestu v planu za leto 1988.
V letu 1988 je bila transformatorska postaja Sinja gorica pi"vi objekt, za katerega smo izločili finančna sredstva. Pridobili smo gradbeno dovoljenje in tudi že sklenili dogovor z izvajalcem del.
5.
Delegacija Krajevne skupnosti Borovnica je na seji zbora krajevnih skupnosti dne 17. 3. 1988 postavila naslednje
DELEGATSKO VPRAŠANJE:
1. Zakaj je predsednik mladine plačana funkaeija, ko pa v večini slovenskih občin ni lako. Menimo, da hi morali povsod gledati na vsak dinar.
2. Koliko je DO in KS v naši občini, v katerih mladina ni organizirana v OO ZSMS odnosno ne deluje in zakaj?
3. Ključ delitve proračunskih sredstev se nam zdi nepravilen, predvsem v razmerju: sredstva za KS — proti sredstvom za ZSMS, pa tudi OK SZDL in druge DPO.
ODGOVOR jc pripravilo Predsedstvo OK ZSMS Vrhnika
1. V naši OK ZSMS je profesionalna funkcija samo sekretar. V Sloveniji ni niti ene občine, kjer ne Iti bilo profesionalnega sekretarja, v nekaterih občinah sta celo predsednik in sekretar profesionalca. Predsednik je na Vrhniki neprofesionalec. Prejema pa nagrado, ki je opredeljena za vse neprofesionalne nosilce individualnih funkcij DPO po družbenem dogovoru. Predsedstvo pa podpira pobudo ti varčevanju vsakega dinarja in jo tudi izvaja, kar je razvidno iz finančnega poročila /a leto 1987. Relativno smo zmanjševali vse stroške, na katere imamo vpliv. Prve dinarje hi lahko prihranili že z dostavo delegatskega vprašanja. Ta je namreč prispel po pošti kljub oddaljenosti 50 m OK ZSMS od.SO Vrhnika.
2. Mladinci v KS in DO imajo pravico, da se organizirajo v OO ZSMS. Trenutno je v občini organziranih 9 OO ZSMS v KS in 8 v DO. Logično je, da vse ne delujejo. Od generacije do generacije se interes spreminja, deloma je vzrok tudi nezaupanje mlade generacije v sedanjost in »lepšo« prihodnost. Poimensko ne bi naštevali aktivne in pasivne OO ZSMS. Vsakemu delegatu v zboru krajevnih skupnosti pa bi potrkali na vest, kaj je sam naredil za boljše delovanje mladine v svoji krajevni skupnosti.
3. Predsedstvo OK ZSMS Vrhnika na tretji del vprašanja rte more odgovoriti in prosi delegacijo Krajevne skupnosti Borovnica, da ga naslovi na pravi naslov.
Stališče izvršnega sveta:
Izvršni svet jc ob obravnavi odgovora Predsedstva OK ZSMS Vrhnika ugotavljal, da le-ta ni konkreten, saj ne daje zadovoljivega odgovora na prvi dve vprašanji delegacije Krajevne skupnosti Borovnica.
Izvršni svet se je v skladu s svojimi pristojnostmi kljub temu odločil, da odgovor Predsedstva OK ZSMS posreduje delegatom zbora krajevnih skupnosti, ki naj odločijo, ali so z vsebino odgovora zadovoljni.
Glede na vprašanje ključa delitve proračunskih sredstev v odnosu KS -DPO, pa dajemo naslednje pojasnilo:
Višina sredstev za potrebe krajevnih skupnosti (delegatski sistem) se določi vsako leto na podlagi sprejetih kriterijev, sredstva za potrebe družbenopolitičnih organizacij pa na podlagi finančnih načrtov za tekoče leto. Pri tem se upošteva tudi dovoljen obseg splošne porabe. Poudariti pa moramo, da so v okviru finančnih načrtov posameznih družbenopolitičnih organizacij predvideva predvsem sredstva za OD delavcev in funkcionarjev in najnujnejša sredstva za materialne stroške. IZVRŠNI SVET
Vrhnika. 7. 4. 1988       ' SKUPŠČINE OBČINE VRHNIKA'
ttSliASOFB
SKUPŠČINA OBČINE VRHNIKA
URADNE
Na podlagi 8. člena Zakona o samoprispevku (Ur. list SRS št. 53/85) in 3 i 31. in 33. člena Statuta krajevne skupnosti Bevke je skupščina krajei skupnosti Bevke na seji, dne 11. 2. 88 sprejela
SKLEP
O SPREMEMBI SKLEPA O UVEDBI 3. KRAJEVNEGA SAMOP1 SPEVKA NA OBMOČJU KRAJEVNE SKUPNOSTI BEVKE
1. člen
2. in 3. alinea 3. člena sklepa o uvedbi 3. krajevnega samoprispevka območju krajevne skupnosti Bevke (Ur. list SRS št. 16/86) se spremenita tal da se glasita:
— po stopnji 1,5 % delovni ljudje, ki samostojno, kot glavni, ali kot postratl poklic opravljajo kmetijsko, gospodarsko ali poklicno dejavnost in plačuji davek iz dejavnosti po dejansko doseženem dohodku od osebnega dohot zmanjšanega za prispevke in davke ter od nadomestila osebnega dohodki
I - po stopnji 1,5 % delovni ljudje, ki plačujejo davek po pavšalnem letn znesku in samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost, k glavni poklic od osnove za odmero pravic iz pokojninskega in invalidski zavarovanja, postranski poklic od osnove, ki ustreza trikratnemu pavi nemu davku, odmerjenemu dejavnosti v istem letu Doda se nova alinea, ki se glasi:
- po stopnji 1,5 % delovni ljudje in občani od priložnostnih dohodkov kmetijskih, gospodarskih ali poklicnih oz. drugih dejavnosti, avtorsl pravic ter osebnih dohodkov iz naslova pogodb o delu, od katerih se plači | davek po odbitku ter pri dohodku iz avtorskih pravic, patentov in tehnič j izboljšav, zmanjšanih za normirane ali dejansko priznane materialne stroš
2. člen
j   Ta sklep velja naslednji dan po objavi v Uradnih objavah Našega časopi uporablja pa se od 1. 1. 1988.
Bevke, 18. IV. 88
PREDSEDNIK SKUPŠČI! ( KS BEVI , VONČA MIRO. I
Na podlagi 37. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v pro* ( (Ur. list SRS št. 18/84. 37/85 in 29/86) je Izvršni svet Skujiščine občine Vrhn 1 na seji dne 14. 4. 1988 sprejel
SKLEP
O JAVNI RAZGRNITVI LOKACIJSKEGA NAČRTA ZA obm04 ČRPALIŠČA »BOROVNIŠKI VRŠAJ
1. člen
Javno se razgrne osnutek lokacijskega načrta za območje niški vršaj«.
črpališča »Boi
2. člen
Osnutek lokacijskega načrta je izdelan v skladu z usmeritvami dolgoročn t in srednjeročnega plana občine Vrhnika in zakonom o urejanju naselij in dr« I posegov v prostor.
3. člen
Osnutek bo javno razgrnjen v prostorih KS Borovnica in na vpogled J Komiteju za družbenoekonomski razvoj in družbeno planiranje občine Vrhr in Zavodu za načrtovanje Vrhnika in sicer 30 dni od dneva objave v Urad objavah glasila »Naš časopis«.
Med javno razgrnitvijo bo osnutek javno obravnavan. KS Borovnic; organizirala javno obravnavo v sodelovanju s Komitejem za družbenoekoni ski razvoj in družbeno planiranje občine Vrhnika. O kraju in času ja razprave bo KS Borovnica obvestila krajane na krajevno običajen način
4. člen
Pripombe k osnutku so lahko podane na krajih razgrnitve ali poslane Komite za družbenoekonomski razvoj in družbeno planiranje. Rok za pripor bo potekel zadnji dan razgrnitve.
5. člen
Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnih objavah glasila »Naš časopi Socialistična republika Slovenija SKUPŠČINA OBČINE VRHNIKA IZVRŠNI SVET
Številka: 3/6-350-05/88 Datum: 14. 4. 1988
PREDSEDNIK inž. Peter PETKOVŠEK. I
Na podlagi 37. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v proi (Ur. list SRS št. 18/84, 37/85 in 29/86) je Izvršni svet Skupščine občine Vrhu na seji dne 17. 3. 1988 sprejel
SKLEP
O JAVNI RAZGRNITVI UREDITVENEGA NAČRTA POKOPALIŠČ* BOROVNICI
1. člen
Javno se razgrne osnutek ureditvenega načrta pokopališča v Borovnici predstavlja ureditev obstoječega dela in širitev.
2. člen
Osnutek ureditvenega načrta je izdelan v skladu z usmeritvami dolgoročni in srednjeročnega plana občine Vrhnika in zakonom o urejanju naselij in dni posegov v prostor.
3. člen
Osnutek bo javno razgrnjen v piostorih KS Borovnica in na vpogled Komiteju za družbenoekonomski razvoj in družbeno planiranje in Zavod?, načrtovanje Vrhnika in sicer 30 dni od dneva objave v Uradnih objavah gifj
»Naš časopis«.
Med javno razgrnitvijo bo osnutek javno obravnavan. KS Borovnic'] organizirala javno obravnavo v sodelovanju s Komitejem za družbenoekortf ski razvoj in družbeno planiranje občine Vrhnika. O kraju in času \* razprave bo KS Borovnica obvestila krajane na krajevno običajen način
4. člen
Pripombe k osnutku so lahko podane na krajih razgrnitve ali poslan*] Komite za družbenoekonomski razvoj in družbeno planiranje. Rok za bo potekel zadnji dan razgrnitve.
5. člen
Ta skjep začne veljati z dnem objave v Uradnih objavah glasila »Naš časofl Socialistična republika Slovenija SKUPŠČINA OBČINI- VRHNIKA IZVRŠNI SVET
Številka: 3/6-350-03/88 Datum: 17. 3. 1988
P
PREDSEDNIK, inž. Peter PETKOVSEK.I
Na podlagi 37 (Ur. list SRS št. 18/84 na seji dne 17. 3. 1988 sprejel
člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prej 8/84, 37/85 in 29/86) je Izvršni svet Skupščine občine V|W
SKLEP
j O JAVNJ RAZGRNITVI UREDITVENEGA NAČRTA POKOPALP
V BEVKAH
1. člen
Javno se razgrne osnutek ureditvenega načrta pokopališča v Bevku!*' predstavlja ureditev obstoječega dela in širitev.
IIM lili lilHMKIHH III1HIII1 In l l III IIIIHUIIMIIIIIII l lIMMUllIilulMimi
n#*Mb-; ■
•OBJAVE
2. člen
Osnutek ureditvenega načrta je izdelan v skladu z usmeritvami dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Vrhnika in zakonom o urejanju naselij in drugih posegov v prostor.
3. člen
Osnutek bo javno razgrnjen v prostorih KS Bevke in na vpogled na Komiteju Za družbenoekonomski razvoj in družbeno planiranje in Zavodu za načrtovanje Vrhnika in sicer 30 dni od dneva objave v Uradnih objavah glasila »Naš časopis«.
Med javno razgrnitvijo bo osnutek javno obravnavan. KS Bevke bo organizirala javno obravnavo v sodelovanju s komitejem za družbenoekonomski razvoj in družbeno planiranje občine Vrhnika. O kraju in času javne razprave bo KS Bevke obvestila krajane na krajevno običajen način.
4. člen
Pripombe k osnutku so lahko podane na krajih razgrnitve ali poslane na Komite za družbenoekonomski razvoj in družbeno planiranje. Rok za pripombe bo potekel zadnji dan razgrnitve.
5. člen
Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnih objavah glasila »Naš časopis«.
« Socialistična republika Slovenija % SKUPŠČINA OBČINE VRHNIKA j IZVRSNI SVET
Številka: 3/6-350-3/84 Datum: 17. 3. 1988
PREDSEDNIK IS: inž. Peter PETKOVŠEK, I. r.
Na podlagi 37. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS št. 18/84, 37/85 in 29/86) je Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika na seji dne 17. 3. 1988 sprejel
SKLEP
O JAVNI RAZGRNITVI UREDITVENEGA NAČRTA POKOPALIŠČA V VERDU
1. člen
Javno se razgrne osnutek ureditvenega načrta pokopališča v Verdu, ki predstavlja ureditev obstoječega dela in širitev.
2. člen
. Osnutek ureditvenega načrta je izdelan v skladu z usmeritvami dolgoročnega m srednjeročnega plana občine Vrhnika in zakonom o urejanju naselij in drugih posegov v prostor.
. 3. člen
Osnutek bo javno razgrnjen v prostorih KS Verd in na vpogled na Komiteju za družbenoekonomski razvoj in družbeno planiranje in Zavodu za načrtovanje Vrhnika in sicer 30 dni od dneva objave v Uradnih objavah glasila »Naš časopis«.
Med javno razgrnitvijo bo osnutek javno obravnavan. KS Verd bo organizirala javno obravnavo v sodelovanju s Komitejem za družbenoekonomski razvoj in družbeno planiranje občine Vrhnika. O kraju in času javne razprave bo KS Verd obvestila krajane na krajevno običajen način.
4. člen
Pripombe k osnutku so lahko podane na krajih razgrnitve ali poslane na Komiteje za družbenoekonomski razvoj, in družbeno planiranje. Rok za pripombe bo potekel zadnji dan razgrnitve.
5. člen ,
1 a sklep začne veljati z dnem objave v Uradnih objavah glasila »Naš časopis«. Sncialistiena republika Slovenija SKUPŠČINA OBČINE VRHNIKA IZVRŠNI SVET
Številka: 3/6-352-25/80 Datum: 17. 3. 1988
PREDSEDNIK IS: inž. Peter PETKOVŠEK. I. r.
Na podlagi 37 člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS št. 18/84, 37/85 in 29/86) je Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika n« seji dne 17. 3. 1988 sprejel
SKLEP
° JAVNI RAZGRNITVI UREDITVENEGA NAČRTA KOMPLEKSA VZGOJNO VARSTVENEGA ZAVODA V BOROVNICI
1. člen
Javno se razgrne osnutek ureditvenega načrta kompleksa vzgojno varstvenega zavoda v Borovnici.
2. člen
Osnutek ureditvenega načrta je izdelan v skladu z usmeritvami dolgoročnega m srednjeročnega plana občine Vrhnika in zakonom o urejanju naselij in drugih posegov v prostor.
3. člen
Osnutek bo javno razgrnjen v prostorih KS Borovnica in na vpogled na Komiteju za družbenoekonomski razvoj in družbeno planiranje in Zavodu za načrtovanje Vrhnika in sicer 30 dni od dneva objave v Uradnih objavah glasila "Naš časopis«.
Med javno razgrnitvijo bo osnutek javno obravnavan. KS Borovnica bo "■ganizirala javno obravnavo v sodelovanju s Komitejem za družbenoekonom-razvoj in družbeno planiranje občine Vrhnika. O kraju in času javjle razprave bo KS Borovnica obvestila krajane na krajevno običajen način.
4. člen
Pripombe k osnutku so lahko podane na krajih razgrnitve ali poslane na j^°niite za družbenoekonomski razvoj in družbeno planiranje. Rok za pripombe ^ Potekel zadnji dan razgrnitve.
5. člen
Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnih objavah glasila »Naš časopis«.
^eialistična republika Slovenija ?£upsčina OBČINE VRHNIKA 'zvrsni svet
Št,
evilka: 3/6-350-04/88 Jatum: 17. 3. 1988
PREDSEDNIK IS: inž. Peter PETKOVŠEK, I. r.
Skupščina občine Vrhnika je na podlagi 88.. 97.. 118. 12. in 128. člena
f,brtnega zakona (Ur. list SRS št. !5/86) in 206. člena statuta občine Vrhnika SJ- list SRS št. 31/79. 5/82. 11/86 in 2/87) na seji zbora združenega dela in <D°ra krajevnih skupnosti dne 13. 4. 1988. sprejela
r. odlok
a spremembah in dopolnitvah odloka o ureditvi določenih vprašanj s področja zasebne obrti v občini v*hnika
1. člen
,,y odloku o ureditvi določenih vprašanj s področja zasebne obrti v občini "inika (Ur. list srs št. 5/80 in 12/83) se 8. člen spremeni tako, da se glasi: o«    ^ P°8°Jr obrtnega zakona in zakona o blagovnem prometu se lahko JJravlja prodaja na drobno in sicer za vse blagovne skupine, ki jih določa ^r'ni zakon.
Samostojni prodajalec lahko prodaja tudi rabljeno blago v svojem imenu in na račun komitenta - komisijska prodaja.
Prav tako lahko samostojni prodajalec opravlja prodajo na drobno v premičnih objektih, ki izpolnjujejo veljavne sanitarno-tehnične predpise.
Navedene oblike prodaje se lahko opravljajo na celotnem območju občine Vrhnika, ob predhodnem soglasju Izvršnega sveta SO Vrhnika«.
2. člen
VII. členu se beseda »pet« nadomesti s številko »7« in beseda »sedem« s številko »10«.
3. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občinskega glasila'»Naš časopis«.
Socialistična republika Slovenija SKUPŠČINA OBČINE VRHNIKA
Številka: 3/2-013-03/79
Datum: 14. 4. 1988 PREDSEDNIK
Skupščine občine Vrhnika inž. Herman BOLE, 1. r.
Na podlagi 5. člena zakona o družbeni kontroli cen (Ur. list SRS, št. 9/85) in 2. člena odloka o družbeni kontroli cen (Ur. list SRS, št. 17/85) ter v zvezi s 3. členom odloka o določitvi najvišjih cen (Ur. list SRS, št. 45/87) je Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika dne 7. 4. 1987 sprejel
ODREDBO O PRENEHANJU VELJAVNOSTI ODREDBE O DAJANJU SOGLASJA K CENAM
1. člen
Odredba o dajanju soglasja k cenam (Naš časopis, Uradne objave, št. 7, z. dne 29. 12. 1988) preneha veljati.
2. člen
Ta odredba začne veljati z. dnem objave v Uradnih objavah glasila Naš časopis.
Socialistična republika Slovenija SKUPŠČINA OBČINE VRHNIKA IZVRŠNI SVET
Številka: 3/5-038-02/87
Datum: 7. 4. 1988 PREDSEDNIK
IZVRŠNEGA SVETA inž. Peter PETKOVŠEK, I. r.
Na podlagi 5. člena Zakona o družbeni kontroli cen (Ur. list SRS, št. 9/85) in 2. člena odloka o družbeni kontroli cen (Ur. list SRS, št. 17/85) ter v zvezi s 3. členom odloka o določitvi najvišjih cen (Ur. list SRS, št. 45/87) je Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika dne 7. 4. 1988 sprejel
ODREDBO O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODREDBE O DOLOČITVI NAJVIŠJIH CEN
1. člen
V prvem členu odredbe o določitvi najvišjih cen (Naš časopis. Uradne objave, dne 29. 2. 1988), se dodajo v drugem odstavku naslednje točke:
6. visoka gradnja lei industrijska in zaključna dela v gradbeništvu
7. storitve v cestnem prometu (posojanje avtomobilov, tovornjakov in avtobusov brez voznika)
8. druge komunalne storitve (dimnikarske storitve, pogrebna služba, urejanje in vzdrževanje pokopališč, javne garaže, parkirni prostori in varovanje vozil, varovanje družbenega premoženja, izdelava in prodaja drv, komunalne usluge, ki se ne izvajajo po programih IKR SKOCES, strojne usluge ipd.)
9. gostinstvo in turizem (prenočišča, gostilne, planinski domovi, spalniki, zasebno oddajanje sob, samopostrežne restavracije, kavarne, krčme, točilnice, bari. druge storitve prehrane ipd.)
10. finančne, tehnične in poslovne storitve (komercialni posli pri uresničevanju funkcije prometa blaga in storitev, storitve tržnic na debelo in drobno, knjigovodske storitve, obdelava podatkov, fotokopiranje in razmnoževanje, druge neomenjene storitve)
11. urejanje naselja in prostora (urejanje stavbnega zemljišča, urejanje in vzdrževanje ulic in prometnih poti, urejanje in vzdrževanje parkov, zelenic in rekreacijskih površin)
12. zdravstvo in socialno varstvo, razen družbenega varstva otrok in mladine ter socialnega varstva odraslih oseb.
' 2. člen
V 2. členu odredbe o določitvi najvišjih cen se črtajo druga, peta in šesta točka.
3. člen
Odredbi o določitvi najvišjih cen se doda nov 2. a člen, ki se glasi: »Ne glede na prvi člen te odredbe se cene v restavracijah družbene prehrane, ki so po predpisih veljale in bile uporabljene na tržišču na dan uveljavitve Odredbe o spremembah in dopolnitvah odredbe o določitvi najvišjih cen, lahko povišajo do 16 %.
4. člen
Odredba o spremembah in dopolnitvah odredbe o določitvi najvišjih cen prične veljati z dnem objave v Uradnih objavah glasila Naš časopis.
Socialistična republika Slovenija SKUPŠČINA OBČINE VRHNIKA IZVRŠNI SVET Številka: 3/5-038-04/88
Datum: 7. 4. 1988 PREDSEDNIK
IZVRŠNEGA SVETA inž. Peter PETKOVŠEK, 1. r.
Na podlagi 2. in 3. odstavka 40. člena Zakona o zdravstvenem varstvu živali (Ur. list SRS, št. 37/85) in 2. člena Odredbe o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1988 (Ur. list SRS, št. 48/87) in 234. člena Statuta občine Vrhnika (Ur. list SRS. št. .31/79 in 5/82) je Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika na seji dne 7. 4. 1988 sprejel
ODREDB O
O PREVENTIVNIH CEPLJENJIH IN DIAGNOSTIČNIH TER DRUGIH PREISKAVAH V LETU 1988 NA OBMOČJU OBČINE VRHNIKA
i
1. člen
Da se prepreči oziroma ugotovi v tej odredbi navedene živalske kužne bolezni, morata pooblaščeni veterinarski organizaciji Veterinarski zavod ljubljanske regije PO Grosuplje, DE Vrhnika in obratna veterinarska ambulanta (OVA) Mercator KIT Ljubljanske mlekarne, TOZD Posestva Ljubljana opraviti v letu 1988 ukrepe zaradi ugotavljanja, odkrivanja, preprečevanja in zatiranja kužnih bolezni. Imetniki živali so dolžni izvajati ukrepe iz te odredbe.
2. člen
Veterinarski zavod ljubljanske regije PO Grosuplje. DE Vrhnika in OVA Mercator. KIT Ljubljanske mlekarne, Ljubljana, sta dolžna pred vsakim začetkom izvajanja ukrepov iz te odredbe o tem obvestiti Medobčinski inšpektorat občin Idrija. Logatec in Vrhnika, pristojen za veterinarsko inšpekcijo. O opravljenem delu morata poročati na predpisanih obrazcih.
3. člen
Preventivna cepljenja se morajo opraviti tolikokrat, kolikokrat je potrebno, da so živali stalno zaščitene. Kontrolo imunosti opravi VTOZD za veterinarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani po programu, ki ga določi "z obveznim navodilom Republiška veterinarska uprava.
4. člen
Veterinarski zavod ljubljanske regije PO Grosuplje, DE Vrhnika in OVA Mercator KIT Ljubljanske mlekarne, Ljubljana, ki opravljata preventivna cepljenja in diagnostične preiskave, morata voditi evidenco o datumu cepljenja oz. preiskave, imenu in bivališču imetnika živali, opisu živali, proizvajalcu, serijski in kontrolni številki cepiva ter rezultatu cepljenja in preiskave.
5. člen
Veterinarski zavod ljubljanske regije PO Grosuplje. DE Vrhnika in OVA Mercator KIT Ljubljanske mlekarne, Ljubljana, morata spremljati zdravstveno
stanje živali po uporabi biološkega preparata in o tem obveščati Medobčinski inšpektorat občin Idrija, Logatec, Vrhnika — veterinarsko inšpekcijo.
6. člen
Splošno preventivno cepljenje psov proti steklini mora biti opravljeno do 30. 4. 1988. Zaščitno cepljenje mladin psov proti steklini se mora opraviti takoj, ko dopolnijo 4 mesece starosti. Druga vakcinacija lovskih psov proti steklini naj se opravi do 15. 9. 1988.
Na okuženem in ogroženem območju občine je treba preventivno cepiti proti steklini tudi govedo pašne skupnosti »Pokojišče« Kmetijske zadruge Vrhnika in drugod, če se živali pasejo brez nadzorstva.
Cepljenje, določeno v tem členu, opravi Veterinarski zavod ljubljanske regije PO Grosuplje, DE Vrhnika na stroške imetnikov živali.
7. člen
Proti atipični kokošji kugi je treba zaščitno cepiti proizvodno jato kokoši—ne-snic jajc za konzum in j ite j irčk. intenzivno vzrejanih za prodajo, iz piščancev, nabavljenih od Jate SOZD Hmezad, Zalog-Ljubljana, v večji reji individualnega proizvajalca na Vrhniki, Voljčeva 12 terjat dvomesečnih jarčk, intenzivno vzrejanih za prodajo iz valilnih jajc, nabavljenih od Mercatorja, Kmetijske zadruge Cerknica, v večji reji individualnega proizvajalca na Verdu 167, p. Vrhnika.
Cepljenje opravi Veterinarski zavod ljubljanske regije PO Grosuplje, DE Vrhnika z živo ali mrtvo vakcino po programu imuno profilakse (obvezno strokovno navodilo Republiške veterinarske uprave št. 322/A-026/82, z dne 11.
3. 1987). Le-ta odvzame po en hlevski krvni vzorec, ki sestoji iz 20 individualnih vzorcev, za kontrolo stopnje imunosti vakcinirane perutnine in to najmanj 14 dni do 3 tedne pred njeno prodajo.
Kontrolo stopnje navedene imunosti opravi VTOZD za veterinarstvo, BF,
8. člen
Proizvodno jato kokoši-nesnic konzumnih jajc na kmetiji Vrhnika. Voljčeva 12, kjer pomeni reja perutnine pomembnejšo gospodarsko dejavnost, je potrebno cepiti proti Marekovi bolezni, infekcioznemu bronhitisu in Gumb ro bolezni. Zaščitno cepljenje opravi po veljavnem programu imunoprofilakse Veterinarski zavod ljubljanske regije, PO Grosuplje, DE Vrhnika.
Pri pojavu Marekove bolezni se mora prve primere bolezni potrditi s histološko preiskavo. Preiskave opravi VTOZD za veterinarstvo, BF.
9. člen
Proti prašičji kugi je treba preventivno cepiti živali v sklopu kmetije Log 29, p. Brezovica pri Ljubljani, kjer imajo 10 in več plemenskih svinj.
Proti tej bolezni je treba preventivno cepiti tudi prašiče, ki se hranijo s pomijami ali odpadki živalskega porekla na kmetijah na Vrhniki — Stara cesta 18, Tržaška 45, Stari Vrhniki 60, Drenovem griču 104 in M. Ligojni 2, v Borovnici - Ljubljanska 23, Zalarjeva 39, Breg 17 in Ohonic 6, in to na stroške imetnikov živali.
Cepljenje opravi Veterinarski zavod ljubljanske regije PO Grosuplje, DE Vrhnika s sevom K - lapiniziranega virusa do 1. 6. 1988.
10. člen
Veterinarski zavod ljubljanske regije PO Grosuplje, DE Vrhnika mora do 1.
4. 1988 intradermalno simultano tuberkulinizirati 25 % govedi na območju občine v okviru VIII. splošne tuberkulinizacije in sproti sanirati okužene oz. sumljive kmetije.
Prav tako mora opraviti tuherkulinizacijo osnovne plemenske goveje črede na posestvu Bistra, Mercator Kil Ljubljanske mlekarne, TOZD Posestva.
Tuberkulinizirati mora vse plemenske merjasce in to po I kom na lokacijah Loga, Molska 22, p. Brezovica. Brega 8, p. Borovnica, Podlipa 42, p. Vrhnika, St. Vrhnika 94 in Drenov grič 27.
11. člen
Na brucelozo je treba preiskati enkrat letno:
— krave v hlevih individualnih proizvajalcev z mlečno prstanastim preizkusom; v primeru sumljive ali ppzitivne reakcije je potrebno odvzeti živalim kri za pregled;
- 20 % plemenskih živali iz osnovne goveje črede Mercator KIT Ljubljanske mlekarne TOZD Posestva, na posestvu Bistra s serološkim pregledom krvi.
Vzorce mleka in krvi odvzame Veterinarski zavod ljubljanske regije PO Grosuplje, DE Vrhnika. Mlečno prstanasto preiskavo in laboratorijske preiskave krvi (SA-test) krav opravi VTOZD za veterinarstvo. BF, Ljubljana.
12. člen
Na mehurčasti izpuščaj govedi (IBR-IPV), vibriozo (infekcija s campvlobac-ter fetus), leptospirozo, trihomoniazo in levkozo je treba enkrat letno preiskati vse plemenjake v prirodnem pripustu, t. j. 1 kom na posestvu Bistra, prav tako je pri njih potrebno opraviti kaprološki pregled, pa tudi bakteriološko preiskavo semena glede na onesnaženost z ubikvitarnimi bakterijami.
Vzorce odvzame Veterinarski zavod ljubljanske regije PO Grosuplje. DE Vrhnika do 30. 4. 1988. Preiskave opravi VTOZD za veterinarstvo, BF.
13. člen
Na govejo levkozo je treba pregledati 20 % vseh plemenskih živali na govedorejskem posestvu Bistra, TOZD Posestva, Mercator, KIT Ljubljanske mlekarne, Ljubljana, Pot v Loko 4.
Vzorec krvi odvzame Veterinarski zavod ljubljanske regije PO Grosuplje, DE Vrhnika. Preiskave seruma s precipitacijskim preizkusom v agarskem gelu opravi VTOZD za veterinarstvo, BF.
14. člen
Na leptospirozo je treba enkrat letno pregledati 10 % vseh še nepregledanih plemenskih govedi v osnovnih čredah posestva Bistra, TOZD Posestva Mercator, KIT Ljubljanske mlekarne, Ljubljana.
Vzorce odvzame Veterinarski zavod ljubljanske regije PO Grosuplje, DE Vrhnika. Preiskave opravi VTOZD za veterinarstvo, BF.
15. člen
Na kužno malokrvnost kopitarjev je treba preiskati plemenskega žrebca na kmetiji Lesno brdo 28, p. Vrhnika in druge plemenske žrebce na območju občine Vrhnika.
Na stroške imetnikov živali je treba poleg kupoprodajnih preiskav krvi kopitarjev na IAK opraviti tudi preglede krvi športnim konjem 14 dni
tekmovanji.
Vzorce krvi odvzame Veterinarski zavod ljubljanske regije PO Grosuplje, DE Vrhnika. Serološki pregled vzocev krvi'z gelprecipitinskim testom (Coggm-sov test) opravi VTOZD za veterinarstvo, BF.
16. člen
Na hudo gnilobo čebelje zalege, nosemavost, pršičavost in varoozo je treba preiskavi čebelje družine vzrejevalcu matic na lokaciji Vrhnika, Na klancu 34.
Vzorce mrtvic za preiskavo vzame Veterinarski zavod ljubljanske rečne po Grosuplje DE Vrhnika in jih dostavi VTOZD za veterinarstvo. bf. vzorce mrtvic je treba dostaviti do 31. marca 1988, preiskave pa morajo bili opravlja«« do 30. aprila 1988.
17. člen
Na vrtoglavost postrvi na kmetiji Podlipa št. 3, p. Vrhnika je potrebno pregledati enkrat letno postrvske vrste tržnih rib in lo pred proda in (te I.
1988. ■
Vzorce rib za preiskavo po tem členu vzame Veterinanlu znvad linMjaaake
regije PO Grosuplje, DE Vrhnika in jih dostavi na VTOZD za veterinarstvo. BF.
18. člen
Obratna veterinarska ambulanta (OVA) Mercator. KIT Ljubljana mlekarne mora vakcinirati proti trihofitiji plemensko govejo čredo na posestvu Bistra z ozirom na pojav te bolezni v letu 1987 m to na stroške imetnika živali. Vakcinacija naj se izvede do odhoda živine na pašo.
19. člen
Ta odredba začne veljali naslednji dan po objavi v Uradnih objavah.
Socialistična republika Slovenija SKUPŠČINA OBČINE VRHNIKA IZVRŠNI SVET
Številka: 3/3-51-01/87 Datum: 7. 4. 1988
PREDSEDNIK . IZVRŠNEGA SVETA m. Peter PETKOVŠEK. I. r. i
8
APRIL 1988
NAŠ ČASOPIS
JAVNA RAZPRAVA
Osnutek zazidalnega načrta centra mesta Vrhnika - širše območje Mantove
Izvršni svet SO Vrhnika se je odločil, da naroči izdelavo zazidalnega načrta za območje hotela Mantova iz konkretnih pobud, ki so vezane na ta prostor. To je predvsem potreba po dograditvi in prenovi hotela, po ureditvi centralnih mestnih površin in opredelitev funkcij na tem območju.
O gradnji hotela na Vrhniki je bilo v sedanjih 20 letih več idej in tudi že pripravljenih načrtov, vendar do gradnje ni prišlo. Sedanji hotel Mantova je premajhen in zastarel in ne ustreza potrebam kraja. Zelja po izboljšavi takega stanja je stalna, obseg nameravane investicije pa se je prilagajal razmeram. Leta 1970 je bil izdelan glavni načrt za hotel na lokaciji med Črnim orlom in bencinsko črpalko. Do realizacije ni prišlo zaradi pomanjkanja sredstev. V letu 1981 je pobuda za gradnjo ponovno oživela in za predlagano lokacijo ob priključku na avtocesto je bila izdelana idejna zasnova.
Vsi ti načrti in osnutki, ki so bili izdelani brez širše preveritve v prostoru, niso rešili ključnega vprašanja: ali so nove lokacije primernejše od obstoječe; kaj s sedanjim hotelom, če bi nov hotel zgradili na drugi lokaciji in kako naj bi bil zasnovan osrednji vrhniški trg.
Seveda pa je to le del širše prostorske problematike vrhniškega centra, ki do sedaj še ni bila kompleksno rešena. Investiranje v objekte centralnih dejavnosti na Vrhniki stagnira in ni mogoče predvideti programa za tako veliko območje. Zazidalne načrte in projekte so izdelovali za posamezne detajle, pri tem pa je bila premajhna pozornost usmerjena v organizacijo in oblikovanje centra kot celote. Center bomo morali ob pomanjkanju realnega programa zasnovati na podlagi trajnejših resnic, kot so npr. morfološi<a rast, kulturna dediščina, oblikovanje mestnih prostorov itd.
Osnutek ZN širšega območja Mantove je pripravljen in predstavlja gradivo za javno razpravo, podvržen je pripombam in usklajevanju pripomb. V času javne razgrnitve naj bi bila dorečena vsebina prostorskega dokumenta, ki bo osnova za poseg, ustrezen potrebam časa ob upoštevanju obstoječe ali le evidentirane kulturne dediščine in vloženih družbenih sredstev.
Osnutek ZN širšega območja Mantove je izdelan v skladu z usmeritvami dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Vrhnika in v skladu z zakonom o urejanju naselij in drugih posegov v prostor.
K osnutku so bila pridobljena naslednja soglasja: soglasje Elektro Ljubljana okolica, soglasje požarne in sanitarne inšpekcije, soglasje oddelka za LO, soglasje Ljubljanskega regionalnega zavoda za spomeniško varstvo.
Soglasje Ljubljanskega regionalnega zavoda za spomeniško varstvo ponuja alternativno prostorsko rešitev (zazidavo gradbene linije stare Mantove), kar bo v času javne razprave presojeno in usklajeno.
Podjetje za PTT promet, Cestno podjetje Ljubljana, Komunalno podjetje Vrhnika soglasij v roku 30 dni niso posredovali, kar glede na določilo zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor pomeni, da je soglasje k osnutku dano.
Izvršni svet SO Vrhnika je obravnaval osnutek ZN širšega območja Mantove in sprejel naslednja
SKLEPA:
1. Osnutek ZN širšega območja Mantove je izdelan v skladu z usmeritvami dolgoročnega in srednjeročnega plana in zakonom o urejanju naselij in drugih posegov v prostor
2. Javno bo razgrnjen osnutek zazidalnega načrta širšega območja Mantove, ki ga je izdelal Zavod za načrtovanje Vrhnika. Osnutek bo razgrnjen v prostorih SO Vrhnika in v prostorih KS Vrhnika - center in sicer 30 dni od dneva objave v glasilu »Naš časopis«. Med javno razgrnitvijo bo osnutek javno obravnavan. KS Vrhnika -center bo organizirala javno obravnavo v sodelovanju s Komitejem za družbenoekonomski razvoj in družbeno planiranje občine Vrhnika. O kraju in času javne razprave bo KS Vrhnika - center na krajevno običajen način obvestila krajane.
OZD, druge organizacije in skupnosti, delovni ljudje in občani bodo lahko dali pismene pripombe na osnutek na krajih razgrnitve ali jih poslali Komiteju za družbenoekonomski razvoj in družbeno planiranje občine Vrhnika.
Rok za pripombe bo potekel zadnji dan razgrnitve. Vrhnika, marec 1988 IZVRŠNI SVET
SKUPŠČINE OBČINE VRHNIKA
Na podlagi 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS št. 18/84, 37/85 in 29/86) in 202. člena Statuta občine Vrhnika (Ur. list SRS št. 31/79, 5/82, 11/86 in 2/87) je Skupščina občine Vrhnika na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne ... sprejela
rešitve prometnega, energetskega, vodovodnega in kanalizacijskega omrežja, omrežja zvez in drugih posegov v prostor. Zazidalni načrt iz prejšnjega člena vsebuje:
a) obrazložitev k zazidalnemu načrtu
b) soglasja pristojnih organov in organizacij
c) oceno stroškov za izvedbo zazidalnega načrta
d) grafične prikaze
1.	Prikazi iz dolgoročnega plana		
—	namenska raba	1	5000
—	oblikovalske usmeritve	1	5000
—	kulturna dediščina	1	5000
-	način urejanja	1	5000
2.	Vplivno območje ZN	1	:500
3.	Geodetski in katastrski načrt	1	500
4.	Arhitektonska situacija,		
	urbanistični pogoji in hortikultura	1	500
5.	Prometna ureditev	1	500
6.	Komunalna ureditev	1	:500
7.	Idejna zasnova hotela		
	- tloris pritličja	1	:200
	- tloris etaže	1	:200
8.	Parcelacijski načrt 1:500		
II. MEJE OBMOČJA
3. člen
ODLOK
O ZAZIDALNEM NAČRTU ZA MESTO VRHNIKA OBMOČJE HOTELA MANTOVA „
UVODNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom sprejemamo zazidalni načrt širšega območja hotela Mantova, ki ga je izdelal Zavod za načrtovanje Vrhnika pod št. 6/88.
2, člen
Zazidalni načrt vsebuje sestavine, ki prikazujejo pogoje za urbanistično oblikovanje, funkcionalne in oblikovalske rešitve objektov in naprav ter
Meja območja zazidalnega načrta poteka na vzhodu v liniji pločnika Tržaške ceste, na severu v liniji pločnika Cankarjevega trga, po liniji fasade blagovnice (pare. št. 776 in 39); na zahodni strani po parcelnih mejah med parcelama 36/1 in 36/2, vključuje parcelo 30/1, poteka dalje po meji parcele št. 35, vključuje parcelo 798, dalje po mejah parcel št. 34 in 33, po liniji zahodne fasade pomožnega objekta, ki leži na parceli 29/1, do južne linije parcele 29/1, kjer se naveže na vzhodno mejo po pločniku Tržaške ceste. Vse parcele so v k. o. Vrhnika.
III. FUNKCIJE OBMOČJA S POGOJI ZA IZRABO
4. člen
S tem zazidalnim načrtom je predvidena prenova obstoječega dela hotela ter gradnja novega dela. S predvidenimi pogoji doseže hotel »B« kategorijo. Zazidalni načrt predvideva tudi:
- Objekt za manjše trgovske lokale in servise. Primerne dejavnosti so: , prodaja oblačil, obutve, razni butiki, fotograf, cvetličarna ali druge
nemoteče dejavnosti.
- Prenovo objekta in sprememba namembnosti pritličnega dela objekta Tržaška c. 3, kjer so predvideni prostori za centralne dejavnosti.
- Gradnjo objekta ob Stari cesti, predvidenega za poslovno trgovsko dejavnost.
- Ureditev parkirišča in avtobusne postaje ter ureditev Cankarjevega trga, ploščadi med hotelom, blagovnico in sodiščem. Parkirišče na tem mestu bo ukinjeno, dovoljen bo le občasni servisni dovoz in dostava do objektov. Trg bo namenjen pešcem.
- Med trgovsko-poslovnim objektom ob Stari cesti in sedanjim hotelskim območjem gostinski vrt.
- V sklopu zelenih površin ob parkirišču ureditev zelenice na parceli 798 k. o. Vrhnika.
IV. POGOJI ZA URBANISTIČNO IN ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE OBMOČJA TER DOVOLJENE TOLERANCE
5. člen
Situacije objektov in zunanje ureditve z dimenzijami in tolerancami so podane v grafičnih prilogah.
a) - Novi hotelski objekt je zasnovan osnosimetrično, os poteka v sredini prehoda med kegljiščem in obstoječim hotelom.
- Gradbena linija fasade ob Tržaški cesti je določena v grafičnem delu in je brez toleranc.
Linije čelnih fasad (proti severu in jugu) imajo toleranco + 1 m, linija fasade proti vzhodu pa - 1 m,
- Tlorisni gabarit osnovnega objekta je 27 m (+ 2 m) x 16 m (- 1 m), gabarit prenove hotela s kegljiščem je 3 m (± 0,5 m) x 5 m (± 2 m), gabarit objekta pomožnih prostorov na dvorišču pa 18 m (± 1 m) x 5 m (± 1 m),
- Vertikalni gabarit objekta je P f 2 + M.
- Streha je simetrična štirikapnica z naklonom 38° (± 1 °).
- Kritina na vseh objektih hotela (novih in adaptiranih) bo enotna -bobrovec in mora biti v enakem naklonu. Izjema je skladišče s pomožnimi prostori (zasnova 1:200), ki ima ravno streho.
- Severovzhodna in južna fasada na novem delu hotela je zasnovana simetrično. Prenovljeni del hotela naj ima fasade oblikovane na podoben način kot starejši objekti ob trgu (Mulejeva hiša, Črni orel). Zasnova streh in fasad celotnega hotelskega kompleksa mora biti skladna.
CENTER - ŠIRŠE     b) Obstoječi hotelski objekt bo prenovljen v okviru obstoječega horizontalnega gabarita.
- obstoječi vertikalni gabarit P + 2aje spremeni v P + 2 + M
- streha bo simetrična dvokapnica z naklonom 38° (±1°)
- s simetrično dvokapnico enakega naklona bo pokrito tudi kegljišče
- del pritličja ob trgu bo namenjen trgovskim lokalom Objekt ob Stari cesti ima tlorisne mere 11 m (± 1 m) in v celoti zapolni prostor v nizu obstoječih objektov. Linija fasade ob Stari cesti je v liniji obstoječih objektov V pritličju je uvoz na obstoječe dvorišče. Vertikalni gabarit je P + 1 + M. Kap, sleme in strešni naklon bodo usklajeni s sosednjimi objekti.
Kritina objekta bo bobrovec. Oblikovanje fasad se mora uskladiti s sosednjimi objekti v nizu. K projektu je potrebno pridobiti pozitivno mnenje Ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine in Zavoda za načrtovanje Vrhnika.
d) Trgovski objekt na vzhodni strani obstoječega objekta Tržaška c. 3 je predviden na mestu sedanjih drvarnic, ki bodo odstranjene. Objekt bo tlorisnih dimenzij 16 m (± 1 m) x 10 m (± 0,5 m) ali 8 m (± 0,5 m). Gradbene linije so podane v grafičnih prilogah in so brez toleranc. Objekt je pritličen, s streho v naklonu 38°. Lokali so dvoetažni (galerije), lahko pa je podstrešni prostor izkoriščen kot mansarda.
Kritina objekta bo bobrovec. Višina kapi bo na severni, vzhodni in južni strani enaka in sicer 3 m (± 20 cm).
e) Za prenovo objekta Tržaška c. 3 je potrebno pred izdelavo projekta izdelati konservatorski program, ki ga pripravi Regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine. Obvezna je oživitev vhoda s Tržaške ceste in prenova mansarde. Pritličje bo namenjeno centralnim dejavnostim (trgovine, uradi, kultura). Kritina bo bobrovec, možna je izvedba frčad.
f) Zunanja ureditev mora biti obdelana z enotnim projektom v skladu z grafičnimi prilogami.
- Pločnik ob Tržaški cesti in cestne površine bodo asfaltirane, ostale utrjene površine bodo tlakovane. Glavni trg bo tlakovan enotno v velikem rastru ter obdan s kamnitimi cestnimi kamni.
- Prehod od parkirišča do Stare ceste bo nadkrit s pergolo, stebri bodo kamniti ali betonski, horizontalna konstrukcija kovinska ali lesena..
- Dvorišča stanovanjskih objektov ob Stari cesti bodo zaprta z zidom (zidano, omet), višine 2 m, ki bo zaključen z dvokapno strešino iz bobrovcev. Na zidu bo kovinska ali lesena konstrukcija, ki bo služila za oporo ovijalkam.
- Zelenice bodo travnate ali iz travnatih plošč. Visoka ozelenitev na trgu so catalpe in lipe ob pločniku; parkirišče bo dodatno ozelenjeno s platanami in živo mejo.
- Vsa cestna oprema, fiksna in mobilna ter elementi zunanje ureditve (klopi, kioski, koši za smeti, napisi, reklame, detajli tlakov, ozelenitve itd.), bo določena z registrom opreme za celotno območje mesta, ki ga bo moral projektant upoštevati.
V. ETAPNOST IZVAJANJA IN ZAČASNA NAMEMBNOST
6. člen
Etapnost izvajanja bo sledila družbenim potrebam kraja in interesu in finančnim možnostim posameznih investitorjev. Do izvedbe posameznega objekta ali ureditve ostane namembnost posameznega območja ureditve nespremenjena. Trgovska lokala ob Stari cesti in na južnem delu kompleksa bosta samostojni zaključeni enoti. Na vseh objektih znotraj meje zazidalnega načrta bodo možna le najpotrebnejša vzdrževalna dela.
VII. POGOJI KOMUNALNEGA UREJANJA
7. člen
Vsi objekti v območju zazidalnega načrta bodo priključeni na obstoječe kanalizacijsko, vodovodno in elektro omrežje.
Pogoji izvedbe priključkov za objekte in zunanje površine bodo podani s soglasji pristojnih služb in upravljalcev posameznih naprav k PGD.
Hotelski objekt bo ogrevan iz obstoječe kotlovnice na lahko olje. Z izgradnjo omrežja za dobavo zemeljskega plina bo možna priključitev na ogrevanje s plinom. Isto velja za ostale objekte v območju zazidalnega načrta.
VII. OBVEZNOSTI IZVAJALCEV IN INVESTITORJEV
8. člen
Pred izdelavo tehnične dokumentacije za hotel pripravita IS SO Vrhnika in investitor interni natečaj z namenom pridobitve najboljše arhitektonske zasnove. Natečaj izpelje posebna komisija, ki jo imenuje IS SO Vrhnika.
Avtor prvonagrajenega idejnega projekta si bo pridobil pravico za izdelavo tehnične dokumentacije za celotni hotelski kompleks.
9. člen
Pred pridobitvijo lokacijskega dovoljenja mora investitor pridobiti izjavo o varstvu pred hrupom. Sestavni del PGD mora biti protipožarni načrt.
10. člen
Investitor je dolžan izvesti priključke in urediti okolico objekta v skladu z zazidalnim načrtom in projektom zunanje ureditve istočasno z objekti. Uporabno dovoljenje bo lahko izdano le za kompletno investicijo.
VIII. KONČNE DOLOČBE
11. člen
Zazidalni načrt bo občanom in delovnim organizacijam in samoupravnim skupnostim stalno na vpogled pri Komiteju za družbenoekonomski razvoj in družbeno planiranje občine Vrhnika.
12. člen
Nadzor nad izvajanjem zazidalnega načrta izvaja ubanistična inšpekcija Medobčinskega inšpektorata občin Idrija, Logatec in Vrhnika.
13. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Socialistična republika Slovenija , SKUPŠČINA OBČINE VRHNIKA PREDSEDNIK Številka: 3/6-350-09/76 Skupščine občine Vrhnika
Datum:...... inž. Herman BOLE
NAŠ ČASOPIS
APRIL 1988
9
Ob dobri hrani in topli kmečki peči se lahko osvežimo in naberemo moči za vrnitev v dolino.
Miren planinski kotiček
»Zavetišče pod Planino« je planinska koča, ki jo ima v lasti PD Vrhnika. Je priljubljena točka še zlasti za tiste planince, ki v tem lepem športu vidijo predvsem rekreacijo. Koča je samo nekaj kilometrov oddaljena od Vrhnike. Tisti, ki se odpravijo na Planino preko Stare Vrhnike, si izberejo težjo pot, ki pa je zato krajša. Koča je na križišču planinskih poti, odprta pa je ob koncu tedna in ob državnih praznikih. V teh dneh je ena od najbolj obiskanih planinskih točk v tem delu Slovenije.
Ludvik Fonda, ki skrbi za kočo in za goste, pravi, da se je v zadnjih dveh mesecih vpisalo v knjigo obiskovalcev preko 1700 planincev iz vseh krajev Slovenije, najdemo pa lahko tudi goste iz drugih republik in celo iz tujine.
Gostje si z lesenega stolpa lahko ogledajo Vrhniko, Ljubljansko barje, tudi Ljubljano in Kamniške Alpe.
M. ARSIČ
Pogled s stolpa je lahko čudovit.
Novo pri ritmični gimnastiki
Telovadke se vestno pripravljajo na tekmovanja. Med zimskimi počitnicami so bile organizirane priprave, ki se jih je udeležilo 22 telovadk. Trenirale so dvakrat dnevno po skrbno pripravljenem programu: piljenje obveznih tekmovalnih vaj, balet, športni ples, akrobatika, sestavljanje originalnih vaj z rekviziti za posamezne telovadke, video in psihološke priprave na tekmovanja.
Za nekatere izmed teh dejavnosti smo uspeli pridobiti zunanje sodelavce, ki so odlično opravili svoje naloge. To so bili: Marina M. Blatnik - psihologinja, ing. Ivo Skočir - video snemanje, Zdene Mohar - akrobatika, delno Saša Mohar - športni ples.
Rezultat celoletnega dela in prav gotovo tudi priprav so dobri rezultati.
Tri naše telovadke, Elvira Dre-šković, Ana Štumberger in Erika Rakuša so se udeležile republiških priprav pod vodstvom trenerke Svetlane Rasseko iz Sovjetske zveze, ki ima v svoji vrsti dve reprezentantki. Po končanih pripravah je bilo kontrolno tekmovanje, na katerem se je naša Elvira Drešković odlično odrezala, saj si je delila 3. mesto z najboljšo telo-vadko iz Partizana Ljubljana Moste.
V februarju je bilo v Trstu prijateljsko tekmovanje s slovenskim
zamejskim športnim društvom Bor. Priredili so nam izredno lep in prisrčen sprejem. Rezultati tekmovanja so bili dobri tudi za naše telovadke.
V I. selekciji sta prvi dve mesti osvojili domačinki Karin Mezgec in Irina Žagar. Bron je osvojila naša zelo perspektivna telovadka Erika Rakuša, četrto mesto Mateja Za-laznik, peto pa sta si delili Petra Skočir in Sandra Bikar. Zelo dobro je telovadila in opozorila nase cici-h<"w f, ^'ua Živkovič.
ff$BSSSS
tegorije za mlaJše ka-
Pohod po vrhniških planinskih poteh
Planinsko društvo Vrhnika bo 30. 4. 88 spet organiziralo pohod, ki je bil pred leti že tradicionalen pod naslovom »Po partizanskih poteh Vrhnike«.
Vsi, ki se bodo želeli podati na pohod, bodo krenili izpred pisarne Planinskega društva Vrhnika na Cesti gradenj 1. Pot bo vodila skozi Stari mlin čez Jelovec nad Planino. Start bo med 15. in 16. uro, zmerne hoje pa bo 2 do 3 ure. Kdor bo želel, se bo spotoma lahko poizkusil na vzporedno organiziranem orientacijskem pohodu. Vsak pohodnik bo na cilju prejel izkaznico pohoda.
Po končanem pohodu bo na Planini kresovanje.
S. J.
NOTRANJSKI POKAL MARŠALA TITA V ŠAHU
B #    m * V m mm m m v m
Vrhnicant najboljši
Člani novoustanovljenega šahovskega kluba Loška dolina so organizirali letošnje tekmovanje za Pokal maršala Tita na področju notranjske regije. Nastopilo je sedem mladinskih, dve ženski in osem članskih ekip z Vrhnike, iz Postojne, Logatca, Dragomerja in Starega trga. Vrhnika, Postojna in domačini so imeli med člani po dve prijavljeni ekipi, v mladinski kategoriji sta imela Stari trg in Postojna po dve ekipi, Vrhnika in Logatec pa sta tekmovala skupaj.
Po pričakovanjih sta se med člani za 1. mesto borili ekipi Vrhnike in Postojne. Vrhničani so bili boljši, saj sta na prvih dveh mestih obe naši ekipi. Majhno presenečenje pomeni 1. mesto druge ekipe Vrhnike v sestavi Kariž, Mikac, Konstadinov in Bizjak pred prvo ekipo, v kateri so igrali Gostiša, Justin, Čačič in Antonijevič. Taka tekmovanja vedno prinesejo tudi presenečenja, zato je Vrhnika II zasluženo osvojila 1. mesto.
Na tretjem turnirju v namiznem tenisu za pionirje in mladince, ki je bil v Logatcu v okviru notranjskega prvenstva, so nastopili tudi mladi namiznoteniški igralci iz naše občine. V kategoriji starejših pionirjev je Purkart prišel do polfinala, med mladinci pa je izgubil finalno srečanje s Stražišarjem iz Rakeka. Janjič je med mladinci prav tako prišel do polfinala. V parih sta Srećković in Purkart v finalu izgubila s parom Švigelj — Martinčič, v polfinalu pa je bil tudi par Janjič - Baretic.
STRELSKI KOTIČEK
Zlata puščica
28. 2. 1988 ob 8. uri je bilo na strelišču Brezovica pri Ljubljani organizirano občinsko prvenstvo z zračno puško za »ZLATO PUŠČICO«. Tekmovanja so se udeležili strelci, ki so na družinskih prvenstvih izpolnili norme, in sicer 4 iz Dragomerja-Lukovice, 2 iz SD Vrhnika in 3 iz novoustanovljene sekcije ŠD Bevke pri SD Dragomer. Za 60 strelov smo imeli na razpolago 2 uri in 15 minut. REZULTATI:
1. Bojan Lampreht 542 Vrh.
2. Mladen Sumina 529 Drag
3. Srečko Skodlar 526 Vrh.
4. Darko Božič 513-87 Drag
5. Aleš Sumina 513-79 Drag.
6. Ivan Trček 508 Bevke
7. Milan Podlipec 491 Bevke
8. Uroš Podvratnik 488 Drag.
9. Gregor Podlipec 433 Bevke
6. 3. 1988 je bilo na strelišču v Postojni organizirano regijsko prvenstvo za »ZLATO PUŠČICO«, ki so se ga udeležili strelci, ki so na občinskem prvenstvu dosegli normo 510 krogov.
LAMPREHT
Alpinisti še bolj uspešni
V letu 1987 je v našem odseku delovalo 16 članov. Opravili smo nekaj čez 200 plezalnih vzponov v snegu, ledu in suhi skali. Glede na leto 1986 se število vzponov ni povečalo, zato pa se je zvišala težavnostna stopnja teh vzponov.
Splezali smo 14 zaledenelih slapov, opravili 6 turnih smukov, splezali 12 grap, pozimi osvojili 6 vrhov nad 2000 m ter pozimi ponovili 6 smeri.
Plezanje v suhi skali se začne najprej s treningi na Primorskem (predvsem v Črnem kalu in Ospu) in v plezalnem vrtcu v Močilniku ter Retovju. Poleti pa se začne sezona plezanja v visokogorju.
V kopni skali smo splezali: 2 smeri VIII stopnje
34 smeri VII stopnje 18 smeri VI stopnje 42 smeri V stopnje
Med prvomajskimi prazniki smo se udeležili tradicionalnega srečanja alpinistov v Paklenici, en član je obiskal znano središče športnih plezalcev ob Gardskem jezeru v Italiji ter Dolomite, ostali pa smo se vzpenjali po naših Alpah.
Naš najboljši plezalec Srečko Likar je v lanski sezoni opravil kar 71 kvalitetnih plezalnih vzponov in s tem rezultatom dosegel republiški razred.
V mesecu oktobru smo začeli tudi z alpinistično šolo, ki jo obiskuje 6 novih tečajnikov. Šolo vodita alpinistična inštruktorja Rado Ko-vačič in Srečko Likar. Tečajniki so že bili seznanjeni z nekaterimi temami, v kratkem pa načrtujemo tudi skupno turo za vse člane našega odseka.
Tekst in fotografija: JANEZ ROŽMANEC
Mladi nogometaši Usnjarja nadaljujejo z dobrimi igrami, ki so jih prikazali v jesenskem delu tekmovanja. Najbolj so presenetili pionirji B, ki so v prvem kolu z rezultatom 4:0 premagali najboljšo ekipo pionirjev Olimpije. V drugem kolu so v gosteh premagali Krim s 3:0 in tako dokazali, da rastejo v zelo dobro nogometno ekipo.
DRUGI SPOMLADANSKI TURNIR V ŠRG
Naše enakopravne najboljšim
Brez dvoma je ŠRG pustila globoke korenine v naši občini, še zlasti na Vrhniki. Dokaz za to je tudi nedavni 2. spomladanski turnir najboljših mladih telovadk v Sloveniji. Nastopile so najboljše iz ljubljanskih klubov Partizan Narodni dom in Partizan Moste-Polje, iz Maribora, Murske Sobote, Kranja, iz ŠD »Bor« iz Trsta in Vrhničanke. V dvorani pri OŠ Ivan Cankar je nastopilo preko 70 mladih in nadarjenih telovadk.
Doseženi rezultati razveseljujejo še zlasti tiste, ki skrbe za naše mlade tekmovalke. Čeprav so bile Ljubljančanke že pred turnirjem favoritinje v vseh kategorijah, se je zgodilo tisto, kar smo nestrpno pričakovali. Naše tekmovalke so bile enakopravne najboljšim, v kategoriji drugih selekcij pa so celo osvojile prvo mesto v ekipnem delu. Zelo dobro so telovadile Rakuševa, Dreškoviceva in Bikarjeva.
Še nekaj o organizaciji. Zaradi velikega števila tekmovalk se je tekmovanje malo zavleklo. Kljub temu pa sta organizatorja 'ŠŠD Kurir in ŠD Partizan dobro opravila svoje delo. Naj se ob koncu še zahvalimo Učnim delavnicam iz Ljubljane za podarjene knjige, Gostilni Simon in Torbarstvu Janša, točneje Klemenu Franku.
Rezultati:
CICIBANKE - posamezno: 1, Piletič (Partizan Ljubljana-Moste) 8,40, 2-3 Podlogar, Ambrožič (Partizan Ljubljana-Moste) 8,20... 7.-8. Živkovič (ŠSD Kurir Vrhnika) itd.
Ekipno: 1. Partizan Ljubljana-Moste 24,80, 2. Partizan Narodni dom Ljubljana 23,95, 3. Sportsko društvo »Bor« Trst 23,35, 4. ŠŠD Kurir Vrhnika 23,30, itd.
I. selekcija - posamezno: 1. Cauševič (Partizan Ljubljana-Moste) 18,35, 2. Kep (Partizan Ljubljana-Moste) 18,05, 3.-4. Rakuša (ŠŠD Kurir Vrhnika), Lazič (Partizan Narodni dom Ljubljana) 17,90... 8. Ignjatovič 17,25... 10. Zalaznik 17,15, 11. Jerina 16,75 (vse ŠSD Kurir Vrhnika) itd. Ekipno: 1. Partizan Ljubljana-Moste I 53,25. 2. ŠŠD Kurir Vrhnika I 52,30, 3. Partizan Narodni dom Ljubljana 51,95... 5. ŠŠD Kurir Vrhnika II 49,45, itd.
II. selekcija - posamezno: 1 Zaletel (Partizan Narodni dom Ljubljana) 18,45, 2. Pilat (SD »Bor« Trst) 17,90, 3. Ventorini (Partizan Narodni dom Ljubljana), 17,75, 4. Drešković 17,70, 5. Bikar 17,55, 6. Adamič 17,45 (vse ŠD Partizan Vrhnika)... 10. Štrumberger 17,05, 11. Jurkovič 16.70 (obe šD Partizan Vrhnika), itd.
Ekipno: 1. ŠD Partizan Vrhnika 52,70, 2. Partizan Narodni dom Ljubljana 52,50, 3. ŠD Partizan Vrhnika II 50,20, itd.
M. Arsič
Za popularizacijo tenisa
Vabimo občane Vrhnike, da se vključijo v TS Vrhnika. Igrali boste lahko na 3 peščenih igriščih v Športnem parku na Vrhniki, uporabljali teniško steno na asfaltni ploščadi, udeleževali se boste družabnih klubskih turnirjev, če pa tenisa še ne obvladate, se ga lahko naučite na naših začetnih tečajih. Do vrhunstva pa boste prišli na izpopolnje-valnih tečajih, kjer si bomo pomagali z video kamero.
Sistem igranja v TS Vrhnika je po principu zatikanja kartic, kar pomeni, da po odigrani uri tenisa lahko rezervirate nov termin tudi več dni vnaprej. Za vsako uro sta potrebni dve kartici (igrata dva člana). Nečlani lahko igrajo ob delavnikih do 15. ure. Igralnino 5.000 din za uro igranja vplačajo v hotelu Mantova.
Mladinci lahko igrajo vsak dan do 15. ure, pionirji pa ob delavnikih do 15. ure.
Za članstvo so potrebni naslednji pogoji:
- da ste občan s stalnim prebivališčem na Vrhniki
- da ob vpisu (novi člani) vplačate vpisnino 30.000 mladinci-ke 5.000 pionirji-ke 5.000
- da vplačate članarino za leto 1988, člani-ce 30.000 Mladinci-ke 5.000 pionirji-ke 5.000
- da opravite (člani-ce, Mladinci-ke) 10 delovnih ur na,igriščih ali vplačate 50.000 namesto ur
- da se pionirji-ke udeležijo tečaja o redu in vzdrževanju igrišč
- DO ali OO ZS lahko kupijo sindikalne karte, ki so po principu fiksiranih ur, (le ob delavnikih do 18. ure, cena 160.000 Delovne akcije potekajo v aprilu vsako soboto in nedeljo
s pričetkom ob 9. uri, včasih pa tudi med tednom popoldne. Obvestila bodo na teniškem igrišču št. 1 (pri telovadnici Partizan), kjer bodo tudi vsa ostala obvestila. S teniškimi tečaji bomo pričeli po prvomajskih praznikih. Ce boste sporočili svoj naslov na ZTKO, tel. 751-484, vas bomo sproti obveščali o vseh aktivnostih v sekciji. Vabljeni!
10
APRIL 1988
NAŠ ČASOPIS
Pravi tekmovalci tudi poleti ne počivajo - treningi na Ledinah
Uspešna smučarska sezona
Navada je, da se ob koncu poslovnega leta v gospodarstvu ali ob koncu tekmovalne sezone v športu naredi letni obračun. V gospodarstvu vemo, da letos tega posla ne delajo ravno z veseljem. V Smučarskem društvu Vrhnika pa je drugače. Mi rezultate dela z veseljem predstavimo svojim soobčanom.
Pa poglejmo, kaj so obrodile vse prostovoljne ure dela članov društva, izredna volja in trdo delo dobrih trenerjev in ne nazadnje, kako so bila porabljena sredstva obrestovana.
Vrhniško smučarsko društvo po regijskem razporedu smučarske zveze sodi v Notranjsko tekmovalno skupnost, kjer že po pravilu vrsto let pobirajo naši tekmovalci najboljša mesta. Letos so nam snežne razmere kar precej nagajale, vendar smo uspeli izpeljati vsa potrebna tekmovanja. Cicibanke in cicibani pod vodstvom trenerja . Matjaža Martinška so tudi letos uspešno zastopali naše društvo. Najuspešnejša cicibanka Petra Skočir je zasedla v slalomu, veleslalomu in skupni uvrstitvi v Notranjskem pokalu prvo mesto, Simona Kavčič pa drugega v veleslalomu. Pri cicibanih je v odsotnosti Matevža Barba, ki je precejšen del sezone izgubil zaradi poškodb, zmagal v veleslalomu Dani Mattias, ki je bil drugi v slalomu in prvi v skupni uvrstitvi pokala. Tadej Miklič pa je zmagal v slalomski uvrstitvi. Poleg tega je v cicibanskih vrstah še veliko mlajših perspektivnih smučarjev, ki so se tudi letos že visoko uvrščali: Luka Potrebuješ, Matjaž Batič, Klemen Krapež, Andrej Jerina.
Mlajši pionirji, starejši pionirji in mladinci pod vodstvom trenerja Petra Petrovčiča so prav tako v Notranjskem pokalu odnesli vsa prva mesta. V odsotnosti Mojce Suhadolc, ki se je v letošnji sezoni
udeleževala tekmovanj višjega ranga, je v Notranjskem pokalu pri mlajših pionirkah zmagala v slalomu, veleslalomu in skupni uvrstitvi Sabina Dolenc, visoko pa sta se uvrstili tudi Simona Krapež in Jasna Mišvelj. Pri mlajših pionirjih je tudi letos zmagal v slalomu, veleslalomu in skupno Boštjan Sluga.
V kategoriji starejših pionirk je zmaga v slalomu, veleslalomu in skupni uvrstitvi pripadla Saši Zupan, Eva Gruden je bila druga in Ana Oblak tretja.
Pri starejših pionirjih je bil prvi Aleš Gruden, drugi pa Peter Sečnik.
V Notranjskem pokalu pa tekmujejo tudi mladinci Janez Barbo, Matjaž Sluga in Aleš Kuhar, ki so osvojili vsa tri prva mesta, pri dekletih je zmagala Darja Zupan. Ko omenjamo rezultate mladincev, bi še posebej radi poudarili, da so to naši potencialni kandidati za kasnejše delo z mladimi smučarji in na teh dekletih in fantih bo temeljilo strokovno delo in bodočnost kluba.
Letos so vsi tekmovalci od najmlajših do najstarejših kar krepko občutili pomanjkanje snega na Ulovki,. saj so se morali na treninge dnevno voziti precej daleč na Soriško planino, Stari vrh oz. tja, kjer je sneg bil in so bili tudi treningi s postavljanjem »kolov« dovoljeni Ves ta trud se je pokazal tudi v rezultatih na tekmah Ljubljanske tekmovalne skupnosti, ki predstavlja v smučanju najmočnejšo regijsko skupnost in kjer so se naši tekmovalci v letošnji sezoni udeležili skoraj vseh tekem. Eno od tekem za cicibane In cicibanke v veleslalomu pa smo na Ulovki tudi sami organizirali. V tej tekmovalni skupnosti se je pri cicibankah Petra Skočir uvrščala med tretjim in petim mestom, Simona Kavčič pa do desetega mesta. Matevž Barbo je bil od cicibanov najuspešnejši z dvema drugima mestoma. Dani Mattias
Zimski trening
pa z uvrstitvami od tretjega do desetega mesta. Solidno so naš klub zastopali tudi ostali mladi smučarji v kategoriji cicibanov. Med mlajšimi pionirji je Mojca Suhadolc trikrat zmagala, redno se je uvrščala med prve tri, Sabina Dolenc pa med peto in deseto mesto. Pri mlajših pionirjih se je Boštjan Sluga dvakrat uvrstil med prve tri, drugače pa do desetega mesta. Tomo Sečnik je dosegal rezultate med petnajstim in dvajsetim mestom.
Tako je bila ekipa mlajših pionirjev tudi ekipni zmagovalec prvenstva Ljubljanske tekmovalne skupnosti.
V kategoriji starejših pionirk so Saša Zupan, Ana Oblak in Eva Gruden redno dosegale uvrstitve med petim in desetim mestom, Aleš Gruden pri starejših pionirjih med tretjim in osmim in Peter Sečnik med osmim in petnajstim mestom. Kot ekipa so bili v svoji kategoriji v tej res močni tekmovalni skupnosti tretji.,
Seveda smo se s tako prizadevnimi in uspešnimi mladimi tekmovalci udeleževali tudi vseh tekem republiškega ranga, kjer pravzaprav tekmujejo vsi mladi iz Jugoslavije. Tudi tu se lahko pohvalimo. Ob tej res močni in številčni konkurenci je pri cicibankah Petra Skočir dosegala mesta med sedemnajstim, in triindvajsetim, Simona Kavčič pa med enaindvajsetim in petintridesetim. Cicibani pa so bili še bolj uspešni. Tako je Matevž Barbo osvojil v zadnjem slalomu drugo mesto, na ostalih tekmah pa se je uvrstil med prvih dvanajst. Dani Mattias je v tej konkurenci beležil rezultate med osmim in tridesetim mestom, Tadej Miklič pa med petindvajsetim in štiridesetim mestom. Od cicibanov so letos prvič tekmovali tudi Luka Potrebuješ, Matjaž Batič in Klemen Krapež, od katerih drugo leto v cicibanskih vrstah ob marljivem treningu kar precej pričakujemo.
Mlajše in starejše pionirke in pionirji tekmujejo v rangu republiških tekem za pokal »Coca-cole«. V tej smučarsko zahtevni kategoriji zasluži Mojca Suhadolc posebno mesto s tremi zmagami in petkratno uvrstitvijo med prve tri in je s temi rezultati letošnja republiška prvaki-
nja v slalomu, veleslalomu in skupni uvrstitvi. Sabina Dolenc, ki se letos prvič preizkuša med mlajšimi pionirji, pa že dosega mesta med dvajset in trideset. Pri fantih je uspešen Boštjan Sluga z uvrstitvami med petnajstim do petindvajsetim mestom in Tomo Sečnik okoli petdesetega mesta. Najuspešnejša pri starejših pionirkah je Saša Zupan z uvrstitvami med desetim in dvajsetim mestom, Eva Gruden in Ana Oblak pa med dvajsetim in tridesetim mestom. V kategoriji starejših pionirjev je Aleš Gruden dosegel uvrstitve od desetega do petindvajsetega mesta in Peter Sečnik od petindvajsetega do štiridesetega mesta.
Nikakor pa te bilance ne moremo zaključiti ne da bi omenili dosežke, kakršnih Smučarsko društvo Vrhnika do sedaj še ni imelo. Tako je, gre za uvrstitve na mednarodnih tekmovanjih, kjer Mojca Suhadolc dosega rezultate, kakršne nam zavidajo vsi drugi klubi. Tako je bila na svetovnem prvenstvu za »Pokal Topolino« v Monte Bondone v Italiji med tekmovalkami iz 28 držav v veleslalomu deveta in slalomu enajsta. Na pokalu »Pinocio« v Abetonu v Italiji, ki je drugo najmočnejše mednarodno tekmovanje pionirjev, je v konkurenci tekmovalk iz 22 držav v slalomu dosegla prvo in v veleslalomu drugo mesto. V tretji mednarodni tekmi, ki je bila pri nas na Soriški planini - »Pokal Loka« je bila med tekmovalkami iz 12 držav v veleslalomu prva. Na tei tekmi je Saša Zupan tudi dosegla odlično dvaindvajseto mesto v slalomu in petindvajseto v veleslalomu.
K takemu letnemu obračunu res ni kaj dodati, saj rezultati povedo vse. Koliko truda, odpovedovanja, strahu in treme je bilo pri mladih, koliko dela vloženega pri trenerjih in drugih članih društva, se na koncu pozabi. Morda vsem tem uspehom na rob le še drobna grenka ugotovitev, da vsega tega brez denarne pomoči združenega dela v bodoče ne bo moč več obdržati. Toda to danes v to veselo pisanje pravzaprav ne sodi.
- •   I. S.
Občinsko in sindikalno prvenstvo v smučarskih tekih
Letošnja zima smučarjem tekačem ni bila najbolj naklonjena, saj so bile snežne razmere sila skromne: Prav zaradi tega smo se v športnem društvu »POVŽ« s Stare Vrhnike odločili, da občinsko in sindikalno prvenstvo prestavimo s Stare Vrhnike na Ulovko, kjer so bile snežne razmere še dokaj zadovoljive.
Ker tereni na Ulovki ne zagotavljajo izpeljavo teka na smučeh na daljših progah, smo se odločili, da tekmovanje izpeljemo po zasneženi cesti od Ulovke do odcepa na Planino v dolžini približno 1,5 km. Proga je bila za vse tekmovalce ista in predvsem za mlajše in tiste nekoliko starejše precej zahtevna. Kljub temu je tekmovanje uspelo, čeprav udeležba ni bila takšna kot prejšnja leta.
Ob tej priliki bi se radi zahvalili osebju žičnice na Ulovki, ki nam je pripravilo progo, in časomerilcem SK Vrhnika, ki so nam priskočili na pomoč.
Rezultati so naslednji:
Občinsko prvenstvo v smučarskih tekih - Ulovka 88
CICIBANI do 10 let
1. Gorazd Berginc, Tekači Vrhnika, 8.17.14; 2. Miha Plahutnik, Tekači Vrhnika, 8.19.19; 3. Matej Mole, Tekači Vrhnika, 9.09.62; 4. Tadej Jurca, Tekači Vrhnika, 9.38.03; 5. Klemen Petkovšek, ŽD POVŽ, 12.53.59; 6. Grega Berginc, Verd, 13 18.56; 7. Blaž Velkavrh, ŠD Povž, 13.46.63; 8. Velkavrh Andraž, ŠD POVŽ, 16.29.47.
CICIBANKE do 10 let
1. Nina Grom, ŠD POVŽ, 10.50.70; 2. Agata Hribernik, Tekači Vrhnika, 12.11.67.
MLAJŠI PIONIRJI
1. Grega Kenk, Tekači Vrhnika, 7.43.59; 2. Miha Grom, Tekači Vrhnika, 7.59.84; 3. Uroš Krvina, ŠD POVŽ. 8.12.33; 4. Domen Drašler, Tekači Vrhnika, 9.45.81; 5. Peter Mesec, ŠD POVŽ, 10.22f.53.
MLAJŠE PIONIRKE
1. Barbara Nagode, Tekači Vrhnika, 10.59.60.
STAREJŠI PIONIRJI
1. Aljoša Grom ŠD POVŽ, 8.57.85; 2. Matej Grom, ŠD POVŽ, 11.05.56.
STAREJŠE PIONIRKE
1. Tanja Petkovšek, ŠD POVŽ, 9.42.10; 2. Damjana Zakrajšek, Tekači Vrhnika, 10.10.46; 3. Špela Gutnik, Tekači Vrhnika, 11.21.94; 4. Nataša Justin, Vrhnika, 12.42.56.
ŽENSKE 15-25 let
1. Alenka Grom, ŠD POVŽ, 9.39.98;
2. Nana Vogrinc, ŠD POVŽ, 9.54.79.
ŽENSKE 25 - 35 let
1. Silva Pivk, Vrhnika, 10.43.21; 2. Mojca Dermota, Vrhnika, 10.52.56;
3. Breda Malovrh, Verd, 11.15.51; 4. Cvetka Berginc, Verd, 11.48.35.
ŽENSKE nad 35 let
1. Anka Grom, ŠD POVŽ, 9.41.11;
2. Julka Šalamun, Vrhnika, 10.51.52:
3. Majda Caserman, ŠD POVŽ, 11.16.20; 4. Boža Grom, ŠD POVŽ, 11.18.85; 5. Meta Grom, Verd, 14.17.77; 6. Iva Pečar, Vrhnika, 15.00.52.
MLADINCI 15-25 let
1. Zoran Grom, Tekači Vrhnika, 7.03.29; 2. Ludvik Miklavžin, Vrhnika, 7.21.66; 3. Mirko Žemljic, Bistra, 7.54.64; 4. Marjan Petrič, ŠD POVŽ, 9,48.02.
ČLANI 25 - 35 let
1. Franci Susman, ŠD POVŽ, 6.14.36; 2. Miran Štupica, Vrhnika, 6.40.99; 3. Alojz Berginc, Verd, 8.0844; 4. Jože Žemljic, Bistra, 8.10.36; 5. Branko Malneršič, Vrhnika, 9.08.45; 6. Slavko Mole, ŠD POVŽ, 9.34.77.
ČLANI 35 - 45 let
1. Bogdan Grom, ŠD POVŽ, 7.08.56; 2. Jože Justin, Vrhnika, 8.04.45; 3. Miro Pivk, Vrhnika, 8.17.74; 4. Franci Petkovšek, ŠD POVŽ, 8.34.58; 5. Cveto Mole, Vrhnika, 8.43.94; 6. Mirko Malneršič, Vrhnika, 8.47.48; 7. Jakob Susman, ŠD POVŽ, 9.20.13; 8. Marjan Grom, ŠD POVZ, 9.22.50; 9. Leopold Rus, Sinja gorica, 10.02.77; 10. Jože Prvinšek, Vrhnika, 10.16.61.
VETERANI nad 45 let
1. Janez Grom, ŠD POVŽ, 7.38.16
2. Gabrijel Jelovšek, DREN, 7.46.12
3. Slavko Šalamun, Vrhnika, 8.09.12
4. Tine Suhadolnik, Vrhnika, 14.47.49
Sindikalno prvenstvo v smučarskih tekih Ulovka 88
MLADINCI 15-25 let
1. Ludvik Miklavžin, Postaja milice, 7.21.66; 2. Miro Žemljic, Žito, 7.54.64; 3. Marjan Petrič, Avtomonta-ža, 9.48.02.
ČLANI 25 - 35 let
1. Franc Susman, IUV, 6.14 36; 2. Alojz Berginc, LIKO, 8.08.44; 3. Jože Žemljic, Avtomontaža, 8.10.36; 4. Anton Rupnik, Avtomontaža, 8.23.60; 5. Drago Merlak, Avtomontaža, 8.52.17; 6. Branko Malneršič, IUV, 9.08.45; 7. Slavko Mole, Slovenija avto, 9.34.77.
ČLANI 35 - 45 let
1. Konrad Merlak, Slovenija avto, 6.13.15; 2. Jože Justin, IUV, 8.04.45; 3. Miro Pivk, LIKO, 8.17.74; 4. Franci Petkovšek, IUV, 8.34.58; 5. Cveto Mole, UO, 8.43.94; d. Mirko Malneršič, UO, 8.47.48; 7. Jakob Susman, LIKO, 9.20.13; 8. Marjan Grom, VP, 9.22.50; 9. Jože Prvinšek, UO, 10.16.61.
VETERANI nad 45 let
1. Slavko Šalamun, Kamnolom, 8.09.12; 2. Tine Suhadolnik, LIKO, 14.47.49. '
ŽENSKE 15-25 let
ŽENSKE 25 - 35 let
1. Silva Pivk, UO, 10.43.21; 2. Mojca Dermota, Dom upokojencev, 10.52.56; 3. Breda Malovrh, UO, 11.15.51; 4. Cvetka Berginc, LIKO, 11.48.38.
ŽENSKE nad 35 let
1. Anka Grom, ISKRA - Antene, 9.41.11: 2. Majda Caserman, IUV, 11.16.20; 3. Boža Grom, LIKO, 11.18.85.
EKIPNA UVRSTITEV - MOŠKI
1. IUV (Susman, Justin, Petkovšek) 6.14.36, 8.04.45, 8.34.58.
2. AVTOMONTAŽA (Žemljic, Rupnik. Merlak) 8.10.36, 8.23.60. 8.52.17.
3. LIKO (Berginc, Pivk, Susman) 8.08.44, 8.17.74, 9.20.13..
4. UO (Mole, Malneršič, Prvinšek) 8.43.94, 8.47.48, 10.16.61.
FRANCIPETKOVŠEK
EKIPNA UVRSTITEV - ženske
1. UO (Pivk, Malovrh) 10.43.21, 11.15.51.
2. LIKO (Grom, Berginc) 11.18.85, 11.48.35.
Uradni rezultati občinskega prvenstva v veleslalomu Ulovka 6. 3. 88
MLADINKE 15-20 let
1. Darja Zupan, 37.70; 2. Eva Gruden, 38.25: 3. Maja Malavašič, 40.47: 4. Mira Kenk, 42.69; 5. Mateja Jelovšek 42.99; 6. Urša Jerina, 45.14; 7. Vesna Drašler, 45.40: 8. Jordana Krvina, 48.67; 9. Popit; 49.90.
ČLANICE »A.. 20 - 30 let
1. Polona Japelj, 40.10; 2. Janja Varšek, 40.91; 3. Magda Ognn, 43.45; 4. Teja Šraj, 43.77; 5. Andreja Oblak. 45.70.
ČLANICE »B« 30 - 40 let
1. Lidija Krašovec, 42.86; 2. Boža Grom, 45.62; 3. Barbara Petrič, 46.02; 4. Božislava Mattias. 48.96; 5. Majda Caserman. 1 09.01
VETERANKE nad 40 let
1. Sonja Ralca, 47.17; 2. Vera Celarc, 47.92; 3. Iva Pečar, 58.64.
MLADINCI 15-20 let
1. Boštjan Sluga, 36.10; 2. Janez Barbo, 36.31; 3. Aleš Kuhar, 37.21; 4. Peter Jelovšek, 38.04; 5. Gnaga Miklič, 38.63: 6. Milan Jereb, 38.75; 7. Miro Žitko, 39.29; 8. Robert Mihevc. 39.61; 9 Franci Hudin, 40.82; 10. Andrej MiŠiČ, 40.94; 11. Berto Gabrovšek, 41.13: 12 Tomaž Merlak, 41.22; 13. Peter Gabrovšek, 41.37; 14 Marko Dolničar, 42.38: 15. Edvard Gregorka, 43.18
ČLANI »A« 20 - 30 let
i. Matjaž Bajec, 36.34; 2. Marjan
Merlak, 36.55; 3. Robert Sluga, 36.85; 4. Tone Železnik, 37.22; 5. Boris Brenčič, 37.44; 6. Brane Krašovec, 37.92; 7. Peter Gabrovšek, 38.04; 8. Primož Dolenc, 38.32; 9. Jože Kožic, 38.55; 10. Peter Škof, 38.61; 11. Tone Petrovčič, 38.94; 12. Matjaž Mrzlika, 38.98; 13. Mirko Oblak, 39.06; 14. Franc Žitko, 39.07; 15. Marjan Petrič, 39.10; 16. Tomaž Gorišek, 39.11; 17. Marolt, 39.14; 18. Aleš Merlak, 39.21; 19. Janez Jelovšek, 39.28; 20. Franc Stanovnik, 39.38; 21. Miran Mesec, 39.79; 22. Simon Jeraj, 40.06; 23. Peter Baje, 40.23; 24. Branko Malneršič, 40.50; 25. Drago Trček, 40.63; 26. Jože Dobrovoljc, 40.69; 27. Simon Ogrin, 41.17; 28. Sandi Krvina, 41.21; 29. Franci Ogrin, 41.27; 30. Matjaž Jeraj, 41.73; 31. Bojan Mesec, 42.63; 32. Edo Tomšič, 42.73; 33. Sandi Osred-kar, 43.31; 34. Jože Demšar, 43.60; 35. Boris Bole, 44.00; 36. Žun, 48.88.
ČLANI »B« 30 - 40 let
1. Leon Ličer, 35.51; 2. Lado Pahor, 36.34; 3. Stanislav Rus, 36.99; 4. Ciril Krašovec, 37.08; 5. Iko
Krašovec, 37.29; 6. Miran Kržmanc, 37.71; 7. Nande Vičič, 38.32; 8. Janez Vehar, 38.43; 9. Tone Kržič, 38.58; 10. Roman Margon, 38.75; 11. Tone Žibert, 38.96; 12. Vinko Košir, 39.26; 13. Slavko Stare, 39.33; 14. Simon Krejan, 39.34; 15. Sašo Zajec, 40.18; 16. Vinko Kucler, 40.32; 17. Lenarčič, 40.37; 18. Miro Jurca, 40.50; 19. Miro Gruden, 40.52; 20. Ivo Skočir, 41.74; 21. Janez Suhadolnik, 41.99; 22. Jaka Susman, 48.25; 23. Janez Merlak, 54.74; 24. Jože Batič, 55.80.
VETERANI nad 40 let
1. Franc Malovrh, 37.21; 2. Janez Langenvvalter, 37.34; 3. Anton Sluga, 38.85; 4. Gabrijel Jelovšek, 39.29; 5. Karel Petrič, 40.70; 6. Janez Medic, 40.83; 7. Marjan Merlak, 41.72; 8. Miro Dolničar, 41.85; 9. Stane Mišić, 42.27; 10. Pavle Bajec, 42.52; 11. Peter Kavčič, 43.43; 12. Andraž Gruden, 44.04; 13. Miha Mele, 45.13; 14. Slavko Gabrovšek, 45.27; 15. Marjan Križaj, 46.60; 16. Milan Zupan, 47.82; 17. Jože Prvinšek, 52.60; 18. Andrej Krvina, 59.43.
Uradni rezultati občinskega sindikalnega prvenstva v veleslalomu
ŽENSKE do 25 let
1. Maja Malavašič, 41.31, IUV Usnjarna; 2. Polona Japelj, 41.68, IUV Usnjarna; 3. Adela Cankar, 43.51, Upravni organi; 4. Mira Kenk,
44.01, IUV DS SSS; 5. Magda Ogrin, 45.25, IUV Usnjarna; 6. Urša Jerina, 45.88, Obrtno združenje; 7. Alenka Karba, 46.88, Dom upokojencev; 8. Tatjana Kenk, 48.53, IUV DS SSS.
ŽENSKE od 25 - 35 let
1. Minka Špeh, 44.01. IUV Usnjarna; 2. Boža Matias, 45.35, Dom upokojencev; 3. Dragica Potrebuješ, 47.23, Upravni organi; 4. Stanka Fur-lan, 59.64, Dom upokojencev; 5. Mojca Dermota, 105.50, Dom upokojencev.
ŽENSKE nad 35 let
1. Boža Grom, 46.29, LIKO; 2. Betka Modrijan, 48.86. IUV DS SSS;
3. Nataša Medic, 47.43, IUV Usnjarna; 4. Vera Celarc, 50.10, LIKO; 5. Nika Govekar, 57.97, Upravni organi; 6. Majda Caserman, 1.33.62, IUV Usnjarna.
EKIPNO ŽENSKE:
1. IUV, Maja Malavašič, 41.31, 82.99; Polona Japelj. 41.68.
2. UPRAVNI ORGANI, Adela Cankar, 43.51, 90.74; D. Potrebuješ, 47.23.
3. DOM UPOKOJENCEV, Boža Mattias, 45,35, 93.23; Alenka Karba. 46.88.
4. LIKO, Boža Grom, 46.29, 96.39; Vera Celarc, 50.10.
5. OBRTNO ZDRUŽENJE, Urška Jerina,45.88.
MOŠKI do 25 let
1. Zdravko Železnik, 36.75, IUV Usnjarna; 2. Boris Brenčič, 38.27, Obrtno združenje; 3. Marjan Merlak, 38.63, IUV Usnjarna; 4. Peter Škof, 39.30,  LIKO;  5.  Tomaž Gorišek,
39.41, LIKO; 6. Boštjan Gabrovšek.
39.42, Obrtno združenje; 7. Miro Žitko, 39.93, Slovenija avto; 8. Marjan Debevc, 40.17, LIKO; 9. Miran Mesec. 40.64. IUV DS SSS; 10. Andrej Novak, 40.70, Avtomontaža; 11. Robert Mihevc, 40.71, Avtomontaža; 12. Marjan Petkovšek, 40.92, LIKO; 13. Boštjan Butko, 40.99, IUV Usnjarna; 14. Janez Grom, 41.24, IUV Usnjarna; 15. Drago Trček, 41.47, Avtomontaža; 16. Franci Ogrin, 41.54, Avtomontaža; 17. Janez Grdadolnik, 41,99, IUV Usnjarna; 18. Edvard Gregorka, 42.35, Avtomontaža; 19. Berto Gabrovšek, 42.74, Avtomontaža; 20. Sandi Osredkar, 42.76, Avtomontaža; 21. Marjan Korošec, 43.08, LIKO; 22. Peter Oblak, 43.14, IUV DS SSS; 23. Andrej Verbič, 43.73, Obrtno združenje; 24. Bojan Mesec, 44.33, Avtomontaža; 25. Franc Železnik, 44.36, Avtomontaža; 26. Karli Nikolavčič,
47.02. Upravni organi. MOŠKI 25 - 35 let
1. Leon Ličer, 36.89, LIKO; 2. Primož Dolenc, 38.23, IUV Usnjarna; 3. Marjan Petrič, 39.46, Avtomontaža;
4. Tone Petrovčič, 40.00, OŠ Borov-
nica; 5. Branko Malneršič, 40.36, IUV DS SSS; 6. Peter Baje, 40.38, LIKO,
7. Janez Lukan, 40.68, IUV UsnjarnaT
8. Stojan Krejan, 41.05, Upravni organi; 9. Stanislav Potrebuješ, 41.14, Obrtno združenje; 10. Slavko Stare, 41.16, Fenolit; 11. Jože Dobrovoljc, 41.37, LIKO; 12. Dušan Mlinar, 41.53, GPG; 13. Vinko Kucler, 41.80, Upravni organi; 14. Dušan Ogrin, 41.85, Avtomontaža; 15. Janez Suhadolnik, 42.47, LIKO; 16. Boris Bole,
44.98, Avtomontaža; 17. Ivan Samo-torčan, 47.59, GPG
MOŠKI 35 - 45 let
1. Janez Langenvvalter, 38.62, IUV Usnjarna; 2. Nande Vičič, 38.89, Obrtno združenje; 3. Miran Kržmanc, 39.11, IUV Usnjarna; 4. Janez Vehar, 39.46, Obrtno združenje; 5. Franc Kržič, 39.54, KPV; 6. Tone Žibert, 40.18, IUV Usnjarna; 7. Miro Jurca, 40.58, Petrol; 8. Roman Margon, 41.08, IUV Usnjarna; 9. Miro Govekar, 41.14, ISKRA; 10. Jože Prvinšek, 42.41, Upravni organi; 11. Andrej Verbič, 42.78, OS Borovnica; 12. Miro Dolničar, 43.32, Obrtno združenje; 13. Stane Mišic, 43.99, LIKO; 14. Cveto Mole, 44.66, Upravni organi;
15. Gorazd Sunajko, 44.88, LIKO;
16. Miro Gruden, 45.03, Upravni organi; 17. Marjan Merlak, 45.20, IUV Usnjarna; 18. Miro Malneršič, 46 62, Upravni organi; 19. Franci Caserman,
48.99, IUV Usnjarna.
MOŠKI nad 45 let
1. Anton Sluga, 39.94, GPG; 2. Pavle Bajec, 42.79, OŠ Borovnica; 3. Slavko Gabrovšek, 46.83, IUV Usnjarna; 4. Alojz Kržmanc, 47.82, IUV Usnjarna; 5. Andrej Krvina, 48.72, Avtomontaža; 6. Miha Mele, 49.26, Avtomontaža; 7. Janez Nagode, 52.46, LIKO; 8. Drago Pečlin, 57 40, LIKO; 9. Bine Bedev, 100.90.
EKIPNO MOŠKI:
1. IUV Zdravko Železnik, 36.75; Marjan Merlak, 38.63; Janez Langenvvalter, 38.62 - 114.00.
2. LIKO, Leon Ličer, 36.89; Peter Škof, 39.30; Tomaž Gorišek, 39.41
115.60.
3. OBRTNO ZDRUŽENJE, Boris Brenčič, 38.27; Nande Vičič, 38.89; Janez Vehar, 39.46 - 116.62.
4. AVTOMONTAŽA, Marjan Petrič 39.46; Andrej Novak, 40.70; Drago Trček, 41.47 - 121.63.
5. UPRAVNI ORGANI, Stojan Krejan, 41.14; Vinko Kucler. 41.80; Jože Prvinšek, 42.41 - 125.35.
6. OŠ Borovnica, Tone Petrovčič, 40.00; Andrej Verbič, 42.78; Pavle Bajec, 42.79 - 125.57.
7. GPG, Anton Sluga, 39.94; Dušan Mlinar, 41.53; Ivan Samotor-čan, 47.59 - 130.06.
8. KPV, Franc Kržič, 39.54.
9. SLOVENIJA AVTO, Miro Žitko, 39 93.
10. ISKRA, Miro Govekar, 41.14.
11. FENOLIT, Slavko Stare, 41.16.
V Kranjski gori
Letos kot nalašč dolgo nismo dočakali snega. Zima nam jo je zagodla in petošolci smo že mislili, da bomo ostali brez šole v naravi.
Zemlja se je pokrila s tanko snežno odejo šele proti koncu februarja. Ulovka je imela za smučanje še vedno premalo snega, zato na šolo v naravi ni bilo moč misliti. Toda nasmehnila se nam je sreča. Smučarski tečaj smo imeli v Kranjski gori. Vsak dan smo se z udobnimi avtobusi vozili do smučišča Podkoren. S seboj smo peljali tudi malico, ki so nam jo pripravile kuharice v šolski kuhinji.
Smučišče Podkoren je veliko in lepo urejeno. Zasneženo se je belilo v soncu in nas vabilo, vabile so tudi žičnice, ki so brezhibno delovale Trema, ki sem jo imela pred neznanim smučiščem, se je stopila kot sneg na soncu.
Smučarski učitelji so pristopili k skupinam in prva ura smučanja se je pričela. Vsem se je zdelo, da se bodo
brez težav spustili po strmini, le v meni je vstajal strah, da se ne bom obdržala na smučeh. Pred spustom nas je tovariš učitelj poučil, kako se je treba držati, da ne bomo padli, kako je treba pravilno zabadati palice, da srečno prismučaš do cilja. Brez padcev ni šlo. Marsikdo je štrbunknil v globok sneg. Drug drugemu smo se smejali, saj smo bili bolj podobni sneženim možem kot smučarjem. Z vsakim novim spustom nam je šlo bolje. V nas je rastla samozavest. Vedno bolj pogumno smo se spuščali v dolino.
Po štirih dneh šole v naravi smo osvojili osnovne smučarske veščine in neradi smo zapustili Podkoren, ki nam je štiri dni nudil obilo smučanja na lepo urejenih terenih. Želimo si, da bi se brezskrbni dnevi ponovili.
LUČKA LOGAR, 5. F OŠ IVAN CANKAR VRHNIKA
NAŠ ČASOPIS
APRIL 1988
19. aaja ZZD 19. aaja DPI 18. Mja ZIS
•radi, 15. april l');ifl
Skupščina občine VRHNIKA
SKUPŠČINSKO GRADIVO
Skupščinsko gradivo, gradivo za delegate, bo odslej izhajalo v novi preobleki. Gradivo za seje zborov občinske skupščine je v obliki brošure izšlo že za sejo, ki je bila 13. aprila, v nakladi 600 izvodov. To pomeni, da odslej ne bo več izhajala Delegatska priloga v Našem časopisu. Kljub temu pa se bomo v uredništvu potrudili in poskušali slediti dogajanjem v delegatskih klopeh ter vas preko časopisa kar najceloviteje, seveda v skrčeni obliki oziroma v obliki povzetkov, informirati o najbistvenejših odločitvah vseh treh zborov občinske skupščine.
OBVESTILO
KEMIČNA ČISTILNICA
IVANA GLUŠIČ
VRHNIKA, tel. 751-312
POLETNI DELOVNI ČAS
ODPRTO VSAK DAN (RAZEN SOBOTE) od I8h do I2h in od !7hdo iyh
SLIKOPLESKARSTVO Andrej Pišek
Verd 151 Vrhnika
Cenjene občane obveščam, da vam nudim vse vrste uslug, vezane na slikopleskarstvo: belim, pleskam in lepim tapete. Se priporočam!
Vi.: F.
Filmski spored
21. 4. četrtek ob 20.00 - GLASNIK SMRTI - ameriški 23. 4. sobota ob 20.00 - Režija: Fred VVilliamson. V gl. VViIliamson. Christopher Connely, Cameron Mitehell
Nekdanji zapornik ostane najbolj prizadeven lovec na prekupčevalce z mamili. Ko mu ubijejo ženo, je še hujši. Za seboj pušča trupla kriminalcev, dokler ne pride na sled »glavnega«...
23. 4. sobota ob 18.00 - SKAUT - vzhodno nemški
24. 4. nedelja ob 20.30 - Režija: Konrad Petzhold, S. Buntag. V gl. vi.: Gojko Mitič, Klaus Manchen, Jurgen Heinrich
Ameriška konjenica miroljubnim Indijancem odvzame konje in jim prepove svobodno gibanje, dokler jih ne bodo preselili v rezervat. Poglavar Belo pero hoče svoje pleme preseliti v Kanado, kjer bo za njegovo ljudstvo več svobode. Kot izvidnik se vtihotapi v ameriško vojsko, povzroči preplah med vojaki, kar pa izkoristijo Indijanci...
24. 4. nedelja ob 18.0(1 - MRAČNA SENCA - kitajski
25. 4. ponedeljek ob 20.00 - Režija: Li Qimin. V gl. vi.: Sun Jin Ming, Zhang Xiling
Borilne veščine na filmu so sicer domena hongkoške kinematografije, toda Kitajci se zavedajo, da bo Hongkong kmalu njihov. Po treznem premisleku so številni filmski delavci prakticirali v Hongkongu in kar dovolj dobro obvladali tudi ta najbolj hongkoški žanr. V ozadju dogajanja je revolucija na Kitajskem 1911. leta in vloga kung-fu bojevnikov, ki so se borili za pravico...
26. 4. torek ob 20.00 - PLATOON - VOD SMRTI - ameriški
27. 4, sreda ob 18.00 - Režija: Oliver Stone
30. 4. sobota ob 20.30 - V glav. vi. Tom Berenger, VVillem Dafoe, Charlie Sheen
Z Oscarji nagrajeni film nam predstavlja precej avtobiografsko obarvano zgodbo o peklu vojne v Vietnamu, kot jo je doživel scenarist in režiser tega filma. Skupni programski svet ZELO PRIPOROČA (5)
27. 4. sreda ob 20.30 - MONA LIZA - angleški
28. 4. četrtek ob 20.00 - Režija: Neil Jordan. V gl. vi.: Bob Hoskins, CathyTyson. Michacl Caine
Povratnik iz zapora se sprijatelji s črno prostitutko. Kot njen šofer dobi tudi nalogo, da najde njeno prijateljico, mladoletnico in uživalko mamil. Pot k resnici postaja vse nevarnejša in družabništvo s črno Simono mu omogoči maščevanje nad nepridipravi, ki so bili krivi za njegovo zaporno kazen. Bob Hoskins je v filmu ustvaril vlogo, za katero je bil nagrajevan na vseh festivalih, kjer so ga prikazovali (Cannes), Zlati globus (nagrada združenja filmskih kritikov Los Ange-les) FEST 87 Skupni programski svet ZELO PRIPOROČA (5)
30. 4. sobota ob 18.00 - POLICIJSKA AKADEMIJA 3 - ameriški
1. 5. nedelja ob 20.30 - Režija: Jerry Pariš
2. 5. ponedeljek ob 20.30 - V gl. vi.: Buba Smith, Michael Winslow Tudi s četrtim delom POLICIJSKE AKADEMIJE nam ne bo
prizanešeno.
1. 5. nedelja ob 18.00 - MEDVEDKI DOBREGA SRCA - ameriška risanka
2. 5. ponedeljek ob 18.(K) - Režija: Arne Selznick
Dobri medvedki pridejo na Zemljo pomagat tistim, ki jih nihče ne mara. Hudobna čarovnica pa bi rada uničila njih in njihovo deželo, da na svetu ne bi bilo nikakršne ljubezni več Medvedki s pomočjo otrok in dobrih živali čarovnico vrnejo v knjigo iz katere je prišla in ljubezen ima prosto pot.
Delovna skupnost upravnih organov OBČINE VRHNIKA
OBJAVLJA
prosta dela in naloge za nedoločen čas s polnim delovnim časom
- PREMOŽENJSKO PRAVNEGA REFERENTA
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, ki jih določa zakon izpolnjevati še naslednje pogoje:
- visoka izobrazba pravne smeri (VII stopnja), 3 leta delovnih izkušenj, strokovni izpit
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, kratkim življenjepisom in opisom dosedanjih izkušenj pošljite v roku 8 dni od objave na naslov: Kadrovska služba občine Vrhnika, Tržaška cesta 1.
O izbiri bomo kandidate obvestili v zakonitem roku.
KRAJEVNA SKUPNOST BLATNA BREZOVICA
o b j a v I j a
da se je na področju Krajevne skupnosti Blatna Brezovica pokazala potreba po trgovini. Zato KS objavlja razpis, na katerega naj se javijo zainteresirane trgovske DO, ki se ukvarjajo s prodajo na drobno, lastniki ali bodoči lastniki privatnih trgovin.
Informacije dobite na naslovu: Franc Hladnik, Blatna Brezovica 27, 61360 Vrhnika
Plinske štedilnike popravljam (rezervni deli na zalogi), montiram ali generalno obnovim. Opravljam tudi kontrolne preglede.
Naročila na telefon (061) 371-222. ;
Gabrijel Horvat Podgorica 72 Ljubljana-Črnuče
Cenjene stranke obveščam, da se je delavnica za brušenje rezil in izdelavo vseh vrst cilindrov Werthaitn ključev preselila v nove prostore na drugo stran iste stavbe ob Jelovškovi cesti (št. 1). To je bivša pralnica - blizu stare tržnice.
Vse informacije lahko dobite v biffeju »JAZON«.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega očeta
Jerneja Jereba
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste z nami sočustvovali, darovali venec in cvetje, nam izrazili ustno in pisno sožalje in ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo dr. Petru Kavčiču z Vrhnike in dr. Dragu Prlji z Inštituta za pljučne bolezni Golnik za dolgoletno zdravljenje ter zdravnikom in sestram nevrološkega oddelka UKC Ljubljana za pomoč v njegovih zadnjih urah. Lepa hvala tudi Logaškemu oktetu, sodelavcem v IUV Vrhnika, Čebelarskemu društvu Vrhnika, Društvu upokojencev in gospodu dekanu za opravljen obred.
Hčerki Elza in Olga /. družino
Mali oglasi
Zamenjam enosobno stanovanje v Borovnici za dvosobno ali dvoinpolsobno stanovanje v Borovnici ali na Vrhniki. Oglase sprejemam na telefon 751-375 (služba) od 7. do 15. ure.
V Janezovi vasi (Verd) oddam garažo in prostor zraven nje (primerno za mirno obrt ali skladišče). Informacije ob delavnikih od 8. do 13. ure na tel.: 317-855
Ugodno prodam poškodovano »školjko« avtomobila Jugo 45 Tel.: 751-414
Starejše dvosobno stanovanje (70 m2) v središču Borovnice - prazno, ugodno prodam (pol hiše). Julijan Vidmar, Domžale, Jelovškova 7
Ob nesreči, ki me je doletela - požaru - se zahvaljujem vsem gasilskim enotam in vaščanom, ki so mi priskočili na pomoč. Marija Bizjan, roj. 1931 Lesno brdo 17
Prodam večjo avtoprikolico, lahko tudi za traktor. Tel. 751-476
Hišo na Vrhniki ali v okolici, primerno za stanovanje, lahko tudi starejšo in potrebno manjših opravil, najamem za dobo 2 do 5 let. Košmrlj, Voljčeva 6, Vrhnika
Iščemo dekle za delo v manjšem lokalu v popoldanskih urah. Informacije na elefon 751-487.
Prodam 310 L skrinjo. Cena po dogovoru. Informacije: Banko, Verd 11
V SPOMIN
30. marca 1988 je minilo K) let žalosti, odkar nas je zapustil naš dragi
Rudi Čamernik
Prisrčna hvala vsem, ki ste ga ohranili v lepem spominu in mu poklonili cvetje in sveče na njegov prerani grob.
Anica in otroci
Ob smrti naše drage mame
Katarine Brenčič
se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem, sostanovalcem, sosedom in znancem za podarjeno cvetje in sveče in vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Lepa hvala g. dekanu za lepo opravljen cerkveni obred. Žalujoča hčerka Milka
ZAHVALA ob boleči izgubi drage mame
Julke Nagode
iz Verda št. 170
Iskreno se zahvaljujem vsem, ki so mi pomagali v času njene bolezni, zdravstvenemu osebju in vsem sosedovim. Hvala družini Kobi in Žakclj za nuđenje vsestranske pomoči ob njeni smrti in za organizacijo pogreba, kakor tudi tovarišicama Ivanki Koširjevi in Ivanki Leskovčevi za vso pomoč.
Tovarišici Poglajnovi hvala za poslovilne besede ob grobu, prav tako hvala godbenikom z Vrhnike.
Zahvaljujem se vsem sorodnikom, sodelavcem AVTOMON-TAZE Ljubljana in vsem ostalim, ki soji poklonili cvetje in svečke ter jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti ter mi izrekli ustno in pisno sožalje.
Žalujoča: hčerka Magda
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega moža, očeta, tasta in dedka
Janeza Slabeta
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi gasilcem ter gospodu župniku za lepo opravljen obred in Ivanki Košir za pomoč. '
Iskrena hvala vsem. Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob tihi smrti dragega očeta, starega očeta, pradeda, brata in strica
Karla Žitko
iz Dola pri Borovnici
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom in prijateljem za pomoč, cvetje in spremstvo na zadnji poti. Še posebna hvala dr. Jožetu Petrovčiču za pomoč. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku za opravljeni cerkveni obred.
Žalujoči: vsi njegovi
V SPOMIN NA
Avgusta Slabeta
13. aprila je minilo eno leto dni, odkar nas je za vedno zapustil dragi mož, oči in ljubljeni dedi.
Vsem, ki postojite ob preranem grobu, mu darujete cvetje in prižigate sveče, iskrena hvala.
Žena Ivanka z otroki in vnuki
ZAHVALA ob smrti drage mame in stare mame
Marije Oblak
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so jo pospremili na zadnji poti, darovali cvetje in nam izrazili sožalje. Posebej se zahvaljujemo gasilskemu društvu Drenov grič — Lesno brdo. Društvu upokojencev, tov. Sigulinu za poslovilne besede in gospodu župniku za opravljen obred.
Vsi njeni
12
APRIL 1988
NAŠ ČASOPIS
VRHNIČANI ŽE POZNAMO NJEN POMEN
Imenuje se tudi Ljubljanica
Območna vodna skupnost Ljubljanica - Sava, Vojkova 1 a Ljubljana bo zabeležila prihodnje leto 15 let obstoja. Je največja območna vodna skupnost v naši republiki. Sega od Kolpe do Kamniških planin ter od Cerkniškega jezera do vključno občine Hrastnik. Tako kot je po obliki raznoliko ozemlje, na katerem deluje s svojima izvajalskima organizacijama VGP Hidrotehnik, Slovenčeva 95 Ljubljana in Podjetje za urejanje hudournikov, Hajdrihova 28 Ljubljana, je svojsko tudi vodovje, ki prihaja na dan na njenem ozemlju ali pa priteče od drugod. Z vodnogospodarskim svetovalcem OVS Ljubljanica -Sava dipl. inž. Štefanom Horvatom smo se pogovarjali o nalogah, ki jih je ta samoupravna interesna skupnost materialnega značaja - zajema 18 občin - uresničila v letu 1987 ter izpostavili še nekatere aktualne zadolžitve.
S kolikšnimi sredstvi je razpolagala vaša skupnost v letu 1987 za svoj in slovenski program?
»Prejeli smo 15 177 milijonov dinarjev prihodka To nam je omo-
gočilo redno združevanje sredstev p>i Zvezi vodnih skupnosti Slovenije ter izvedbo vzdrževalnih del na vodotokih in razdelitev dotacij nekaterim zunanjim uporabnikom vodnogospodarskih sredstev.«
Omenili ste le vzdrževalna dela. Kako pa je bilo z investicijskimi zadolžitvami?
»Lani smo zaključili največjo naložbo preteklega srednjeročnega obdobja in sicer dovodni rov ter pregrado v Prigorici pri Ribnici. Oba objekta sta vredna ogleda. Imata tudi uporabno dovoljenje. Dovodni nas je stal stal 605 milijonov dinarjev, pregrada pa 450 milijonov dinarjev. Cene so seveda iz časa gradnje. Objekta varujeta pred poplavami Ribnico in Kočevje ter obsežno ozemlje med obema mestoma. Podobno pregrado nameravamo zgraditi tudi v občini Ljubljana Vič-Rudnik in sicer na Božni nad Polhovim Gradcem. Ta naj bi varovala pred visokimi vodami jugozahodni del Ljubljane. Vremenoslovci namreč napovedujejo deževna leta.
Lani smo uredili tudi glavno odvodnjo na melioracijskem območju Radomlja I v domžalski občini. Dela potekajo sedaj že na
drugem delu tega melioracijskega področja. Prva so stala 860 milijonov dinarjev.«
Kako pa je bilo z realizacijo programa vzdrževalnih del?
»VGP Hidrotehnik in Podjetje za urejanje hudournikov sta v skladu s predlogi zelo delavnih občinskih delegatskih konferenc opravila v glavnem vse dogovorjene naloge. V ta namen je potrošil VGP Hidrotehnik 2740 milijonov, PUH pa 980 milijonov dinarjev.«
Pogosto mešajo pojma vodno in komunalno gospodarstvo, kljub temu, da prvo skrbi za vodovje, drugo pa tudi za vodovode. Kakšno je sodelovanje med tema dvema panogama?
»OVS Ljubljanica - Sava je iani po svojem pravilniku sofinancirala tudi objekte za oskrbo s pitno vodo. Zanje je namenila 1603 milijone dinarjev. Z veseljem ugotavljamo, da so bile realizirane vse potrebe krajevnih skupnosti.«
Podoben (ne)sporazum kot pri oskrbi z vodo je tudi pri čiščenju voda. Kakšno pa je tu razmerje med vodnim in komunalnim gospodarstvom?
»Postopamo podobno kot pri objektih za oskrbo z vodo. Lani
smo za sofinanciranje (do 30 %) čistilnih naprav porabili 1661 milijonov dinarjev. Največ denarja smo dali za ljubljansko osrednjo čistilno napravo in sicer 691,8 milijona dinarjev toliko kot je Ljubljana potrebovala. Sofinancirali smo tudi začetek izgradnje čistilne naprave v Vnanjih Goricah. Z našo akcijo pa smo realizirali že del naloge, ki jo Zvezi vodnih skupnosti Slovenije nalaga prvo dopolnilo k njenemu srednjeročnemu planu. To opredeljuje sofinanciranje (do 60 %) in- j dustrijskih in komunalnih čistilnih naprav v porečju Save pred hidro-: elektrarno Vrhovo pri Radečah.
Kako pa ste bili zadovoljni z delavnostjo delegatskih konferenc za skupščino OVS Ljubljanica -Sava?
»Mislim, da smo ena redkih samoupravnih interesnih skupnos-ti, ki je lahko ponosna na svoje delegate. Resnično tvorno sodelujejo pri nastajanju in izvrševanju planov. Če je pri tem svoj čas nekoliko »klecala« ljubljanska ; delegatska konferenca, moram reči, da se je tudi ta krepko postavila na noge in da intenzivno sodeluje v naši dejavnosti.«
STANE JESENOVEC
Doslednost pri zavarovanju voda
Ribiči z vrhniške ribiške družine vse pogosteje opažajo, da v naših vodah ni samo vedno več razne embalaže, temveč tudi vedno več pojavov onesnažitve in zastrupitve voda z raznimi škropivi in kemikalijami. Kar precej pogosti so primeri, ko posamezniki zlivajo v vode razna škropiva, ob potokih perejo škropilnice in tudi avtomobile. To povzroča zastrupitve voda in pogine rib. Neredki so tudi primeri, ko posamezniki iz greznic vozijo s cisternami gnojnico kar v tekoče vode. Ni dolgo tega, ko je v Hribskem potoku spet prišlo do pogina rib, vzrok pa je bilo spet pranje čopičev, posode in izlitje beleža v potok.
Ribiči opozarjajo, da so ta dejanja kazniva in zato prihaja tudi do tožb in najpogostejši izgovori kršilcev so, da niso vedeli, da kaj takega ne smejo početi in da niso vedeli, da lahko pride do zastrupitve vode in do pogina rib.
Zato opozarjajo vse, da odslej kaj takega ne smejo več početi Ribiči zagotavljajo, da bodo dosledni pri zavarovanju voda!
Proslava ob 8. marcu v OŠ Ivan Cankar
Vrnitev v življenje
Alkohol, sovražnik vseh živih bitij, je 2 vso svojo močjo zasvojil tudi mojo dušo ni telo. Dolgo let je prav počasi, vendar zanesljivo uničeval moje življenje in me pripeljal do take stopnje, da sama nisem našla rešitve in izhoda iz situacije, v kateri sem se znašla. Spoznala sem, da je edina moja rešitev, da poiščem spet svoj jaz, svojo izgubljeno osebnost ter zaupanje ljudi, s katerimi živim in delam, zdravljenje alkoholizma. Dolga in trpka je ta pot, na katero sem se podala, polna osebnega trpljenja in premagovanja samega sebe. Vendar moram povedati, da na tej poti nisem bila sama. Mnogi so mi pomagali, mi vlivali hrabrost in dvigali mojo samozavest, ki je bila že čisto na dnu. Najhuje pa je bilo, ko je za moj alkoholizem izvedela mati. Takrat sem mislila, da jo bo zadela kap. Kaj vse že je reva v življenju pretrpela za nas otroke in namesto, da bi imela lepo starost, ji je ob pogledu name krvavelo srce, ki si tega ni zaslužilo. Bila je vsa iz sebe in samo jokala je. Njene besede mi še danes zvenijo v ušesih. »Vse bo še dobro - samo pozdravi se. Pomagala ti bom, kolikor ti bom le mogla. Vse ti bom
dala. pa čeprav bom odtrgala iz lastnih ust. <• Iz njenih žalostnih oči so po licih drsele solze. Vendar to niso bile solze sreče - bile so solze obupa in trpljenja. »Reši sebe že zaradi otrok, ki bodo drugače sirote«. NI me zmerjala, ni me grajala, le njen pogled je nemo strmel vame. Začutila sem prezir do same sebe. Takrat sem tudi sklenila, da bom začela živeti drugače, pa naj bo cena, ki jo bom plačala, še tako visoka. Svoje preteklosti se spominjam z bridkostjo v srcu. Zdaj vem, da sem alkoholik in ob tem spoznanju sem vesela, saj dobro vem, da je prvi kozarec usoden in temu primerno se tudi obnašam. Ko pišem te vrstice, že dolgo časa abstiniram, obiskujem KZA, vsi najbližji so srečni, sama pa se počutim, kot da se ni nič zgodilo, vendar se je nekaj zelo pomembnega, kajti mogoče mi je prav spoznanje, da sem alkoholik, odprlo oči, mi vlilo novih moči. Ko je človek na rčbu propada, si želi spet živeti - zdravo živeti. V sebi imam veliko moči in volje do življenja - do življenja brez alkohola in upam, da mi bo uspelo, čeprav vem, da je to dolga, s trni posuta pot.
Pljučni rak na koncu cigarete
Od 29. februarja do 7. marca smo praznovali teden boja proti raku.
Vsako leto umre na zemlji približno 60 milijonov ljudi, za rakom pa jih umre skoraj pet milijonov. Vzrokov za nastanek te bolezni še ne razumemo. Vemo le to, da so nekatere oblike tako zločeste, da človek v nekaj tednih umre, nekatere novotvorbe pa povzročijo smrt po nekaj letih. Za obe obliki pa je značilna nenormalna rast celic.
Sprva je bil rak še redka bolezen. Iz leta v leto pa je bolj in bolj naraščal Od vseh rakastih obolenj najbolj napreduje rak na pljučih. Pljučni rak je bolezen modernega sveta. Zaradi raz ličnih vzrokov se vedno več ljudi zateka h kajenju. Eden od razlogov je občutek sproščenosti in pomirje-nosti, vendar kajenje sprošča in po-
Naš časopis - Glasilo Občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Vrhnika - Ureja uredniški odbor: Marina Jereb (predsednik), Vida Curk, Milo-, rad Borčič, Jakob Susman, Milan Selan, Cvetka Glumac, Franc Petelin (glavnj in odgovorni urednik), Ivan Žitko (tehnični urednik) - Naslov uredništva: OK SZDL, Cankarjev trg 8, Vrhnika - Številka žiro računa: 50110-678-54000 - Telefonska številka uredništva: 751 -325-Tisk: Tiskarna Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2 - Po mnenju Sekretariata za informacije v IS SRS na podlagi 7. točke prvega odstavka 26. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33-316-72) je Naš časopis oproščen prometnega davka.
mirja le tiste ljudi, ki so odvisni od nikotina.
Umrljivost je pri kadilcih več|a kot pri nekadilcih. Pri kadilcih cigaret je večja kot pri kadilcih cigar. Nevarnost, ki grozi kadilcem cigaret, je odvisna od količine pokajenega tobaka in trajnosti kaienja. Nevarnost, ki jo povzroča kajč-n|e, je odvisna od tega. koliko tobakovega dima vdiha-mo. Opustitev kajenja je vedno koristna. Vsak kadilec bi moral poznati zgodnje bolezenske znake raka na pljučih Možnosti za uspešno zdravljenje bolnikov s pljučnim rakom so majhne, saj večina bolnikov ne pozna začetnih znakov bolezni. Prvi znaki bolezni so kašelj in gnojni izmeček, pri nekaterih bolnikih obarvan s krvjo. Mnogi mislijo, da gre za prehlad Vsak kadilec, ki opazi takšen izplju-nek. se mora posvetovati s svojim zdravnikom
Kako odstraniti rakavo tkivo iz bolnikovega organizma, je najpomembnejše vprašanje. Nikoli se ne ve, ali je rak samo na pljučih ali pa je že prerastel druge organe prsnega koša. Če je bolezen odkrita prepozno, je kirurška terapija brezuspešna. Rakave bolnike zdravijo z raznimi obsevanji Pri teh bolnikih se širjenje raka za nekaj časa ustavi, vsekakor pa se podaljša njihovo življenje.
Novo zanimanje je vzbudil vitamin A (retinol) za zdravljenje in preprečevanje raka. Priporočajo uživanje naravnih živil in sicer: mleko, maslo, sir, jetra, ribe. Vitamin A je pomemben tudi za normalno rast, za nastajanje kostnine, za obnovo kože, za ohranjanje vida in sposobnosti za razplod Domnevajo, da vitamin A zmanjšuje stranske učinke, ki spremljajo nekatera zdravila proti raku.
Priporočajo redno rentgensko kontrolo pljuč vseh žensk in moških, ki so kadilci. Tako bi bolezen pravočasno odkrili in zmanjšali umrljivost.
Nataša Obradovič in Nina Hribar Organizacija RK OS Ivan Cankar
Sekcije mladih Doma JLA so čestitale vsem materam in ženam sveta.
Proslave ob dnevu žena
8. marec, dan žena, smo proslavili tudi v naši občini. V osnovnih šolah so pripravili priložnostne programe, upokojenke so se srečale v Močilniku, žene - invalidke v Domu JLA na Vrhniki. Tudi v Dragomerju in v Borovnici so skromno, a svečano obeležili ta pomemben praznik,
8. marca so v Domu JLA odprli tradicionalno razstavo ročnih del članov Sekcije za družbeno aktivnost žena. Tudi v delovnih organizacijah so pripravili sprejeme za članice kolektivov in upokojence. Najmlajši Vrhni-čani in njihovi vrstniki iz drugih krajevnih skupnosti so na dan žena obiskali ustanove in delovne organizacije.
M. ARSIĆ
Program Turističnega društva Vrhnika za leto 1988			
Turistično društvo Vrhnika čestita vsem občanom za 1. maj ter želi, da bi ga prijetno praznovali in se v čimvečjem številu peš napotili v Star maln. Nova ureditev vas bo prav gotovo prijetno presenetila, še zlasti kopalce, ki jih ne moti mrzla voda. Koča bo oskrbovana vse praznične dni. Hkrati naj vam povemo, da nadaljujemo z elektrifikacijo Starega malna, čeprav se električni kabel nenehno draži. Na začetku akcije je bil 1m kabla 46000 din, sedaj je 80000 din. Z lastnimi sredstvi smo kupili 300 m kabla, ki ga bomo kmalu položili v'zemljo. Potrebujemo pa ga še približno 300 m, ker smo traso nekoliko spremenili. Na naše prošnje za denarno pomoč so se do sedaj odzvale naslednje organizacije: TOZD in TOK Gozdarstvo Vrhnika, Komu-			naino podjetje Vrhnika, Občinski sindikalni svet, Obrtno združenje in Občinski odbor ZSMS. Ostale organizacije, ki smo jih prosili za pomoč, pa prosimo, da nam čimprej sporoče svoje stališče. V letu 1988 bomo organizirali več delovnih akcij, zato naprošamo vse člane našega društva in drugih društev, da se nam pridružijo, saj vemo: »V slogi je moč!« Iz našega obvestila ni razvidno, kaj je novega v Starem malnu, ker smo to namenoma obšli. Pridite in ugotovite sami - ne bo vam žal. Turizem smo mi vsi! Za Upravni in Gradbeni odbor Turističnega društva Vrhnika ANDREJ GRAMPOVČAN
Program Turističnega društva Vrhnika za leto 1988 v din			
Tek. ' štev. Opis programske naloge	Skupaj program 1988	Turistična Ostanek taksa iz 1987 1988	TOZD-i      Društva        KS- DELO in            in       Verd in      TOZD-i       občani Izredni Najemnine         DPO        ostali     Zaplana       usluge         drugi prihodki
A/1. Elektrifikacija (prenove) področja Star mlin	7,700.000		3.000.000    2,000.000      240.000      400.000 3,860.000
2. Opornizidobjezeru50mx2m	2,500.000	1,000.000	1.000.000 500.000
3. Obnova ostrešja Koče Star maln	3,200.000	1,500.000 .	800.000                      100.000 800.000
4. Parkirni prostor (makadam) pod Starim malnom	500.000	200.000	200000 100.000
5. Vzdrževanje razglednega stolpa	350 000	250.000	100.000
IZDATKI SKUPAJ (A)	14,250.000	2,500.000 450.000	1,000.000    3,000.000      300.000      240.000    1,400.000 5,360.000
8 Funkcioniranje društva - reži]a			
t. Poslovni prostor v Črnem Orlu	120.000	120.000	
2. Ogrevanje poslovnega prostora	80.000	80.000	
3 Elektrika poraba	150 000	150.000	
4. Pisarniške potrebščine 5. Urejanje parka Močilnik	80.000	80.000	
	200.000	200.000	
i 6. Za delovne akcije	300.000	300.000	
SKUPAJ (B)	930.000	300.000 630.000	
SKUPAJ (A + B)	15,180.000	2,800.00 1,080.000	1,000.000    3,000.000      300.000      240.000    1,400.000 5,360.000
PREDVIDENI PRIHODKI ZA LET019£	8		
1, Ostanek od leta 1987	2,800.000		
2. Turistična taksa 1988	1,080.000		
3. Najemnine za leto 1988	1,000.000		
4. TOZD in druge del. org. 1988	3,000.000		\
5. DPO-Društva	300.000		
6. Usluge - TOZD-i in društva, KS	1,640.000		
7. DELO-člani TD.PD in ostali	5,360.000		
~" SKUPAJ	15,180.000		\
Upravni odbor Turističnega društva Vrhnika