Gospodarska novica.
(Namest slamnatih streh strehe iz rušinj) priporoča nek Anglež JohnBosvel, ki je dva skednja tako pokriti dal in se prepričal, da take rušnjate strehe niso drage; bolj terdne kot slamnate so zoper dež, veter in zmerz-lino, pa tudi bolj ognja varne, ker se odzunaj ne morejo vžgati. Narejajo se pa takole: Podstrešje se naredi enmalo močneje kakor za slamnato streho, in se pokrije z rušnjami (Rasen); čez rušnjo se nameče z lopato za 2 pavca debelo mavte (jnoltra), kteri je pomešan z drobnim peskom in z drobno rezanco. Da je taka streha terdna, je treba, da se naredi manj sterma kakor so slamnate. Ako se primeri, da po veliki suši se napravijo razpokiine po rušnjati strehi, naj se z redko mavto skerbno zadelajo. Naj boljši čas take strehe narejati, je poleti, kadar je gorko, da se mavta kmali posuši. Bosvel terdi, da rušnjata streha komaj deseti del toliko velja (košta) kakor iz škerl (ploš) narejena in da se tudi bol ji kup naredi kot slamnata.
188