c Dt. M. Pivec: Drobtine izza'časa Napoleonove Ilirije. 49 Drobtine izza časa Napoleonove Ilirije. Dr. Melitta P i v e c. V pariških Archives nationales se nahajajo v poročilu Pellenc-a karakteristike nekaterih domačinov, ki pri nas znabiti še niso znane. Pisani (La Dalmatie) jih omenja mimogrede. Govoreč o francoskih upravnikih pravi na str. 340: »... nous trouverons sur la plupart d’entre eux de curieux renseignements, dans un rapport conserve aux A. n., et dont 1’auteur, le conseiller Pellenc, avait r e

Ljubljani. Je eden najbolj bogatih prebivalcev 'Kranjske, kar se tiče posestev in rudnikov, in nihče v vsej Iliriji ni tako spoštovan kakor on. Svoje bo- 4 * 52 tč a s«. gastvo posvečuje dobrodelnosti, vzdržuje obratovanje rudnikov, 100 rodbin mu dolguje eksistenco. Njegovo znanje samo bi za¬ dostovalo, da ga napravi slavnega. Smatrajo ga za enega izmed najbolj učenih mineralogov Evrope in je korespondenc Instituta, Protin je vzel njegovim nogam možnost gibanja, a vsakdo hrti ga obiskati. Dubrovniški vojvoda (Marmont) ga je obiskal vsak teden, in nobeden tuj izobraženec ne pride v Ljubljano, ne da bi njega obiskal. Zois je zelo naklonjen francoski vladi. V Av¬ striji so mu dali Leopoldov križec, ki ga pa ne nosi. Če bi mu dali križec legije, bi vsakdo smatral to za dokaz, da nobena zasluga ne ostane skrita očem in pravičnosti Nj. V. Št. 38 poročila našteva zopet uradnike, med temi domačine: Mr. le Baron de Tauferer, Illyrien; Mr le comte Stratico, Dalmate; Mr le Baron Baselli, natif de Gorice. -- Drug baron Zois se omenja v kartonu F 1K 62 (Pays čtrangers, Provinces Illyriennes, Administration generale) no. 4, ki vsebuje poročilo koroškega intendanta Ed. de Charnage o stanju Ko¬ roške v 1. 1812 (dat. 5. marca 1813). — V poglavju o živinoreji pravi: r.La race du petit betail aujourd‘htli existant ne donne qu'une laine grossiere. Les essais faits par quel- ques particulliers pour naturaliser des brebis dltalie a la laine fine semblent etre demeures sans succes et les proprietaires les plus in- struits pensent que le climat est trop froid pour que les Merinos ne dčgenerent pas. Je remarque cependant que M, le ba¬ ron Charles de Zois a forme preš de L a y b a c h , sous un ciel consequemment qui differe peu de celui des grandes vallees de la Carinthie, une bergerie de Mčrinos. Sedanja pasma drobnic daje samo grobo volno. Poskusi udomačiti italijanska jagnjeta s fino volno so se ponesrečili in najbolj izobraženi posestniki mislijo, da je podnebje premrzlo in bi Merinovce degenerirali. Baron Karol Zois pa je napravil v bližini Ljubljane -— torej v podnebju precej podobnem onemu koroških velikih dolin — ovčarijo s pasmo Merino. Če se ta poskus posreči — pravi intendant — potem predlaga, da poskusi vlada potom bčliers Merinos v raznih krajih za povzdigo pasme. Končno vsebuje karton F IE 65 (Personnel administratif 1810 do 1814) sledeče pismo škofa Kavčiča generalnemu gu¬ vernerju Duc d'Abrantes (Junot): Laybach, le 28 avril 1813. Votre Excellence! Ce n’est qu'avec la plus vive reconnaissance que j’ai rhonneur d'accuser a V. E. reception de la lettre du 8. Avril accompagnee de l’extrait du decret imperial du 2. Avril portant ma nomination dan« la legion d’honneur. Dr. M. Pivec,- Drobtine izza časa Napoleonove Ilirije. 53 Ce temoignage dc satisfaetion doni S. M. l'Empereur et Roi a daigne decorer ma viellesse ne peut qu'augmenter mon entier devoue- ment a 1’auguste personne de S. M. et il me servira d'un nouveau motif de meriter la continuation de ses graces par le žele pour le Service de 1'Empereur et pour les devoirs de mon ministere. Cc sont les sentiments de ma reconnaissance dont tout penčtre j'ose prier V. E, d'en vouloir bien faire 1'Interprete aupres de S. M. et d’agrčer 1’assurance de mon profond respect avec lequel j'ai l’hon- neur d’čtrc De Votre Excellence le tres humble et tres obeissant Serviteur L'eveque du diocese de Laybach Antoine. K. se zahvaljuje za imenovanje v častno legijo z 2. aprila, obljubi, da bo ta čast še povečala njegovo vdanost cesarju in njegovo vnemo v delovanju za cesarja in v izpolnjevanju sta¬ novskih dolžnosti, in prosi generalnega guvernerja, da sporoči to zahvalo cesarju. Guverner je potem s pismom dat. Žara, 7. maja 1813, to za¬ hvalno pismo poslal ministru za vere. V ljubljanskem muzejskem arhivu pa se nahaja v fasc. F 39 (Franzosische Itivasion) tudi sledeče pismo Škofa Kavčiča kranjskemu intendantu; Laybach, le 11. juin 1811. Monsieur 1'Intendant! Les details que Monsieur 1'Intendant general m a demandes par sa Circulaire du 20. Avril No 4290 et dont Vous faites mention dans votre lettre du 4. de mois, sont tels que pour les elabourer d’apres ses ordres il ne faut pas seulement beaucoup de pcine et exactitude, mais encore assez de temps pour en reccrvoir des elements indispen- sablos de toutes les Cures et Chapellenies de mon diocčse qui ren- lermant diz neuf decanats Vous comprendrez bien qu'il ne nia pas encore čtč possible de Vous transmettre ce qui con^erns la partie de votre cerclc situee dans mon diocese, mais jc tacherai de satis- faire a votre demande aussitot qu'il sera possible, et je m'y confor- merai exaotement aux modeles prčscrits qui ne renfei-mant aucune cokmne pour la conduite politique et morale de mes ecclesiastiques j’ai toute raison de croire que le gouvernement vous ayant charge de lui fournir ces renseignements ne les veut pas avoir de moi. Cest potirquoi Vous me pardonnerez, si vous n'y trouverez'pas les observations que vous souhaitez, et je Vous prie de considerer qu‘il n‘est pas d'un čveque de critiquer publiquement les moeurs de son clarge, dont la connaissance lui parvient quelquefois par des voies qu’il ne doit aucunement publier pour n abuser de la confiance dc ses ouailles; mais parlant de cet objet j’ai 1’honneur de Vous assurer en gčneral quc jc suis assez content dc la conduite morale dc mon 54 Č a s Clerge, et quant a sa conduite politique je Vous prie de me croire que je ne connais personne d’entre mes Ecclčsiastiques, qui eut manifeste des seritiments contraires ou dangereux au Gouvernement et que je me sans doute croirois oblige d'en avertir le Gouvernemeni aussitot qu'il m'en seroit parvenu la connaissance. J’ai 1'honneur Monsieur 1'Intendant de Vous offrir 1'aussurance de ma haute consideration. L’eveque du Diocese de Lavbach • Antoine. Škof obljubi poslati statistiko, ki jo je zahteval intendant. Odklanja pa izpolnitev rubrike o moraličnem in političnem ob¬ našanju svojih duhovnikov, ker ni stvar škofa kritizirati javno nravnost lastnega klera. V splošnem pa lahko zagotavlja, da je precej zadovoljen z moralo svojih duhovnikov, in kar se tiče politike, ne pozna nikogar, ki bi bil nasproten vladi; sicer pa hi sc čutil obvezanega vlado o takem pojavu takoj obvestiti. Iz našega kulturnega življenja. Skol dr. Jos. Srebrnič se je rodil 2. februarja 1876 v Solkanu pri Gorici. Ko je z odličnim uspehom končal gimnazijo v Gorici, je odšel na filozofsko fakulteto dunajske univerze, kjer je študiral zgodovino 1 in zemljepisje kot glavna predmeta. Dne 28. februarja 1902, ko je bil že nastavljen kot suplent na goriški gimnaziji, je bil promoviran za doktorja filozofije. Že v jeseni istega leta se je podal v Rim v Collegium Germanicum et Hungaricum. Tu je na gregorijanski univerzi študiral najprej eno leto skolastično filozofijo in nato teologijo ter iz obeh napravil doktorat. Na vseh svetnikov dan 1906 je imel novo mašo. Ko se je vrnil v Gorico, je bil v jeseni 1907 nastavljen kot bibliotekar in študijski prefekt v goriškem centralnem semenišču. V marcu 1909 je postal suplent in z novim letom 1910 profesor cerkvene zgodovine istotam. Med vojsko se je z goriškim semeniščem preselil v Stično. Dne 27. januarja 1920 je bil imenovan za rednega profesorja zgodovine grško-slovanskih cerkva in starokrščanske književnosti na teološki fakulteti ljublj. univerze.—Njegovo javno delovanje je bilo kaj mnogo- stransko. Najprej na Goriškem, kjer je bil ozko zvezan z delovanjem Novega časa in struje, ki se je zbirala okolu njega; po vojni pa v Ljubljani, kjer je postal predsednik Leonove družbe, ki jo je vodil preko najtežje povojne dobe, in urednik »Časa«. Stik z organizacijo katol. dijaštva, iz katere je tudi sam izšel, je gojil prav do zadnjega. Z vnemo je sodeloval dalje pri Jugoslovanski matici. •