Ako Gospod ne >ida. Toiiko razočaranja ˇ toliko oCeb, ki 8« upalo ^ sl&Tci Paiis! VTelikcm apitnja so bila srca, ko se je začelo delovanje tnirornega posreta, toda ap&Dje gifce in opada, čimbolj bi morala stvat bitsti proti konca Veliki zidarji aamerarajo postaviti poslopje. r k&terem se narodi ne bi mogli dobro poeuUti.. Z*to se vsaj s srcem bolj ia bolj odtujo/cju got^odi, v Ptirtf.u im si akašajo po 8»oji iuudroht; ftrediti *.vvtjenjc. Vedto balj pribaja na daa. da pariairi gospodje niso na svojem me«ta. Kako zdajo, mti lie Temo. Tod« eao ipoznavamo, za dober fondameat niso poikrbcli. Ediaa podlagt oi jim mo-rala biti resnica ia pravica,' toda vse »aže, da jim ni. Brez te podlsga pa ne bo priSlo niC dobregm ca bvetlo. Gbvek se nehcta zopef ia zopet epomai izreka psalmistavega: Ako Go.poi na zida bifie, ae zastocj trodrjo ki jo z.dajo —  V Pariza delaje člsti naravni raiam, brez kakcga vpliva ali vcd&t.a od zgoraj. Bog in »jego?* pravica sta izkljcčena in nimaia nubene besede. Z»to vidimo. d», kjer se kri»ajo jrteresi božj« pra- vico in iTetovne dobiCkarske pclitike, gotovo pod !*ze prva in zmafraje droga. Vzett je beseda tadi vidaenca camestnika božjema n& zemlji, sv. Očeta papeia. Niao ga vpraiali, niso ga pozvali, sam se pa ttdi DoCe in ne more vsiSjevatl Zato molCi — molCi že celo vrato mesecev. Macga srca iirom aveta težko preaaSajo ta molk. Vajena so, da jim hitijo misli proti Rimn in ae jim olajSijo skrbi. Vajena so, da poslnšajo tistega mofa, kat«remn pratijo oče in ga ljabijo kakor oCeta. Ia ta oče je t straSnih letib vojskt go^oril, mnogo go\oril. Vse )e stoiU, da bi astaril morijo narodoT, vse, kar je le mogel. In ko ni bilo upati, da bi se kmalu ustavilo sovrafitvo ˇ ccloti, je pričel lajSati strašao gorje vsaj na ta naCin, da m je zaTzel za tists, ki so bili v»led vojske prizadeti. Takrat je Benedikt XV. macgo govoril Dr# Srtbraič je piaal o tem t »Casa« U napis&ti je moral dolgo razprtTO. Razmere narodov Be niso urejene. Včaaih mi slimo, da nam ioga pogis, loga bolj aego kdaj med vojtkc. Imamo >Ciae dneve«, ki nas polnijo ž bojaznija Toda nimamo jih samo mi, im»jo jih todi drngi narodi. Potrebnjemo odreiilnih glssov, čakano »pasitelja. Naj pride odkcdtrkoli, sprejeli ga bomo, samo da pride, Bamo da nam ozaani dneve mira in sprave. Prvi in največji glasnik sprare med svetovno vojsko je bil Beneiikt XV. Toda niso ga pcsluSali Ni bil od tega sveta in ni imel ničeiar, r*,zna dobro voljo ia besedo. PriSel je drugi — Wilson. Bil je mogočaež sveta — nad polovico sveta je Slo ža njun. Potrebovali so ga. Tisti, ki ga Be niso potrcbovali, so se roa smejali. Ko so spoznaH, da ga tadi sami polrebojejo, se priSeli klicati: Živel Wilsoa — reSitelj! Ali bo Wilsona ˇ zgsdovini ostal sloves refiitelja? NjegOT vpliv gine, njegova beseda |obi ve Ijavo — Bog ve, če je ne bo popolnoma izgabila. Verojemo, da je VVilson istega mišljenja kakor pred ietom dni. Verujemo v njegovo dobro voljo. Toda dragodi manjka tiste dobre roije, zato ostaja Wilsoa Tedno bolj sam — kakor je ostal sam Benedikt XV. In ve^dar je Wilson mogoBaei sveta, moi, za katerim stoji vsa ona Airerika, ki je pred kratkim ngnala Erropo. Morda bomo doiiveli, da W)laon z vso svojo dobro vo!jo in z tso stojo mogočnostjo *ne bo ničesar dosegel. Kaj bi v teh razmerab dosegel sv. 02e? Pafi bi bila zastonj vs&ka beaeda. In on niti ni od tega steta. Glasov od dragod pa gospoda, kl ima danes v rokah asodo sTeta, aoCe poslnSati. Zato sy. OCe molCi. MolCi, ker mora molčati. Tcda bodimo prepriSani, da pride čas, ko bo sv. Oče zopet apregovorll. S paznim in badaim očesom motri razmere Sirom sveta in Caka be* notka, ko bo imel teč npanja, da njegoTa beseda ne bo več glas opijočega t paSCari. Mjego? pozir ne bo več znimeuje, ki se^ma bo nasprotovalo. N« samo v Pariza — ne, še marsikje po svetu se kojejo načrti za bodočaost in visska gospoda pri zeleni mizi bo morda kmaln izprevidela, da st ji izTija iz rok iezlo, 8 katerim gaspaduje nad aretom. Prosimo Boga, da bi kmaln prisel odreiilni glts, protimo, da bi ta odrefiilai gl&s aasel pri mogoflniiih aveta — dovolj dobre Toija.