migracije, deleže dnevnih migraniov po posa- meznih naseljih (od vsega zaposlenega prebi- valstva v posameznem naselju), spolno in sta- rostno strukturo migraniov, način prihoda na delo idr. Osnovne napotke za izdelavo programa raziskovalne naloge in koristne podatke lahko najdemo v naslednji literaturi, ki je na voljo v knjižnici oddelka za geografijo. Filozofska fakulteta v Ljubljani, Aškerčeva 12. Vrišer, I., Uvod v geografijo. Univerza v Ljubljani, Ljubljana 1982. Klcmenčič, V., Geografski problemi i metode proučevanja svakodnevnog putovanja rad ne snage od mesta stanovanja na rad i obratno, Zbornik VI. kongresa geografov SFRJ v Ljubljani. 1961. Šlefc, T.. Dnevne migracije v občini Škofja Loka, Loški razgledi XXIII., Škofja Loka 1976. Zgonik. M.. Dnevna migracija prebivalstva in ekonomsko - geografska diferenciacija Dravske doline, Zbornik razprav 1970, Maribor. Feletar. D.. Dnevne migracije u Koprivnicu, Geografski glasnik 39, Zagreb 1977. MIGRACIJE NA ZAČASNO DELO V TUJINO Anton Gosar* Jugoslovanska družba, predvsem pa prebi- valstvo Slovenije izkazuje v zadnjih nekaj letih izredno dinamiko selitvene mobilnosti. Dnev- na migracija na delovna mesta v izvenagrarnih dejavnostih je v Jugoslaviji zajela že 15,8'v vsega aktivnega prebivalstva, začasna zaposli- tev v tujini pa je v skoraj tridesetletnem obdo- bju trajanja zajela preko deset odstotkov vsega prebivalstva države, oziroma več kot tretjino delavcev zaposlenih izven agrarnih dejavnosti. Danes ima Jugoslavija v tujini okrog sedemsio- tisoč svojih državljanov, od katerih jih deseti- na odpade na slovensko nacionalnost. Največji delež, začasno zaposlenih Slovencev v tujini pomenijo prebivalci obmejnih regij od koder jih v tujini dela približno ena četrtina. Poleg Severovzhodne Slovenije, ki oddaja v tujino največ delavcev na začasno in sezonsko delo v tujino, izstopajo s številom in deleži tudi neka- *, dr.. Oddelek za geografijo filozofske fakultete Univerze 11. Kardelja, Aškerčeva 12. Ljubljana. tera območja klasične, že predvojne emigracije na luje (subpanonska in kraška območja Slo- venije). Oblikoval se je migracijski cikel pre- bivalstva. ki ga karakterizira predvsem mobi- lnost prebivalstva v sklopu odhajanja, perma- nentnega preseljevanja in vračanja z dela v tujini. Migracijski cikel predstavlja namreč socialno in prostorsko mobilnost izseljenca in obsega sklop človekovih dejavnosti med kra- jem stalnega bivanja, delovnim mestom v tuji- ni in območjem povratka. Pri tem so zajeti številni prostorski premiki, ki so velikokrat povezani s socialno preslojitvijo migrania in njegove družine. To se odraža v dejavnostih kol so bivanje, delo. oskrbovanje, izobraževa- nje, raba prostega časa itd. ki bistveno prispe- vajo k preoblikovanju kraja in prostora odho- da oziroma cvcntuclnega vračanja v matično domovino. Dandanes težko ločimo procese v pokrajini, ki so izključno izraz začasnega zaposlovanja v tujino, od tistih, ki niso tudi rezultat družbenih 77 in urbanih vplivov. Vendar prav v Sloveniji sledimo območjem, kjer v prepletenosti vseh dejavnikov v prostoru prevladujejo direktno zares le emigracijski dejavniki. Predvsem gre iskali prednostno zaradi zdomstva preobliko- vano pokrajino v občinah Severovzhodne Slovenije. Tod gre za dolgotrajen proces, ki ga lahko primerjamo le z vplivi, ki se stalno širijo tudi iz. industrijskih centrov na podeželje. Oba procesa, ki vplivata na razkrajanje podeželske kmečke strukture, sta pripomogla k temu. da je slovenska družba bolj urbana kot katerakoli druga v Jugoslaviji. V Sloveniji so se oblikova- la specifična območja svojske kulturne pokra- jine, območja koncentracije in zgostitve prebi- valstva ter območja razseljcvanja, razkroja in odmiranja agrarne družbe, neredko prav zara- di prehajanja državnih meja in zaposlitve v tujini. V okviru omenjenega migracijskega cikla je komponenta odhajanja številčno močnejša od povratniškega loka. Negotovost, ostati ali vrniti se, v nemajhni meri, predvsem s posrednimi učinki (dolgotrajna gradnja in finalizacija hiše, nakup in vlaganje v opremo za gospodinjstvo, obrt in kmetijstvo, izgradnja vikendov, obdobno povečana poraba energije in obremenitev prometnih poli), vpliva na oblikovanje in preobrazbo mnogih območjih v domovini. Posredni ali neposredni učinki zdomstva se potem kažejo ne le v spremenje- nem odnosu do kmečke zemlje (kmetijska raba le manjšega najugodnejšega zemljišča v zasebni, zdomski lasi i za specializirano in mehanizirano kmetijstvo), temveč tudi v boga- tenju prostora z urbano infrastrukturo (boljša oskrba je neredko rezultat začasnega zaposlo- vanja v tujino: servisne delavnice, privatne trgovine, obrti). Pri proučevanju teh. za geografijo pome- mbnih, demogeografskih procesov je v glav- nem potrebno opredelili predvsem naslednje dejavnike: © število in strukturo delavcev na začasnem delu v tujino in njihovih družinskih članov glede na kraj stalnega bivališča, kraj zaposlitve v tujini in eventualnega drugega kraja vrnitve (demogeogralska in socialnogeografska anali- za), O časovno in distančno odmaknjenost oziroma obdobnosi zaposlitve v tujini (opredelitev kraja zaposlitve v tujini in čas prve in ponov- nih začasnih zaposlitev), O navezanost na domače okolje in domovino (pogostost obiskov in dejavnost v domovini) oziroma že doseženo integriranost v tujini (mikrolokacijska analiza bivalnega okolja, dejavnosti in strukturnost članov, ki žive v tujini). Omenjene dejavnike .ki delujejo pokrajino- tvorno (npr.: depopulacija: sprememba staro- sine in spolne strukture; območna revitaliza- cija. ali odmiranje gospodarstva) registriramo s pomočjo naslednjih pomembnejših delovnih metod: O /. metodo vrednotenja statističnih podatkov (popisa IM7I in I9.SI) - O /. metodo anketiranja delavcev na začasnem delu v tujini O z metodo karliranja hiš, naselij in območij z izrazitim deležem delavcev na začasnem delu v tujini G z metodo komparativne analize zbranih podatkov O /. metodo tipiziranja območij začasnega zaposlovanja na tujem Podalke pomembne za geografsko analizo in vrednotenje pokrajine, v kateri se kažejo vplivi začasnega zaposlovanja v tujino ("eko- nomske migracije") ponavadi zbiramo na na- slednjih naslovih: O na Republiškem zavodu za statistiko (in v nj. publikacijah), ki žal šele od leta 1971 spremlja začasno zaposlovanje v okviru rednih popisov (podatki po krajih, KS, občinah in republikah) O na občinskih oz. medobčinskih skupnostih za zaposlovanje, ki ažurno spremljajo odha- janje in vračanje delavcev na in iz začasnega 7« dela v tujini (občasno opravljajo ankcic med občasno doma prisotnimi člani "zdomskih" družin) O na Oddelkih za prihodke občanov (davčni upravi) posameznih občinskih skupnosti (ki spremljajo gradbeno dejavnost in gospodarske rezultate vrača joči h se delavcev); O na Oddelkih za urbanizem, Geodetski upravi in Katastru (kjer naj bi se namembnost posameznega zemljišča ob spremembah regi- strirala). Obsežna anketa, ki jo je v sedemdesetih letih med zdomci izvedla Fakulteta za soci- ologijo, politične vede in novinarstvo (vodja projekta: prof. dr. Niko Toš) lahko služi kol osnova za geografski vprašalnik. Krajše vpra- šalnike. ki so služili kol dopolnilo obsežnejšim socialnogeografskim anketam je pripravil tudi Inštitut za geografijo Univerze v sodelovanju z avtorjem lega prispevka. Kartiranjc območij, v katerih smo zasledili intenzivnejše odseljevanje ali priseljevanje "zdomcev" opravimo na karti 1:5000 in posebej vnašamo spremembe, ki so nastale po letu 1960. Z analizo lastniških odnosov (lastništvo parcel) prenešenih na karto nato sklepamo o transformaciji pokrajine tudi pod vplivom začasnega zaposlovanja v tujino. Baučič, Radnici u inozemstvu prema popisu stanovništva Jugoslavije 1971, "Migracije radnika". knjiga 4, Zagreb, 1973. Gosar, A., Začasno zaposlovanje iz. SRS v tujini. Geografski vestnik LI. Ljubljana. 1978, Gosar, A., Zdomstvo in preobrazba podežel- ske krajine. Geografski obzornik 34/2, Ljubljana I9.S7. Klemenčič, V., Sezonska in začasna zaposlitev prebivalstva Slovenije v luči socialncga, ekonomskega in regionalnega razvoja, In- štitut za geografijo Univerze, Ljubljana, 1970. Klinar. Mednarodne migracije. Obzorja, Maribor, 1976. Olas, L.. Vpliv migracij na socialni in prostor- ski razvoj Prekmurja, Geografski simpozij v SV Sloveniji. Geographica Slovenica, Maribor 1973. Pak, M., Migracije: Vodnik po razstavi, Inšti- tui za geografijo Univerze, Ljubljana, 1979. Raziskovalni inštitut FSPN, Slovenci v Nemči- ji. Migraci je. Bilten