398
Novice iz deželnih zborov.
Deželni zbor kranjski.
V 4. seji (28. nov.) je prvosednik dr. pl. Wurzbacb zboru naznanil 5 peticij , ki so mu bile izročene : ena od mestne občine v Kranji, naj deželni zbor sprejme znani predlog Bleiweisov o šolskih zadevah, — dve od občine knežaške zarad oproščenja občin od poštnine za službena pisma in zarad porabe žandarmerije po županih, — dve pa iz Dunaja. Dalje je naznanil prvosednik, da se je poslanec Golob odpovedal poslanstvu. Potem so  prišle  današnje  zborove obravnave na vrsto*
Deželni odbornik dr. Bleiweis poroča v imenu deželnega odbora o napravi deželno sirotnice (Lan-deswaisenhaus). Iz tega poročila se kaže, da je iz starodavnih časov za to napravo že nabrano veliko denarja; mestna gosposka ima 64.100 gold. v obligacijah, deželna vlada 133.000 gold. tudi v obligacijah, dalje je še druzih 14.500 gold. in ustanova ranjcega prof. Me-telko-ta z 54.000 gold. Mogoče je po takem začeti a ustanovljenjem sirotnice ; potreba njena pa je tudi očitna. Državno ministerstvo je izreklo, da ga je volja premoženje, ki ga vlada zdaj v svojih rokah ima, izročiti deželnemu zastopu, ako deželni zbor sklene, da se napravi deželna sirotnica. Ker je mestni zbor že izrekel, da rad stopi v družbo z;a napravo deželne sirotnice, tedaj deželni odbor danes predlaga zboru: naj izreče, da sirotnica ima biti deželna.         x
Poslanec Gruttman z gorko besedo podpira odborov predlog ter dokazuje potrebo, da 'se brez odlašanja napravi deželna sirotnica. — Poslanec Brolich govori zoper predlog, češ, da se deželi nako>pljejo novi stroški na glavo, kteri se morejo nabrati le po novih prikladah. Poslanec Kromer ni zoper predlog deželnega odbora, vendar želi, naj bi se ta stvar prav do dobrega prevda-rila in ne prihitela tako, da bi stroški, za nakup poslopja in njegovo pohišje ne požrli sirotnieinega premoženja in razodeva še druge pomislike, ktere pa je poslanec dr. C os ta tako na vsako stran razjasnil, da ni ostalo nobenega temeljitega pomislika več% Dalje poprime tudi dr. To man (slovenski) besedo in med drugim reče, da glede" na to, da vse premoženje, sirotnici na-
399
menjeno, obstaja v obligacijah, bi prav živo želel, da bi namesti obligacij golo zidovje sirotnice že danes stalo. (Dobro!) Poslanec Svetec še od druge strani (slovenski) dokazuje potrebo, da danes deželni zbor izreče, da hoče napraviti dež. sirotnico, in ta drug razlog je ta , da se poprimemo ponudbe ministerske brez obotavljanja, ker ne vemo , ali bode vlada drugič spet tako pripravljena nam to premoženje izročiti kakor je danes , in to isto velja od mestnega zastopa. Na posled govori še poročevalec dr. Bleiweis in iz sporočila odborovega dokazuje, da sirotnica in nove deželne priklade niso v nikakoršni zvezi. Sirotnica, ki se ima napraviti, stoji sama zase, ima svoje premoženje in kolikor ga bo premalo , se bode poiskalo po drugih potih in ne po do-kladah na davek, ker je preočitno , da z davki siro-maškega naroda ne bodemo sirotnice zidali. — Po tem se je glasovalo, in, razun g. Brolicha, so vsi poslanci bili za to, da se sirotnica izreče za deželno napravo.
Drugi predmet današnje seje je bil predlog deželnega odbora o napravi niže učilnice za kmetijstvo na Kranjskem. V imenu dež. odbora je poročal dr. Bleiweis. V tem sporočilu je bilo obširno razloženo, kako so drugod osnovane kmetijske šole in koliko denarja je potreba, da se ustanovi taka učilnica in vzdrži. Potreba take učilnice za Kranjsko je oči-vidna, al sedanji denarni stan, dokler se deželi ne povrne med francozkim gospodstvom vzeto njeno premoženje , je tako reven , da ne zmore tolikih stroškov. Predlog deželnega odbora je tedaj bil, naj se poskusi osnovati kmetijska niža učilnica skupno z doljnim Stajarskim, Istriškim in Goriškim, in v ta cilj in konec naj se deželni odbor spusti v dogovor z deželnimi odbori omenjenih dežel, ki so si podobne v zemlji in obdelovanji njenem, pa tudi sorodne v učnem jeziku. — Ta razprava bila je živahna. Prvi poprime vitez Gut-mansthal besedo in obžaluje, da deželni odbor predlog stavi, po kterem se ne bo dala učilnica napraviti, in vendar zemlja naša tako silno potrebuje umnega gospodarstva. V vsej deželi nimamo ne enega veljdka v kmetijstvu, kterega bi v potrebi za svet poprasati mogli, nimamo dobrih oskrbnikov, dobrih delavcev — ničesa nimamo: kmet kranjski je sicer delaven in prebrisana glava, pa je neveden, in za to ne more naprej, ker nevednost je nemoč. Veliki posestniki po takem ne morejo svojih zemljišč sami obdelavati; prisiljeni so dajati jih v najem (štant), in tako so začeli že tudi ravnati srednji posestniki. Pomoči je tedaj hitre treba in stori naj se saj to, kar je brž mogoče; zato nasvetuje pl. Gutmannsthal, naj se, dokler ni kmetijskih učilnic v deželi, odloči vsako leto 1500 gold. iz deželnega zaklada za štipendije, da grejo mladenči na druga avstrijska učilišča se kmetijstva učit. Poslanec Guttman podpira ta predlog. Dr. To man pa (slovenski) govori zoper ta predlog, in vpraša: ako je naš kmet zares na tako nizki stopnji kmetijske vednosti, kdo je temu kriv? On ne, ker poduka ni nikodar dobival popred, dokler „Novic" ni bilo. Sicer pa ni res, da naš kmet je manj podučen kakor kmet druzih dežel. Ako se hoče podučiti naš kmet, mora imeti učilnico v svojem maternem jeziku; tega pa ne namerava Gut-mannsthalov predlog, zato je že sam po sebi tak nasvet pokopan. ^ S štipendijami bi le potrosili 1500 gold., pa ne dosegli, česar je potreba našemu poljedelstvu. (Pohvala.) Poslanec Svetec povdarja to, kar je deželni odbor v sporočilu svojem rekel, da le denarja manjka, s kterim bi osnovali kmetijsko učilnico. Žalostno je to, pa resnično. Zato naj bode deželnemu zboru to iznova povod, da zahteva od državne vlade, da deželi povrne njeno premoženje. Tudi Svetec je zoper štipendije, ker
po njih bi ravno tega ne dobili, česar potrebujemo: učilnic v domačem jeziku. Ker pa je stvar važna, na-svetuje, naj se predlog deželnega odbora izroči v pre-vdarek posebnemu odseku, v kterega naj zbor voli 5 mož. — Poslanec Dež man podpira Švetcev predlog s tem dodatkom, da izvoljeni odbor naj v pre-vdarek vzame predlog deželnega odbora, pa tudi predlog Gutmannstbalov, ker ne želi, da bi ta predlog brez resnega prevdarka pokopali. Dalje vpraša: kje bi brž dobili za nauk v kmetijski učilnici sposobnih učiteljev? in poslednjič še dodaja, da bi se o poslanstvu mladen-čev na tuje učilnice tudi gledalo na to, da se učijo gozd-narstva. — Naposled (slovenski) govori še poročevalec dr. Bleiweis in odbija ostro kritiko Gutmanns-thalovo o grajsčakih in kmetih naših, ter misli, da pl. Gutmannsthal ne poznd naše dežele tako, da bi se mogel v pretres njen spuščati. Dežela naša ima v kmetijstvu dobro izvedenih grajščakov, le želeti bi jih bilo še veliko več; pa tudi umnih kmetov ima veliko in saj toliko, kakor druge avstrijske dežele, v kterih se ista tožba razlega zastran kmetijstva. Naša zemlja ni rodovitna, kmet je večidel reven, pa v obče je priden. Zaostal je le po slabo osnovanih ljudskih šolah, ki do poslednjega časa se niso ozirale na potrebo kmetijskega poduka, —- zaostal je, ker ni imel dosti izgledov po praktičnih šolah kmetijstva, in to so izvrstno obdelovana grajščinska vzemljišča, — zaostal je, ker nima kmetijskih šol. Štipendije bi bile zavržen denar, ker dežela bi ljudi plačevala, da bi šli na tuje, domu bi jih pa morebiti ne dobila več; imamo štipendije za dunajsko živinozdravniško šolo, pa še nobenega živinozdrav-nika po teh štipendijah, iz deželnega denarja plačanih, nismo dobili nazaj. Ako grajščak potrebuje izvedenih oskrbnikov, lahko se jih za svoj denar naroči iz tujih dežel. Mi potrebujemo domače šole za kmečke mladenče. Učitelji se bojo že dobili, ker za tako imenovane pripravljajoče nauke se jih gotovo ne manjka domačih, za kmetijstvo in gozdnarstvo se utegnejo morebiti tudi dobiti doma; ako pa ne, dobijo se iz drugih dežel, vzlasti slovanskih, ki se kmalu naučijo slovenskega jezika. Tudi Hrvatje so si pomagali tako, da so za kmetijsko šolo v Križevcih pozvali Lambel-a iz Češkega, ki izvrstno vodi imenovano učilnico. Tudi v ogerskem Altenburgu so se učili in se učijo nekteri naši mladenči, ki bi že zdaj utegnili sposobni biti saj za asistente pri naši kmetijski učilnici. — Potem se je glasovalo: sklep jo bil, da predlog dež. odbora in predlog Dežmanov se izroči posebnemu odboru v prevdarek; v ta odbor so bili voljeni: Bleiweis, Dež-man, Gutmannsthal, Langer, Svetec.
V 5. seji (30. nov.) izročuje dr. Costa peticijo kne-žaške županije o servitutnih zadevah. Potem pridejo razprave današnjega dnevnega reda na vrsto.
Deželni odbornik Dež man nasvetuje v imenu deželnega odbora, naj se za cesto skozi Krakovski gozd na Mrčečji-krški cesti dovoli še podpora z 2000 gold. Poslanec pl. Langer predlaga, naj se ta stvar v prevdarek izroči denarstvenemu odseku, v kterega naj se po nasvetu Mule je ve m pokličejo tudi izvedenci. To isto podpira (slovenski) poslanec Zagorec, ki to cesto pozna. — Dalje svetuje odbornik Dež man v imenu dež. odbora, naj se občinam senožeškega okraja za izplačanje stroškov reške ceste z 1960 gld. iz deželnega zaklada dovoli 1000 gold. Poslanec dr. Costapa nasvetuje (slovenski), naj se Senožečanom da celi znesek, ker občine senožeškega okraja so neznano revne, kajti huda lakota je nedavno bila ondi, in ker one cel6 ne marajo za to cesto. Tudi ta stvar je šla v prevdarek denarst-venega odseka. — V imenu deželnega odbora poroča dr. Bleiweis o novi postavi, ki naj se vpelje za de-
želo kranjsko zastran pasjega davka in pasjega reda. Do zdaj niso smele občine (soseske) vpeljati pasjega davka brez dovoljenja deželnega zbora. To naj v prihodnjič odpade in vsaka občina naj ima, ako hoče, pravico, vpeljati pasji davek od 1 do 2 gold., in le zavoljo posebnih vzrokov naj ima občinski odbor oblast, koga oprostiti tega davka. — Ta postava je bila sprejeta z dostavkom, da vsem občinam deželni odbor izdela poduk, kako se imajo pri tem ravnati. — Dalje poroča odbornik Dežman o stroških pognanstva (Schub), kijihima dežela od 10. septembra 1.1. naprej iz deželnega zaklada plačevati. Predlog je bil sprejet. — Deželnega poglavarja namestnik dr. Zupan poroča vimenu deželnega odbora o stroških z 13,889 gold., ki jih ima deželni zaklad še za več del v Gruberjevem kanalu, in o 3821 gold., ki jih ima za zatvornico na Ljubljanici plačati. Tudi ta dva predloga sta bila izročena denarstvenemu odseku v prevdarek. — Poslanca Kapele in Grutt-man sta bila za zapisnikarja prihodnjih 14 dni izvoljena. V 6. seji (5. dec.) je nasvetoval deželni odbor po svojem poročevalcu Dežmanu, naj deželni zbor podeli pogorelcem v Stražišu 1000 gld. Poslanec Der-bic popisuje prežalostni stan kmetov in sitarjev ter svetuje, naj se jim da 1500 gld. Poslanec Ho rak pravi, da hranilnica je dala 1500 gold., deželnemu zastopu se spodobi, da dž 2000 gld. In ta predlog je tudi obveljal.
Deželni zbor  tržaški.
Poslanec dr. Pitteri je zboru podal nasvet: naj se na državne stroške napravi vseučilišče za Lahe na Primorskem, Dalmatinskem in Tiroljskem, zato, ker v teh deželah biva 8000 Lahov in je pravi deželni jezik laški. — Ta predlog spada zopet v vrsto tistih, o kterih pošten človek ne ve, ali bi se smejal ali jezil! Nesramnost je vendar presilovita, ako se Slovanom Primorcem in Dalmatincem vriva laški jezik kot deželni jezik! Morebiti se dr. Pitteri boji, da ne bilBismark na bregu Adrije osnoval nemškega vseučilišča, ker se sliši, da je pruskemu poročniku zaukazal, naj deluje na to, da se Trst postavi pod peruta pruskega orla, pod kte-rimi bi vžival pravice „svobodnega nemškega mesta." Ako gode Bismark od ene strani na veliko - nemške citre, Pitteri pa na laške, kakošen „ofreht" bode to za slovanski narod, ki v veliki večini tu prebiva?
Pogled  v  peitanski  deželni zbor.
(Konec.)
Naj dunajska vlada ne prezira velicega razločka med letom 1848/9. in med dandanes; leta 1848/9 Italija ni bila pod jednim klobukom; ravno tako tudi Nemčija leta 1848/9 ni bila tako edina kakor je danes, da-siravno južne nemške dežele na videz še samostojno životarijo; koliko pa se sme dunajska vlada na južne nemške dežele spolegati, tega naj ji bode živi dokaz najnovejša vojska „Nemcev z Nemci" in — Kraljevi Gradec. Leta 1848/9 Magjari niso imeli svojih pregnancev in puntarskih čet (legij) na Laškem in na Pruskem, pa tudi ne svojih politiskih mešetarjev (agentov) na Francozkem; v letošnji vojski so pa magjarske čete Lahom in Prusom v boji zoper Avstrijo pomagale. Menda dunajska vlada tudi sama dobro v6, od kod magjarski pregnanci denarno podporo dobivajo; saj jih vendar ne misli vseh nazaj v deželo poklicati? Ali morebiti dunajska vlada to tako visoko ceni, da Magjari v poslednji vojski niso doma prekucije napravili, ko je Klapka se svojo četo na zgornje Ogersko prima-hal? — Ce dunajska vlada Magjare zarad tega nad vse druge narode stavlja, naj vendar pomisli, da so se vsi narodi po  vseh   deželah   zvesti  skazali  cesarskemu
prestolu, — naj vendar pomisli, v kakih stiskah so bile dežele Češke krone, in kako sijajno so staaovniki teh dežela vernost svojemu vladarju kazali; naj pomisli kako očividno so Slovaki, med ktere je puntarski glavar Klapka zašel, ker drugač ni mogel, mu pokazali, da ne marajo za-nj, da ostanejo zvesti svojemu cesarju. In kako grdo sedaj magjarski časopisi obrekujejo Slo^ vake, kako jim panslavizem in Bog znd kaj še vse,, očitajo! Al naj le bo — dan plačila ne izostane! —-Naj bi dunajska vlada resno prevdarila, da je velika nevarnost za Avstrijo, ako ogerske Slovane in ogerske in erdeljske Rumune na milost in nemilost Magjarom prepusti in tudi Hrvate in Srbe v magjarski jarm prisili, češ, da Magjarom se ne smejo njihove dozdevne historične pravice kratiti, da-si tudi se drugim narodom še najsvetejša pravica — pravica materinskega jezika — ne dovoljuje po vse. Kaka prihodnost Slovanom druzih dežela avstrijskih preti iz tega, da se Magjarom dovoli lastno ministerstvo, jasno je kot beli dan vsacemu, kdor ni slep. Le ena misel nas nekoliko tolaži, namreč ta, da tudi cesar Ferdinand je Magjarom postave leta 1848* podpisal ter jim lastno ministerstvo dovolil. Naj tedaj možje, kteri krmilo države naše v svojih rokah imajo, s tanko vestjo pazijo, da se pod supremacijo ma-gjarsko in nemško ne zatrejo slovanski narodi^ kajti bati se zel6, da kadar ne bode več avstrijskih Slovanov, tudi ne bode Avstrije več.
Iz peštanskega zbora naznanjajo najnovejši časniki, da se bode sprejel De ako v predlog, — s tem pa so dvalizmu vrata odprta.
Le hrvaški deželni zbor nas more rešiti te. nevarnosti, in — kakor se je sedaj obrnila stvar v zagrebškem zboru — vesela nada nas navdaja, da zopet trojedina kraljevina reši Avstrijo velike nevarnosti. Vsi zagrebški listi potrjujejo zdaj veselo novico, ki so Jelovice" v poslednjem listu prve prinesle, da ste se narodni stranki zedinile in da v slozi hočete razviti narodno zastavo. V seji 1. dne t. m. je bil v tem duhu izvoljen odbor, ki bode predloge stavil glede na sporočilo kralje vinskega odbora, ki je v Peš tu bil. V ta odbor so izvoljeni: Cepulič, Priča, dr. Subo-tič, Smaič, baron Kušlan, dr. Suhaj, Perkovac, dr-Rački, Mrazovic, biskup Strossmajer, Car in Kraljeviči Moravski zbor je zavrgel obema narodoma pošteni predlog dr. Prašak-a o volilnem redu, in s tem je pokazal, da Giskrova stranka noče porazumljenja.
Strašno hudo so zoper ministerstvo razsajali nemški centralisti v dunajskem deželnem zboru, ko je bil posvet o adresi na cesarja. Kuranda, Schindler^. Muhlfeld dolžili so ministerstvo, da je ono krivo vsega, hudega, kar je v vojski itd. zadelo Avstrijo — in sicer največ za to, da ni državnega zbora. Ti gospodje so tako slepi, da ne vidijo čez Štefanov stolp na Dunaji^ sicer bi saj ožjega državnega zbora ne klicali iz groba!.
400