List 33.
spodarske
?
obrtniške in
narodn
Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold, za pol leta 2. golđ., za četrt leta 1 gold.; pošilj
po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol
2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr

Ljubljani v sredo 19. avgusta 1874.
Obseg: Ukaz ministerstva za poljedelstvo po dogovoru z ministerstvom za notranje reci in deželno bran od 15. maja 1874,
s katerim se določila o porabi privatnih (necesarskih) žebcev za spuščanje ali plemenjenje dopolnujejo in nekoliko
spreminjajo.
Moč čebelnega pika.
Izvršilne določbe k postavi o zemljiških knjigah za Kranjsko. (Dalje.)
Zagrebška univerza in Slovenci.
ljenja. (Dal.)
Mnogovrstne novice.
Naši dopisi.
O slovensko-nemškem slovarju Novičar.
Cebelarska skušnja.
Iz sodnijskega
v*
Z1V-
Gospodarske stvari.
Stevilo pregleđovalnih komisij in kraje, kjer bodo,
ter dneve, v katerih
bodo uradovale, naj politično
de-
Ukaz ministerstva za poljedelstvo
l>o dogovoru z ministerstvom za notranje reci
ili deželno bran od 15. maja 1874

želno poglavarstvo razglasiti dá po okrajnih glavarstvih
in županih.
Ogledovanje posameznih žebcev v kakem drugem kraji ali o drugem času sme dežeina komisija za konje-
8 katerim se določila o porabi privatnih (necesarskih) žebcev za spuščanje ali plemenjenje dopolnujejo in nekoliko spreminjajo.
rejske
reči
dogovorno a političnim deželnim poglavar
Dodatno k ukazoma ministerstva notranjih
reči
od
25. aprila 1855 (drž. zak. štev. 79), potem ministerstva bi iib prizadela komisiia.
•	*	1	1	i	• • â	J 1	J
stvom (oziroma politično deželno poglavarstvo v dogovoru s kmetijsko družbo) izimkoma samo tedaj dovoliti, kedar dotični gospodar iz svojega poplača troške, ki
za trgovino in narodno gospodarstvo, vojnega minister-
Pregledovalne komisije se postavljajo na
leta.
stva in bivšega državnega ministerstva od 3. februarija K vsaki pregledovalni komisiji je za ude privzemati 1866 (drž. zak. št. 18) ukazuje se v izdatnejšo povzdigo raZen dveh poslancev deželne komisije za koniereistvo,
19%	•	1 •	lil	vi	V V	i	d	J	J	*
konjske reje o porabi necesarskih žebcev za spuščanje tako-le :
Vsak gospodar, ki ima žebca ter bi rad dobil dovolilo (dovolilni list, licencijo), zapovedano v omenje-nih ministerskih ukazih, da bi smei svojega žebca spu-
ščati
;
naj
to za časa zglasi pri političnem okrajnem
oziroma dveh v konjski reji izvedenih nepristranskih kmetovalcev, zlasti tudi po enega zastopnika političnega okrajnega oblastva, ki ga določi dotični okrajni glavar, dalje po enega zastopnika državne žebčarnice in enega
Mj MtHH ■ HHH JĚĚ WĚM
štiri
glavarstvu svojega stanovališča.
Cas za tako zglaševanje naj trpi najmanj tedne. Postavlja ga in primerno oznanjuje z natanko določenim iztekom politično deželno poglavarstvo, dogovorno z deželno komisijo za konjerejske reči, a v de
preskušenega živinozdravnika, ali če preskušenega živinozdravnega kovača.
akega
ni
Udje pregledovalne komisije si volijo iz svoje srede prvomestnika, ki vodi komisijo.
(Dalje prihodnjič.)
želah, kjer take deželne komisije ni, po dogovoru s kmetijsko družbo, bivajočo v mestu, kjer ima deželno
Izvršilne določbe
postavi
poglavarstvo svoj sedež. Politična okrajna glavarstva naj přejete zglasitve po izteku časa za zglaševanje po-stavljenega polagajo pred politično deželno poglavarstvo.
Kjer posebne okolnosti to svetujejo, sme se razpi-
za Kranjsko.
zemljiških knjigah
(Dalje.)
22.
Sestavljanje posestnik pôl.
Posestne pôle se imajo med tem, ko trajajo
silo zglasitev popolnoma opustiti ter precej v smislu lokalne pozvedbe, pripravljati, če se dá to izpeljati
f
sledečega odstavka 2 oznaniti kraje, v katerih so po- brez zakašnjenja teh pozvedeb. To pripravljanje se stavljene pregledovalne (dopuščalne) komisije.	utegne že zgoditi ob času pripravnega delcvaoja za na-
Zaradi vsakoletnega pregledovanja (izbiranja) redbo zemljiške knjige z ozirom na tista zemljeknjižna
žebcev, ki se hočejo rabiti za plemenilo ali spuščanje, postavlja na podlogi prejetih zglasitev dežeina komisija
tela date
)
o katerih se za verljivo vzeti more
7
da
ne
bodo
j
katere se imajo povzeti iz katastra in javnih
za konjerejske stvari, po dogovoru s političnim dežel- pišem, pri pozvedbah potrebovale niti popravka nim poglavarstvom, oziroma tam, kjer take deželne ko- dopolnitve.

niti
misije ni, politično deželno poglavarstvo, po a< govoru	rosesine poie, jsaiere se niso sesiavne ze prea Kon-
s kmetijsko družbo, pregledovalne komisije, kolikor jih čanimi pozvedbami, se morajo sestaviti na sedežu okrajne
po
govoru
Posestne pôle, katere se niso sestavile že pred kon-
je
treba, m
določa ob enem kraje, kjer bodi vsaka po- sodnije, katera je pristojna za pozvedbe.
stavljena, in čas, o katerem se bodo žebci pregledovali.
23.
Posestne pôle naj se naredé v obliki zem-
f
Dopuščeno je, za več okrájev postaviti samo eno ljeknjižnih vložkov, če se more za verljivo vzeti, da se komisijo, ako so razmere ali okolnosti tistega kraja ta- pred začetkom zemljiške knjige ne bode spodbijalo to
košne, da gospodarji svoje žebce lahko brez posebne kar je vpisati.
Razen tega primerljeja je na vrhu prve strani zapisati imé posestnika z datami vred, ki se nategujejo
težavnosti in brez nerazmerne zamude priženó pred komisijo
258
na njegovo osebo; za drugo vpisovanje je pa rabiti obrazec, ki je predpisan za imovinski list.
Vpisi v posestne pôle se morejo zaklepati s prečno črto, katera se potegne čez celo stran.
§. 24. Posestne pôle, Če obstojé iz več listov, se morajo tako sešiti, da ni nobene nevarnosti, da bi se
raztrgale po pogostni rabi.
Iste se morajo zaznamovati s številkami, in njih Številke se imajo zapisati v kazalu nepremičnin in po-sestnikov.
§. 25. Pogled v posestne pôle, katere so v zvez-kih srednje velikosti skrbno hraniti, kakor tudi v druga pisma, tikajoča se naprave zemljiških knjig, se sme dopustiti samo pod nadzorom za to postavljenih oseb.
Popravljanje načrtkov.
§. 26. Predno se posestne pôle razpoložé v splošni pregled, se mora kak potreben popravek naznanilnega načrtka, za kar je treba strokovne znanosti, včiniti po priseženem geometru (zemljemercu), ali Če bi tacega ne bilo dobiti, po kakem drugem zvedencu pod sodniškim
nadzorom.
Kedar se popravlja naznanilni náčrtek, se morajo črte, katere so popraviti, in parcelne številke, katere so zbrisati, z majbnimi precnimi Črtami prekrižati, nove črte, kakor tudi nove številke stavbinih parcel pa s črno J)arvo.
Ce bi po tem vpisovanji razločnost prišla v nevar-nost, se mora dotični del načrtka ponoviti v prilični zvekšani meri na praznem prostoru načrtkanega lista ali na posebnem listu; pri tem je razloćno zapisati, kako je lega te parcele proti mejnim parcelam.
Tam, kjer se je náčrtek popravil, je zapisati, da se je mera zvekšala.
Obrat s katastersko oblastnijo.
§. 27. Ko so se končale vse lokalne pozvedbe, se imajo vsi zapazeni popravki, kateri se nategujejo na date katastra, naznaniti oblastniji, kateri je izročeno popravljanje katastra (§. 16), in ob enem je ta oblastnija po-prašati, ali se morejo obdržati začasne zaznambe, katere so se bile izbrale o lokalnih pozvedbah.
Ako pride od te oblastnije privolilen izrek, naj se prečrtajo oklepki, pridjani začasnim zaznambam.
Ce je pa naznanilu te oblastnije potrebno, te za-Časne zaznambe popraviti, se mora to tako včiniti, da se doseže soglasje s katastrom.
Napredovanje drugih del, za napravo zemljiške knjige potrebnih , se pa ne sme zadrževati po tem do-pisovanji zarad izbiranja zaznamb.
Sestavljanje zemljeknjižnih vložkov.
§. 28. Za sestavljanje zemljeknjižnih vložkov je rabiti liste iz prav trpežnega papirja, ki imajo natiskane rubrike; ti listi se imajo dobiti po zaukazih, katere bo dal predsednik sodnije prve stopinje.
Vsak list in vsaka stran, ki je odmenjena za imovinski list, lastninski list ali bremenski list, se bo v 1. primerljeju zaznamovalo s písmenko A, v 2. primerljeju s pismenko B in v 3. primerljeju s pismenko C.
(Dalje prihodnjič.)
V
Gospod M. Eisner je leta 1871 priobčil sledečo
skušnjo: Šest in dvajsetega februarija sem pred čebel-njak mizo postavil, nabral nekaj leščevih ubrankov in dejal na mizo ter jih potresal s pšenično moko. Postavil sem tudi na mizo maselc s sladkorjem jeseni uku-
hanega mošta. Kmalu so bili celi roji na mizi, ter so čebelice nabirale obilno obnožja in ga pridno domů nosile. Še več pa jih je bilo na sladkém moštu, in v 3 urah so vsega posrkale.
Toraj priporočam vsem čebelarjem v krajih, kjer je pomanjkanje leščevja ali vrbovja, naj skušnjo posnemajo. Se vé da se mora to zgoditi o lepem toplem
dnevu.
Društveno vodstvo je v takih krajih priporocevalo že lánsko leto nalašč za moko napravljena koritica. Na Kranjskem jih pač malo kje potrebujemo. Kjer pa ni spomladi vrbovine in enacega grmovja, veliko koristijo in zlasti roje mocno pospešujejo.
„Slov. Čeb."
Moc ćebelnega pika.
V časopisu „Volksarzt" piše dr. Schopfer: „G. Lambovski v Petrogradu je moc čebeinega pika na sebi in pri drugih poskušai in opazoval. On zatrduje, da je pik zanesljiva pomoč pri mrzlici posebno v vročih krajih. Tudi zoper raka, trganje po udih itd. čebelni pik pomaga, ker zraven krajne bolečine skoraj vse čutnice prešine. In zakaj bi ne? Saj tudi strupehi pik mravlje se od starodavnih Časov rabi kot zdravilo v trganji in hromoti." — V ravno tem listu se poroča, da je neka 191etna deklica hude vrocnice bila ozdravljena, koje čaj iz poparjenih čebel nekaj kratov popila. — Zapazil sem, da tudi homeopatije čebeli zdravilno moč v raznih boleznih pripisujejo in priporočajo.
Je komu že kaj znanega od zdravilne moči čebelne ?
„Slov. čeb."
Kmetijske novice.
* Mašina y katera žanje in mlati ob enem. Avstrij sko-ogersko ministerstvo je gosp. Juliju Robertu, fabri-kantu v Selovicah, podělilo za 5 let privilegijo za novo iznajdbo mašine, katera ob enem žito žanje in mlati. Ta mašina je tako napravljena, da jo dva lokomobila z dratenimi vrvi po polji, kjer žito stojí, sèm ter tjè vlačita. — Koliko ta mašina veljá, ni povedano, gotovo pa veliko, ker sta v njo vprežena dva predraga konja, enaka tištim, ki po železnicah vozove tirajo.
* Zopet nova nadloga vinski trti. Vinski trti ne-varna gosenica se je letos prvikrat na Tirolskem pokazala. Ona je 1 do l3/4 palcev dolga in okoli 3 linije debela, sivkasto rujava in razjeda popke na vinski trti. Dozdaj ni še nikjer drugje sledů o tej škodljivki.
Šolske stvari.
Zagrebška univerza in Slovenci.
(Posebno našim deželni m poslancem v prevdarek. )
Tako žalostno je vedno še stanje Avstrijskih Slo-vanov, posebno pa nas Slovencev, da moramo bratom Hrvatom skromno njihovo samostojnost zavidati. Ta zavist je bratska, to je, mi privoščimo .Hrvatom iz ce-lega srca srečnejše položje, ki ga imajo pred nami ; — pa vendar nas mora boleti in z žalostjo napolnovati misel, da Hrvatje v vsakem obziru tako veselo naprej koračijo, mi Slovenci pa zaostajamo , če ne gremo rakove poti! — Se vé da so Hrvati složni in imajo le en cilj pred ocrni, namrec blagor domovine, — kako je pa pri nas, o tem nam ni treba govoriti. V politični teži so nam Hrvatje naprej, in ne dá se tajiti, da se tudi v duševnem obziru na vse kraje bolj krepko in

259
*
živahno razvijajo, nego mi. Dospěli so nekoliko tudi srednje šole nima! In namesto da bi za to skrbeli in po srečnejših okoliščinah do jezikove ravnopravnosti v delovaii, trošimo svoje moči v neplodnih prepirih in da šolah in uradnijah, z lastnimi močmi so ustvarili jugo- mladoslovenci kujejo politične in narodne programe po slovansko akademijo in zdaj dobijo še univerzo, ka- ustavoverskem kopitu! Ali bomo še dalje gledali, kako
nas tujstvo izpodriva? Pa dijaki v naših srednjih šolah
potujcevanji izpostavljeni, ker so še vedno
tera se bo 19. oktobra t. 1. slovesno odprla.
In mi Slovenci, ki smo v najbližji dotiki z dvema niso še toliko kulturnima narodoma, ki sta nam se vé da sovražna, v bližnji dotiki s slovenskim ljudstvom, in kolikor se pa najprvi bi se bili mogli toliko od nju naučiti, da bi v šoli tudi nemškega duha navzamejo, otresejo se ga
se duševno emancipirali; mi, ki bi imeli biti na slo-
ízven
šole.
Pa naši dijaki na univerzah v Gradci
vanskem jugu prvi v vedah in umetnostih si priborili niti srednjih šol, da molčimo o univerzi.
nismo
Poli-
tični vpliv, ki smo ga
j
v političnem življenji imeli, dokler
be-
gin o popolnem zapravili, in nasa
smo bili še složni seda na blizo toliko odločuje Avstrijsko politiko, kakor ona Lužiških Srbov nemško. Preplašenost in bojazlji-
ali na Dunaji morali bi več ko ljudje biti, da bi nemška^ knjiga, nemška druščina ne odtujila jih domo-
Slov. Narod",
bere
vini.
Ce kaj slovenskega čitajo
f
berejo

ki je sam že ves v nemškem duhu pisan skoraj, kakor v slovenščino prestavljeni „
Kaj potem pomaga ponosno
y
in se
Tagblatt
a
reči :
))
mi smo
Slo-
vost je pri nas tako daleč več sramotno ne zdi
dospěla, da
se Slovencem že
venci"
če se vedno zraven pristavlja „pa liberalni (to
je ponemčeni) Slovenci"! Zatoraj opominjamo vse prave venska) stranka prapor federalizma zapusti, orožje oddá slovenske rodoljube, naj noč in dan mislijo na osvobod-
če „maloslovenska" (mladoslo-
in se dá vkleniti v jeklene spone centralistične ustave!
je nje
naše
mladine iz krempljev ponemčevalnih šol
naj
Pa ne samo v politični borbi smo povesnili zastavo, začnejo resno misliti na slovenske srednje in više šole.
e dostikrat se je pretresovalo vprašanje sloven-
tudi v naši duševni emancipaciji smo jeli omagovati ; in tudi tukaj je tista „maloslovenska" stranka, katera je v skega vseučilišča, pa to pretresovanje je bilo le preveč
V u » »j JV	. v,^».«	---« —«r, — — — ~	*	-----------,--; I--— I-----------J ~ ----—	~ '
strašném respektu pred učenostjo nemških profesorčkov, podobno zidanju zračnega grada, kajti na resno doga-ki so srečno iznašli, da je člověk opica, obupala nad njanje se ni mislilo; v državnem zboru so Nemci to
izvornim in samostojnim duševnim življenjem ,
in nam
misel s krohotom pogreznili ; med tem pa deželica Salz-
z žalostním pogumom tlači v goltanec neprebavljive du- burg in Bukovinski birokrati isto prošnjo z veliko večo ševne izrastke najnovejšega nemškega šovinizma.
Ali
nado stavljajo. Mi smo ustavakom, katerim naši „malo-
jim je pa tudi zameriti? Nekoliko se jim mora odpu slovenci" plajšč nosijo, na milost in nemilost izroćeni
7
štiti
na ta račun, da so se
šolali
v nemških mestih, na
nemških šolah, v nemškem duhu.
Res
Je
7
da
Je
mla-
od državnega zbora nimamo nič upati, le cesar sam bi nam morda utegnil kedaj to in enake prošnje uslišati.
dina v zadnjih časih narodna vkljub nemškim učiliščem
7
Za sedaj imamo prav malo upanja
Ce
se
dalje
pomisli, kako težavno bi bilo potrebne moči in pripo-močke za količkaj veljavno vseučilišče dobiti, ne more se nikakor imenovati malomarnost, če vprašanje za celo ali le težkó, v slovanském duhu pisanih učenih knjig, univerzo slovensko s štirimi fakulteti za sedaj opustimo, ampak se mora učiti iz nemških avtorjev, ki so pogosto Bogoslovna in pravna fakulteta bi si pač mogli brez
pa preveliko moč bi mlađemu duhu připisovali, ako bi mislili, da ostanejo nemške šole na našo učečo se mladino brez potujčujočega vpliva. Mládenec, ki ne dobi,
polni strupenega srda do slovanstva, vedno pa v duhu prevelikih težav ustanoviti.
nam tujem pišejo
)
7
ali se je čuditi, če
v njem pocasi
slovansko mišljenje zamré, to toliko lože, ker biva med
* « • • • • • •
in je
tujci
>
pogosto niti slovenskih časopisov ne bere
dostikrat vse, kar ga na prst domačo še veže
7 7
vsak
Veliko bliže, ko samostojna slovenska univerza, nam stoji zdaj vprašanje, kako bi se storilo mogoče, da bi se Zagrebško vseučilišče tudi Slovencem odprlo. Zagreb je naravno središče Avstrijskega
mesec eno pismo od starišev, in megleni spomini iz jugoslovanstva, in daleč prekosivši našo Ljubljano postaja tudi duševno ognjišče in središče. Po akademiji
mladosti.
Ne smemo se dati motiti
po tem, če
taki mladenci
iz nemških univerz domu přišedši zagotavljajo, ou ju8va.u»«uv, v*«	»	0iu»«uoauui uuuu
še vedno Slovenci. Enaki so bolnikom , ki do zadnje napredovali. Kaj bi bilo bolj naravno, ko da se tega
da
- f
vseučilišču se bo sirila veda, izobraženost in luč med
80
po
jugoslovane, da bodo veselo
v pravém slovanském duhu
ure na smrt nočejo verjeti. Vedno in vedno so Slo- napredka bolj vdeležimo tudi mi? Gotovo ne bi se po-
venci, pa polagoma so po nemških knjigah postali tako kazali mi, vdeleživši se tega znanetvenega zavoda, kot trdi Slovenci, da pridejo domu s popolnoma tujim du- duševne reveže, pri Hrvatih vednosti iskajoče , ampak
hom, tujimi nazori.
9
To niso fraze, to vidimo vsak dan
lahko.
Ali nÍ30 naši „mladoslovenci" enake sorte Slovenci? Ali ne pravijo vedno, da so trdni narodnjaki, in ali nam ni pri vsem tem njihov duh, njihova pisava, nazori, popolnoma tuje
pridobili bi si na vseučilišči kmalo gre po naši tehtni duševni sili.
tisto veljavo, ki
nam
Vse bi bilo dobro
>
lahko
se bile napravile v
7
, ali se jim ne očita po pravici da od slovenstva nimajo nič druzega na sebi , ko slovenski jezik, in še
Zagrebu slovenske stolice, ko bi nesreČnega dvalizma ne bilo, ki nas nenaravno loči od naših bratov.
Vsled dvalizma niso spricala ogersko-hrva-
ta po nemškem kroji zasukan? Ro- ških učilišc veljavna za Cislajtanijo
7
doljubi slovenski, niso to prazne besede, ki se danes
tudi
za nas
Slovence ne; Zagrebška
tedaj
univerza bo diplo-
pišejo, jutri papozabijo? naše ponemčevanje gré vedno mirana le za Ogersko in Hrvaško. Niti Dalmatinci je naprej, akoravno je obliko nekoliko spremenilo : name- ne bodo mogli obiskovati, ako bodo hoteli po študijah
JU	UJ y MÍA VI W T i-l V J	V A.Jl V/ Uli u, V7 U j^S & \J 111 VUA IV • UU LU V	^ M VVfcV ^J-» V/^*» v v* « v f v» w«
sto nemškutarjev v fraku in cilindru imamo zdaj nem- v Dalmaciji služeb iskati
y! «	t	t •	1 •	1 • 1	11+	•	1	O	f 1	II	*	i 1
;
toliko manj mi Slovenci.
škutarje v surki, ki so toliko bolj nevarni, ker se v Se vé
da, kdor
Je
tako
přemožen, da ne studira iz po-
ponemčevanje našega mišljenja poslužujejo našega jezika, trebe do kruha (to je službe), njemu ne bo zabranjeno
7
In kdo je vsemu temu kriv? Nemške šole. Zares, eden najvećih naših narodnih grehov je po-
Čehi
slušati predavanja v Zagrebu. Pa koliko je pri nas takih? Morda ne eden.
In kaka zguba je na tem za nas
t
Zagrebu bi
Slovaki, Rusini, naši dijaki lože shajali, ker je živež dober kup; imeli
pustljivost ali lahkomišljenost. Poljaci, Hrvati in Srbi imajo svoje srednje in više šole. bi za kolege brate Hrvate in Srbe, in ne bi bili sovra
Ubogi Slovaki so si ustvarili narodne gimnazije z ženi in grdogledani, kakor na Dunaji in v Gradcu
velikanskimi žrtvami iz lastnega žepa,
mi Slovenci kjer oholi Nemci naše dijake s tujci pitajo in jim no-
smo edini slovanski narod, kateri niti ene cele narodne bene odločilne besede ne dajo; spoznavali bi se Slo-
»
200
věnci z drugimi Jugoslovani, in naše približanj
nim bratom bi se po tej poti začelo oživljati ; in tretjič, prilike čitati na Moravském
prebiral druge časnike slovenske, katerih nisem imel
kar
domovini, ampak polni domoljubja in ljubezni za slovansko misel prišli bi domu in stopili v svoj delokrog domovini na blagor in čast.
Ugovarjalo se bo morda, da na Zagrebški univerzi
zasledim v „Besedniku"
/ lu ui	j^v	^vvi ciu^vav v«* t ijc%vi j m 11 ^ tj i \j y jji umv^ vitati na íj jl uia v oivu lu j --ua v ^u^ouuuinu
jveč vredno, naši mládenči ne bi se odtujili (str. 75) neznano mi popřej strašno žalostno novico
da
se
Je
J u rij
i)
Oroslav") Caf
i
ne
bodi
mu
?
nošeno
!
opo-
3. u. m. ustřelil sam ,,v stanju popolne blaz-
nosti" kot doslužen duhoven.......
ne
bodo iz začetka uČni pripomočki tako bogati,
ko
drag
, nesrečni moj „Oroslave"! zdaj ti odpu
drugih starejših vseučilišcih ; to se ne dá tajiti
a
misliti je zopet, da kdor ima
selj
za
uk
po
po-
ščam iz vsega srca vse
tvojem odp
vse.
Zdaj
mi
v
senem
vse ono. cesar nisem
)
in za
svoj
stroko, se iz živih razgovorov in iz malo knjig več člověk
popřej razumeti ter sem si mislil nehoté
Je
nauči
ko oni
ki
se uči
volj skušnj
in
Liau^l i	uul , ai ou uui ig am t uij oauoujg tu knjig juc* uuia (
cente požré. Da bi naši dijaki v Zagrebu veče veselje polnom
na
uma?
ndaj
ko
to pisal, p o p o I n e m zdraveg
gla-mogel bil ta raz-
za uk imeli
bodo
drug
9
je jasno
profesorj
so
z
>
ki odberej
ljem iz rodoljubja več za uk storili
i ; tako
arodnjaki in folgerungen) in
cif j y au j \j\j	j-fvypwàuv-» lu ííui a v gga L ck u
tudi, vrli domorodec, ondaj nisi blodil še po
4 n /%	Jj * r» /\ r* 1* 1 /\ n	rx i C í C ^ 1 n /i V» /\ Cl Vt Iméia
91
ko
viti
kako
» lug ut* un. otuiiu j ts.\j vili,	IVU Sl Uli ,,
ker so plačani, druzega doči tebi na čast,
bil
svoj
ure
)
lika dobr da
interesa pri stvari pa nimajo
svobodno gibanj
klep
strast i duša se je .
<<
)
to
(falsche Schluss sem slišal pra
boj
mi sve-
vanskih dijakov, ki se bodo čutili kot gospodarj
slo-slo-
malem
V
ze
ondaj
i
ko si pisal tako strast
mila blaznost po
ter
kl
vanske univerze, prouzročilo bo tudi svobodno duševno razvijanje v slovanském duhu, in ponos jim bo bránil privezati slovansko vedo in umetnost na triumfatorični voz tuj ega učenjaštva ~~
pal tako krivo
(Dal. prih.)
Zabavno berilo*
To vse se ne dá ovreči.
Res
nesrečni dvalizem nam
kvar ovire
Je
tukaj zeló na
i
in misliti nam je na pota in sredstva, kako bi
dpravili, ki nam zabranujejo vhod v Zagrebško
svetišče vednosti
KliČemo toraj naše rodoljube, in v prvi vrsti naše
poslance, naj to stvar v roke vzamejo, in naj posku-sijo vsa mogoča sredstva do zaželenega cilja. Pri dr-žavnem zboru ne opravimo nič, pri ministerstvu tudi
; naj-
Pred
sodnijskega življenja.
Po spominu skušenega starega pravnika
. Spisuje Jakob Aléšovec.
nič, morda nam bodo celó Madjari ovire stavljali
pot se nam še zdi naravnost do cesarja
Poštne nakaznice.
' (Dalje.)
delom preobloženemu preteče mi kmalo teden in
bolj ša	I HV I BH I HI l_BHMIit II a I
začetkom ni treba obupati. Vsakako pa bi mi želeli, soboto večer me vzame prijatelj seboj, ki je imel ravno ko bi prihodnji Kranjski deželni zbor poprijel se te v mestu nekaj opraviti. Na njegovem domu najdem že
stvari in za resno doganjanje teg
Zagrebške univerze vsaj
tud
vsi Avstriji, potrebne korake storil Mar morajo tudi vede imeti colno
ij
diplomi več gostov, toraj se ta večer nisem mogel veliko meniti
meli z gospó, se manj pa s hčerjo nevesto, katera je imela
Po
mej

tišti večer besede in pogled le za svojega ženina.
vredbi gospodarj a smo šli vsi tudi prej
pokoju
9
ker
Slovstveiie stvari
slovensko-nemškem slovarju.
(Odg
Navratilo v.)
Dokler sem se bavil na odpočinku
v
lep
je drug dan zarano moralo odriniti vse na lov.
Dan se napoči in družba lovcev, med njimi tudi jaz s krasno dvocevko svojega prijatelja, se po malem zajuterku odpravi na lov. Vse je šio po poti brez po-sebnega reda, zdaj sem imel tega tovariša, zdaj onega, ženin se me je, kakor se mi je zdelo, nekako ogibal. To me je dražilo, da sem nalašč skušal se mu pridru-deželi žiti, kar se mi je tudi posrećilo in sicer pri nekem
Moravski ter se veselil krepkega narodnega življenja, prelazu, kjer je nekoliko omahnil, a jaz sem ga zdržal
9
posebno starih narodnih pesmi, ki se
gaj o o žetvi
da
ni
in košnj
po
ravnem
Pol)
okrog
in
okrog

dobil
i)
sem
i
da se je vnela v predragi mi domovini nova zadrežno, skoro bi bil padel.
padel.
Hvala vam lepa, gospod svetovalec", pravi nekako
u
ijska
sreČi samo
pismena
a
zarad slovensko
„Mlađega ženina se mora varovati," poprimem jaz
nemškega slovarja (Wolfovega), in da napadajo nekteri hitro besedo, „posebno še, ker se skaže s tem nježni
i mene
voril
Vendar se mi ni zdelo potrebno, da bi odgo- nevesti ljubav.
na prvi „razgovor
a
Slov. Nar." štev. 161 t
tem je bil dan povod daljnemu pogovoru
9
kate-
Vrnivši se te dni na Dunaj, najdem pa v prijateljskem rega se pa moj tovariš ni hotel kaj živo poprijeti, dasi-
ravno sem jaz brenknil zdaj ob to, zdaj ob ono struno.
listu „Slovenca" (št. 85 in
vendar ne sme brez resnega odgo
86) s pripiskom vred
To
ostati
To
mi
sem prebral Cafov sramotni
Še celó moja hvala nevestinih prednosti ga ni mogla velevala tudi čast in poštenje, potem ko posebno vneti. Pripisujoc to mrzlost mišljenju njego-
dp
9
9
naveden v razgla-
šenem zagovoru Pogačar jevem, v katerem se opra- prijatelju gospodarju.
vemu na nevesto ga popustim in se pridružim svojemu
vi čuj
preučeni ta gospod čudno in prečudno
kupil tako dragó odgovoru na Gaf o preučeni, preolik
mačka v vreči itd odp
vprašam gredoč
j Z řlk. 3J
Bližaj
Je
se pa
Dospemo na stališČa, se razdelimo in lov se prične. Poka je bilo mnogo, tudi jaz sem zakadil za memo te-
kočim zajcem, kateri je pa vsled tega
se
bolj
urno
dr
Kriz
n
Olikanega Slovenca" pravilih s tem
Pog
9
tak
9)
buj
u
be do čistega, polivaje m
(privaten) list Cafov?
s tuj<
da
Je
kalužo?
ravnal po tekel. Plen je bil konečno lep, več zajcev in troje sr-
glasil opral
Naj
nj ako v
)
katerih najtežega je bil
ženin
vstřelil. Zarad
sodij
drug
Kaj
in
kako
ni vec
med
naj
dgovorim
daj
Cafu
ki
tj UUgiJ v \ji i tu fclUdj	v a i u j rvi ga	jk^ une* íí^j £v<%|jij	u^a^xoi	j.u. oi v»
mi? Dokler sem to premišljal in prične se tudi splošna dobra volja in prav živahni raz
tega sreČnega vspeha se je vrnilo vse židane volje proti domu, kjer nas je čakal dober, a tudi že zaželjen obed, pri katerem tudi mokrotě ni manjkalo.
Ko je bila že kapljica ogrela možgane in srca
9
261
govori. Pri tem sem imel jaz sedeč tik hišne gospo- gospoda Planavskega. dinje in nasproti ženinu pl. Planavskemu priliko, obču- sem ga že občudovala." do vati njegovo izvedenost
Je
?
kakor vlit je? Tudi jaz
varjanja in sploh prijetnost njegovega značaja.
zmožnost dovtipnega razgo-
sem
Jaz
Vganili ste, gospá," odgovorim, „taka lepa pisava
kmalo spremenil svoje misli o njem, katere sem si bil oko nehoté, ako jo zapazi
je po naših pisarnicah nekaj nenavadnega, toraj mudi
Air	vi a n a^Á n Ir a i a
potoma naredil
7
češ
7
o taj ala njegova resnobnost.
da se je pri ljubeznjivi ne ves ti
tem dam pólo naprej, in se spustim s svojo so-
sedinjo v daljni razgovor, kateri traja tako dolgo
Zmožnost njegova, zabavati vso družbo po zanimi- vsa družba vstane in ker je bilo že pozno v noči in
da
vih pripovedkah, dovtipnih opazk&h in eleganci govora lovci trudni
se mi je res zdela čudovita in ker je pri vsem tem bil lepe vnanjosti, se mi je čisto naravno zdelo,
7
podá
se vse
pokoju.
(Dalje prihodnjič.)
da
Je
bila
Ljudmila tako zaljubljena va-nj, da se jej je oko kar lesketalo in barva gladkih lie cvetela kakor roža pri gorkem žarku juternega pomladanskega solnca. SreČen
Mnogovrstne novice,
par !
mati sreči
* Samomorov na Dunaji meseca julija bilo je 35; Moja ljubeznjiva sosedinja, njena še vedno lepa tako ogromnega števila se že nekaj let sem nikdo ne
7
mi je med tem, kakor matere najrajši govoré o spominja. Oběsilo se jih je 10, mupiu uouupuu ., svojih otrok, hitela v kratkem povedati, kaj je ustřelilo 7, z visočine so skočili 3; med temi 35 je bila
utopilo
08trupil0
ženin njene hčere. Kakor mi pripoveduje, je sin boga-tega poljskega plemenitaša, kateri je moral pobegniti
tudi
zarad Poljske ustaje na Francosko in živí zdaj v Pa- kuhati
ženska.
* Iz mahu so začeli v Petrogradu na Ruskem pivo
7
rizu
nike.
kjer se je tudi njegov sin izobražil in izučil teh-Zavoljo mačehe, katero je v Parizu dobil, moral
7
katero je neki prav okusno; steklenica veljá
že-
se je ločiti od očeta in stopil v službo inženirja pri leznici, kjer ima dokaj veliko plačo. Zato pa tudi od očeta noče nobene podpore, dasiravno mu jo, spoznajoč in obžalujoč svojo naglost, večkrat ponuja. Zdaj je
vzel nekoliko mesecev ođpusta
da
si
vtrdi
kopek (12 kr.). Ni pa povedano, iz kakošnega mahu kuhajo to pivo ; znano pa je tudi , da na Ruskem že dolgo iz mahu žgejo špirit (žganje), katerega veliko na leto prodajo. Kakor časnik „Kreuzzeitung" pripoveduje, nameravajo nekatere pivarnice v Berolinu tudi iz mahu pivo kuhati in tako po Ruskem izgledu zbolj-
obilnem delu malo oslabljeno zdravje, po poroki pa hoče kmalo zopet nastopiti službo, če se ne bo očetu neveste primerno zdelo vzeti ga kot voditelja v tovorno in s tem sprejeti ga za družnika.
svoje po	domače pivo
Vse to mi je srečna mati naglo dopovedala. Med tem postaja družba bolj in bolj vesela
Naši dopisi.
sredo
7
začnó
12. t. m. dopoldne
. baron
se napitnice; prvo napravi Planavski v imenu vseh na-
Gorici 14. avg
je přišel v Gorico novi namestnik Primorski, Pino. Na kolodvoru so ga čakali načelniki raznih go-sposk.
Brž po tem je predsedoval v seji deželnega
zočih gostoljubni hiši mojega prijatelja z gladkim nago- šolskega sveta, katerega pa ni našel več tacega
vorom
kateri je splošno pripoznanje izbudil. Za tem kakoršnega je on leta 1868 pomagal ustvariti. Zastop-jih je bilo še več, sploh je radost dospěla do vrhunca. nikov deželnega odbora ni bilo v seji tudi ta pot ne.
Ko so napitnice malo potihnile, vstane mládenec sedel blizo konca mize, in pravi:
7
ki je
Dežeina zbora, naš in Isterski, mislita neki v letošnji sesiji deželni šolski svèt in njega prenaredbo spet na
77
Gospoda, mi vsi smo veseli in v svojem veselji dnevni red spraviti. Tedaj prenaredeb ne bo ne konca
pozabimo revežev, katerim je toča vse poljske pridelke
ne
pobila.
kraja.
Gospod namestnik je prvi dan nadškofa in
gledaj o gori v
Tù doli v vasi jih je mnogo, ki morda lačni mnoge druge načelnike obiskoval, drugi dan pa spre-
naša
razsvitljena okna. Jaz si drznem jemal vse razno vrstne urade in korporacije. Predsinoč-
redložiti tù pólo, na katero prosim vsakega podpisati nim je godla pred „tremi kronami", kjer je namestnik akoršen koli znesek. Začeta je póla z mojim pod- stanoval, njemu na čast meščanska banda. — Obědoval
je pri baronu Ritterji in pri deželnem glavarji grofu Co-ronini-u v St. Petru. Danes se je odpeljal nazaj
pisom
Predlog, dasiravno je vstavil hipoma veselost
se s
v
pohvalo sprejme in póla začne svojo pot okoli mize. Ko pride do Planavskega, pravi podpisovajoč :
„Jaz bi prav rad podpisal veči znesek, a nenadja-
Trst.
Naš deželni zbor se bo začel že 19. av
gusta; o predlogih, bodi-si vladinih, bodi-si lastnih, ni
se
nič
znano
jajoc
videl
se
--J7--- ----- JL---r --- *--------- 7 —------J OW U1U £iuauu • kakošni pridejo v tej sesiji na vrsto. —
da bi kaj posebnega potřeboval, sem se pre- Nemška dekliška šola v ulici sv. Ivana se odpre
z majhno svoto."
to vam naj
7
dar
»0,
ne bo zadržek,"
7 77
tu Vam je moja denarnica na ponudbo. „Le iz tega namena se poslužim vaše ponudbe," odgovori Planavski, „da morem podpisati veči znesek.
Na vsak način pa Vam bom hitro vrnil izposodil.
novembra meseca sè š tir im i razredi. Najveći kontin-ga ystavi gospo- gent učenk utegne dobiti ta šola od sedanje protestan-
tovske (konfesionalne) šole, katero obiskuje menda za 2 tretjini vec katoliških, ko protestantovskih otrok. Ka-toliški (nemški ?) starši pošiljajo svoje otroke neki zato v protestantovsko šolo, ker ni dosedaj v Gorici nobene javne nemške dekliške šole bilo. Da pridejo tudi že
7
kar
si
bom
Potem precrta mali že^ zapisani znesek in rekoč : 0d drugod deklice v novo šolo — tega se njeni patroni
„Za-me to in to za mojo ljubeznjivo nevesto da smern?" podpiše večo svoto.
?
kaj
ne
7
vsaj nadejajo. Bomo viděli (so rekli slepci)! Ko bi naša visoka vlada tudi v druzih pametnih rečéh tako
Pola pride do mene in jaz hočem hitro zapisati dobro izvrševala prislovico „Frisch gewagt
svoj znesek. Pri tem pa obstojí moje oko na besedi Planavski", zapisani z elegantno, gladko in nenavadno
wonnen
a
halb
kakor takrat, kedar gré za ustrezanje
ge
. ..	manjšinam (nemški ali pa liberalni), bilo bi v mar-
lepo kaligrafično pisavo. Ej, to pisavo sem že nekje sikaterem oziru bolje, nego je. Da bi se pa omenjeni
videl. Primem se za glavo, da bi poklical svoj spomin nemški šoli imelo pridružiti tudi žensko iz obražena pomoč, a v tem hipu se ne morem nikakor spom- vališče za učiteljstvo, o tem se za zdaj nič ne vé.
niti
7
kje
7
in
kdaj
sem
J°
videl.
Gospodinja, katera je bila zapazila moje mudenje, se nagne k meni in pravi: „Gotovo občudujete podpis
Vladin ,,Frisch gewagt" gledé
osnovanja šol bi jez rad
*
Od februarija t. 1. ju ni vec k sej am
Pis
262
priporočil — našim nunam Uršulinaricam. Njihova šola ostane (potem, ko jej odpade sedaj ž njo združeno žensko izobraževališče) zgolj privatna konfesijo-nalna šola, katero one same lahko uravnajo, kakor jim drago. Kaj bi bilo, ko bi se napravile v tej šoli slovenske paralelke? Ce ne, morajo slovenske
deklice, katere prihajajo v mesto zarad obširnišega iz-obraževanja, in tako tudi mestne deklice slovenskih staršev, ali poitalijaniti se ali pa ponemčiti. Prav res, taka se nam godi Slovencem: Incidit in Scyllam , qui vult vitare Charybdim. Sicer pa porazumujmo se ! Obcno(višo) omiko naj si prisvojujejo naše me-ščanske ali tržanske deklice v s loven s ke m jeziku, jezik pa naj se učé tudi nemški in (ali) laški. Vsaka drugačna omika v naši deželi diši po „pikel-haubi" ali po „bersaglierib." — Tedaj „frisch gewagt", preč. mati Alojzija Serafina! z novembrom odprite slovenske paralelke! Tega Vam ne more nikdo braniti. — Se nekaj ! Da mi ne popravi, kdor si bodi, moje pisave „vladinih", moram razložiti, zakaj tako pišem. „Vlado" obstoječo iz živih ljudi — si lahko mislim kot osebo; tedaj izpeljujem iz „vlada" pridevnik sè svoj i v nim obrazi lom „in", kakor iz „teta" = „têtill". Zlasti gre pisati „vladin", kedar si vlado predstavljamo kot živo, delajočo osebo ali skupščino oseb. Ako nam pa pomenja „vlada" toliko kot „urad", toliko kot „ofici-jozno", pišimo „vladen" (s pologlasnim e). Nikdar pa ne pišimo „vladini" (v ednini), ker prisvojivniki do-ločne oblike ni maj o. Kakor „vladin", govorimo in pišemo tudi na pr. čitalničin, kedar si mislimo skupščino živih udov; kedar pa le hišo ali napravo, tedaj recimo „čitalnič e n." To bodi slovnični poper!
Iz Konjic 15. avg. — Srce mi zastaja žalosti, ko
vzamem v roko peró , poročati Vam, drage, „Novice", vest, katera je ne le naš okraj, ne le Stajarsko, ampak
vso slovensko zemljo pretresla. Našega Jožefa Rozmana,
dekana v Konjicah, ni več! Ko to pišem, truplo njegovo že počiva pod hladnim krilom zemlje, njegovo za domovino in vse, kar je narodu njegovemu koristno in potrebno, goreče srce je nehalo biti, je mrzlo v hladni zemljici. Zadela je blagega ranjcega nagla smrt, ko se je peljal k svojemu prijatelju, župniku v Vojniku. Konj se splaši, 621etni starček skoči iz voza in se vdari tako nesrečno na senca, da je par ur pozneje svojo blago dušo izdihnil. Rojen je bil ranjki v Smartnu pri Kranji. Kaj je bil slovenskim društvom, zavodom in drugim napravam, kaj duhovščini, to se bo še le zdaj prav ču-tilo, ko ga več ni. Pogreb njegov je bil porok, da vse žaluje po njem, njegovi farmani, duhovščina in vsa zemlja slovenska. Naj mu bo zemljica lahka! On je srečen; a mi ! Kdo nam je v stanu nadomestiti tacega vrlega možaka, duhovna in domorodca! Kdo bo nas tolažil!
Izmed gorči 2. avg. □. (Konec.) — Ali hočem še
naših in čeških ,,mladićev4* omeniti ? kajti ti so gotovo tudi Pruskim idejam vdani. Pa naj to opustim, kajti njihova moč je tako majbna , da ne premakne jezička vage na nobeno stran. Vsakako se morajo milovati, ker so prepozno prišli ; kajti ravno ko so se začeli najbolje razcvetati, je přišel mrzli konservativni veter: na Ceskem so pri zadnjih volitvah skoraj popolnoma požehli , brž ko ne bodo tudi pri nas kmalu odbobnali. Tudi na Dunaji se je obrnilo na bolje. Nekaj se kuha, kaj, to zamoremo slutiti, za gotovo povedati ne. Kdor je zadnje čase opazoval oficijozne liste, moral se je smejati, kake skoke so dělali. Dirnula jih je ta čisto nepričakovana sapa, ki je izšla iz najviših krogov, tako močno, da so se začeli prekucevati, in še danes ne vedó, pri Čem so. Ministri sami so vsi zbegani, in na-mesto tiščati, čutijo, da jih drugi tiščijo; kam? zdi se
iim malo. pa nihče iim ne pové. V resnici smešno ie
videti, kaka zbeganost je v oficijoznih krogih : danes se prilizujejo po prejšnji navadi Pruskim mogočnjakom, jutri kličejo žalostno leto 1866 v spomin; danes ren-čijo nad „ultramontanci", jutri zahtevajo odškodovanje za župnika Hauthalerja; danes pišejo zoper Bruseljsko konferencijo, jutri govorijo za zvezo z Rusijo itd. Kdor ima več gospodov, mu je pač težko vsem vstreči : danes pride minister Unger in dá to parolo, jutri zopet pride nadvojvoda, in jim dá ravno nasprotne ukaze ! Ofici-jozni možiceljni so res milovanja vredni. — Zagotov-ljam vas, da ministerstvo Auerspergovo ne stoji tako trdno, kakor se se misli, nasprotno se mu vse maje pod nogami, in kmalo mu bo pela pesem : Ali vdati se novim nazorom najviših krogov ali pa — kopita pobrati. — Upati 8memo, da se za nas Avstrijske Slovane stvari bolje obračajo, nego smo si domišljali; zvezda svetega Jurja, katero prinese nadvojvoda Albreht iz Rusije domů , posvetila bo tudi na na3 zapuščene otroke Slave. Nekaj se spleta, ,,doch was er webt, das weiss kein Weber."
Zagorje 15. avg. — Ročne mlatilnice, katere se pri
g. Debevcu v Ljubljani kupijo, se po izkušnji v resnici smejo vsakateremu kmetovalcu priporočati, zakaj omlati se ž njimi 80 do 100 mernikov žita pri urnih delavcih na dan, pa ne le omlati, ampak pusti se tudi slama škupiti, ako se namreč prevesla odvežejo, snop
ne izpusti skozi, ampak v roki pridrži, in potem, ko je klasje izmleto, nazaj potegne; na tak način ostane slama cela, čista, ki se pusti potem škupiti, bolj kot navadno. Tudi bolj majhne mlatilnice , enako osnovane bi se še lože prodajale, ker bi zarad niže cene zamogli kmetje laglje po njih seči.	Alojzi Domicelj.
Iz Vipave 17. avg. ( Vsim mojim častitim volilcem Vipavskega in ldrijskega okraja.) Sli šali ste že, da me je nadloga starosti prisilila, se odpovedati deželnemu poslanstvu, zato me dolžnost goni, da se vam za meni dano zaupanje srčno zahvaljujem. Niste sicer veliko slikanih govorov od mene brali, s katerimi bi bil bolj sebe, kakor vašo korist iskal, a smem vam pa reči, da dolžnosti nisem bil nikdar pozabil, katero ste mi bili s svojo volitvijo naložili. Sila in krik v takih zborih malo veljata, le vsestransko posvetovanje in združena moč ima zadnjo veljavo. In ravno to vam, predragi! posebno zdaj v spomin kličem, ker imate mojega naslednika voliti. Nerad sicer v vašo prostovoljnost segam, svetujem vam pa vendar v blagor domovine, da se pri volitvi veter-njakov ogibljete, kateri se po vsakem vetru sučejo , da le za njih prav kaže, naj bo za va3 kakor hoče. Dajte si moža poiskati, kateremu so vaše potrebe znane, in katere sam čuti, in se bo zato v zboru tudi znal za-nje potegovati. Duhovšcine vam več ne smem za to sveto-vati, da naše nove omikance pri tem imenu mrzlica ne strese; omikanci te baže se vam bodo sami vrivali : segnem tedaj po jedru našega naroda — med kmetiške posestnike, ker se tudi tukaj možaki dobijo, kateri so zmožni tako nalogo koristno izpeljati. Da bi se pa Častiti volilci ta- in unkraj gore lože zedinili, je potreba, da vsi moža poznajo, kdo je in kaj je , in zato vam nasvetvam gospodarja Matevža Lavrencica iz Vrh-polja hišna št. 26, kateri izmed Vipavcev mora I d rij -skemu okraju najbolj znan biti, ker je tik pri cesti od Idrije v Vipavo domá, in se prihajalci od tam pri njemu kakor gostilničarju vstavljajo. Ta je mož po moji misli, kakor ga poznam po njegovem delovanju za svojo ob-Čino; je sicer še mlad, je pa zanesljive stalnosti, solsko dobro izurjen, je mož, na katerega se je zanesti, da se bo zvesto potegoval za tište tri reči, ki jih Slovenci imamo že davno zapisane na naši zastavi. Ako mi sicer zaupate, predragi! tega volite.
J. Grabrijan.
263
Iz Kranja 15. avg. — V mnogih listih se je te dni
bralo, da je gosp. L. Jugovic svoj mandat kot deželni poslanec odložil. Kakor izvemo iz zanesljivega vira, se je on le žup an st vu Kranjskega mesta odpo-vedal. Splaval bode tedaj up liberalcev po Savi, ki so vže napovedali zmago svojega privrženca. „Tagblattu" v tolažbo pa moramo povedati, da zmaga „liberalca", in če ima tudi slovenski obraz, ni tako gotova, kakor si jo „Tagblatt" misli, kajti velika većina mesijanstva našega prav nič ne mara za novošegni libe-
ralizem. — Veliko hrupa še tudi vedno delà samoumor
knjigovodje Jenerja in v vseh krogih nepričakovano odkritje delovanja njegovega. Kakor so vže zadnje „Novice" povedale, pokopali so „nepozabljivega prijatelja" z veliko slovesnostjo in sicer v jamo, katero je tukajšnji kirurg g. S tein me tz za to odiočil. Kdo ga je poobiastil tako ravnati, ni nam znano. Najbrže je ravnal iz lastnega nagiba, vsaj po postavah in v smislu
ministerskega ukaza od 24. avg. 1873 ne spada
ta stvar v njegovo področje. — Vsled povelja škofij-
skega ordinariata, ki se opira na navedeni ministerski
ukaz, se bode zarad nerednosti, ki so se 7. t. m. godile, blagoslovilo vnovič pokopališče naše.
Iz Ljubljane. — Střel topov z grada in vojaška
godba po mestu včeraj zjutraj sta naznanjala rojstni 44. dan presv. cesarja našega, ki se je ob 10. uri do-poldne obhajal s cerkveno svečanostjo v stolni cerkvi.
—	(V poslednj i seji odbora družbe kmetijske) je bilo enoglasno sklenjeno, opustiti napravo zidú okoli vrta družbinega, ker blizo 4000 gold, stroškov blagajnica ne zmore; namesti zidu naj se napravi umetno izdelana visoka živa meja iz belega trnja v izgled, kako naj se narejajo takovi plotovi. — Izmed 8 prošnikov za raz-pisani dve stipendiji po 450 gold, za obisk više
kmetijske šole sta bila izbrana dva, katerih eden je bil že na neki viši kmetijski šoli, drugi pa se že nekoliko let s pohvalo praktično pečá s kmetijstvom, oba imata tudi spricala iz dovršenih nekolikih razredov srednjih šol. Ta dva se po deželni vladi předložitá c. k. ministerstvu kmetijstva, da jima blagovoli podeliti Stipendiji, pa tudi odločiti višo kmetijsko šolo, kamor naj se podasta.
—	(Iz seje deželnega odbora 8. avgusta.) Na odgovor ministerstva, da se deželnemu zakladu ne more do-voliti iz državnega zaklada prošeno posojiio 100.000 fl. za izplačevanje učiteljev ljudskih šol, se je dež. odbor obrnil na deželno vlado, da bi po svojih organih pospe-šila po šolskih okrajih pobéranje šolskih přiklad, da se povrne deželnemu zakladu, kar je za učiteljske plače založil. — Načrt poročila na deželni zbor o preselitvi cesarskih uradov iz Planine v Logatec se je odobril. — Na dopis deželnega šoiskega sveta za 3000 gold, podpore iz normalno šoiskega zaklada za zidanje šole v Borovnici se je sklenilo odgovoriti, da naj se zahteva potrebna podpora iz državnega zaklada, ker je v državnem proračunu za leto 1874 dovoljena zdatna podpora za ljudske šole na Kranjskem. — Deželnemu šol-skemu svetu in mestnemu magistratu, ki sta se oglasila za šolske prostore v licealnem poslopji, iz katerih se reaika izseli, se je naznanilo, da 2 sobi, v katerih sta bila zdaj VI. razred realke in II. razred učitelj-skega izobraževališča, vzame deželni muzej za svoje namene, zarad druzih dosedanjih realkinih sob za na-mene uČiteljskega izobraževališča oziroma mestne šole naj se pa deželni šolski svèt in mestni magistrat sama pogodita, ker vtrjenih pravic do prostorov v deželnem licealnem poslopji nima niti učiteljsko izobraževališče
niti mestna šola. — Prof. Alf. Míillner-ju iz Maribora se je na njegovo poročilo o preiskavanji Trojanskega kraja gledé rimskih spominkov dovolilo 80 gold, pod-
pore iz muzealnega zaklada za preiskavanje Hrušice (Birnbaumerwald) gledé rimske ceste, ki je skozi one
kraje pel ala.
—	(Političnega društva „Slovenije11 mesečni shod 13* dne t. m.) je bil obilno obiskan. V začetku seje pri-občil je prvosednik g. dr. Costa prerano smrt Konji-škega dekana Jožefa Rozmana, katero je društvo jako obžalovalo. Prva točka dnevnega reda „o vžitninskem dávku" v Ljubljani, katero je g. Murnik prav temeljito in na drobno razpravljal, je jako zanimivala. Povod tej razpravi je ta, da finančno ministerstvo vsled sklepa državnega zbora boče revidirati tarife o vžitninskem davku, katerega plačujejo tako zvana ograjena mesta. Ko je govornik priobčil nekoliko zgodovinskih črtic o tej obravnavi, je dalje navajal, da je vžitninski davek eďen najstarejših v Avstriji. Dac je dvojin, to je, splošni od vina, mošta , sadnega mošta , piva , žganja, mesa in sladkorja iz domačih pridelkov, ki ga plačuje dežela ali država sploh, — in posebni, ki ga plačujejo ograjena mesta od vsega, kar se vpelje in povžije. Država pobiranje daca oddaja podvzetnikom, le Trst plača
aversům, kateri je 1871. leta znesel 802.313 gold., na
Dunaji in v Peštu pa pobirajo državni uradi sami ta davek. Med ograjena mesta se še štejejo: Line, Praga, Brno, Lvov, Krakovo, Gradec, Požun in Ljubljana. Dac je edini posredni davek, na katerega občine odmerjati smejo přiklade. Dohodki iz daca bili so 1871. leta 71,055.743 gold., in sicer takraj Litave nekoliko čez 57 milijonov gold., unkraj nekoliko čez 13 milijonov, v vojaški Granici 90.000 gold. Istega leta je na Dunaji prišlo na člověka največ daca: v Trstu 11 gold. 40 kr., v Ljubljani 6 gold. 50 kr., v Pragi in v Gradcu po 5 gold. 20 kr., v Lineu in Brnu po 4 gold. 60 kr., v Lvovu 3 gold. 80 kr., v Krakovem 3 gold. 40 kr., v Peštu 9 gold. 70 kr., v Požunu 2 gold. 80 kr. Razun
Dunaja in Trsta in odštevsi ogersko mesto Pešt pride največ tega daca v Ljubljani na člověka; ako se mu prištejejo obČinski priklaďi, pride v Ljubljani na člověka okoli 9 gld. na leto. — Tistikrat, ko se je vpeljal dac v Ljubljani, bile so razmere drugačne. Ljubljana nima zdaj nobenih predpravic, promet in trgovstvo ni več tako živ, nego je bii poprej. Med tem, ko Ljubljana plačuje toliko daca, druga skoraj tako velika ali še veča mesta , ki se ne prištevajo ograjenim meatom, plačujejo veliko manj, na pr. Gorica, Insbruk , Crno-vice, Opavo, Pelzenj, Budejevice, Iglava, Olomuc i. dr.
Následek tega je, da je hrana v ograjenih mestih draža memo druzih krajev, dobicka pa nobenega nimajo zarad tega. — KoneČno je g. Murnik predlagal resolucijo, da naj se društvo izreče za odpravo pomnoženega daca v Ljubljani, in da naj toraj dac v istem razmerji plačuje kakor drugi kraji. Ta resolucija je obveljala enoglasno.
Prvosednik g. dr. Costa je potem naznanil, da so volilci dotičnih krajev sami namesto gosp. dekana Gra-brijana, ki se je odpovedal deželnemu poslanstvu , postavili g. Matevža Lavrenčiča, posestnika na Vrhpolji pri Vipavi za kandidata, kar je društvo na znanje vzelo z dostavkom, da bode na vso moc podpíralo to kandidaturo. — Zarad Ljubljanske deželno zborne volitve namesto dr. Supana pa je društvo sklenilo , da ne bode nastavljalo kandidata, ampak da to prepušča narodnim volilcem samim , kateri naj bi se v ta namen zbrali v soboto dné 22. t. m. Zarad požne ure se je potem seja končala, razgovor o Palacky-u in zadnjem literarnem delu njego vem pride toraj drugi c na vrsto.
—	(Banka „Slovenija") imela je 17. dne t. m. iz-redni občni zbor. Predsedoval je gosp. J. Debevec, ces. komisar je bil c. k. vladni svetovalec Palier. Zbralo se je nad 60 delničarjev, ki so namestovali Čez 1200 dělnic.	~
264
Opravilni svetovalec in dež. blagajnik
Franj
Ravnikar
je poročal o sedajnem stanju banke, iz kterega
vedati
benen zum "Lacherlichen ist oft nur ein Šchritť
>
toraj je morala biti res žalostna. „Vom Erha
í
je
druzimi bankami take vrste
razvidno, da potřebuje banka za razvitek svoje kup- člověk bobna in le bobna, se jame ljudem norec zdeti
če
nove pripomoći, da more konkurirati vspešno z
in
•----------------------'^v.vvv^j v vuywt/ivvvy i i^Mlti \j OiXi vj la\1 V
Predlog opravilnega sveta za dosego tega namena listu grajali, ne neha, marveč postaja vedno bui
1 i 1 • 1 * •	•	t	i v	i	1 1 • _ ^	i	«	«	m ^ •	• '	J
je bil tedaj sledeči
e 30 goldi
n
Naj
se
to
15%,
za in prot glasov sklep
dopl
Razpi
na vsako delnico
otroci še za njim deró (TrpinČenje v oj ako v), katero smo že v zadnjem
Ka-
dal vnovič stotnik W. več
kor se nam pripoveduj
veliko. koneČno
.—------- — «V	jc uai VUUV1U o LU LLiliv VY. VeO
živahna, govorov reservistov zarad malih pregreškov več ur k drevesom
y
da
y
se
kov v treh obrokih
dopl
obveljal z većino 22 privezati rekoč: „Tako
rv\ nr»AnniTM n 1 ^ Am of H f. ^«íf^tťř ai: *___i___i___
ktere
i gori imenovanih 15 odstot
bode odločil opravilni svet
kolikor mogoče takó, da se vsakemu delnicarj doplaČevanj
olaj
rečemo
Vec o obravnavi današnjega zbora drugi pot. Danes
kdor ni zagrizen sovražnik domače na-
, da se zopet na trdne noge postavi,
to
prave, mora
želeti
m to ne
zato
ií
y
ke
nijr* zastavljena, temveč tudi zato,
]e narodna čast v banki „Slove
ker
mnogo bolj
ki
siromašnih ljudi izročilo svoje krajcarje tej banki jim je tedaj dolžnica. Po doplačilih se bode dopolnil
, na ta zaklad pa se opira
reservim
zaklad, (reservefond)
zaupanje, zaupanje pa privabi novih zavarovancev obilo. Ako ne bi bila banka izprva (Grundung) v ne-
8rečnih rokah in posebno Treuensteinovih
f
kakor je
memorandum zapravljenosti kazal, ki ga je kanonik Urh v zboru bral, přemožná in častěna bi stala danes banka
„Slovenija". Da se to in pošteno prihodnje gospodarstvo
god
v to Bog pomozi in dobro
tem, da
Je
občni
zbor sklenil'doplačanj
y
većina delničarjev skazala
vodstvu
panje v tako gospodarstvo opravilnemu svetu in
(Ginljiva slovesnost) se je vršila v nedelj
kodelskih
Vrli ti družbeniki namreč so obhajali
gosp.
prof. dr. Von čine, katerega spoštujejo in ljubijo kot
dne t. m. v sobah tukajšnje družb pomoćnik 251etnico duhovskega stanu svojega vodj
preč
svojega oceta
nemški in slovenski, da bili bi videli
ta zbor naj bi bili stopili liberaluhi
, da, kjer poštena
taka društva se tako lepo zdržujejo in razvijajo, socijalno v
vljenje še ni pogreznjeno v ono anarhično mlako katero ga tirati hoče današnji liberalizem. Zato kli
čemo prav iz srca
živio
dr
V
čast m
hvala pa takim mladim rokodelcem ! Naj bi se čez 25 let na tem mestu slavila 501etnica neutrudljivega vodje
rokodelske družbe!
(Vosnjakovsko.) Přetekli teden so sklicali in
svetu naznanili Vošnj
nic manj ko tri zbore
t e 1 j s k e g
in
maloslovensk
društ
in odbora „narodne tiskárně
političnega Al kedar se
U i U O l M	LLA V7UUW1	JJAIWI VV4U v	liv; •	* «w^w*«.
hoče člověk posebno skazovati, se mu rado vse spači
pekedra tako, da iz vsega sploh ni niČ. Taka se je
. 1	y] m	1 n /J /i n I 7\ TT rv M niT t	KV n f Hl 1 ^ A tV\ C C ï-3 1 fi H f A I 1 C% lT A A
god
tud
mladoslovenskim „patrijotom." Pisateljskega
društva zbora celó bilo ni, ker še 15 za sklepanje po
trebnih udov vkljub bobnanja ni prišlo skup , dokaz da se Slovenci ravno tako malo brigajo za to društvo
y
y
kakor na pr. društva za Preširnov „album
slovensko političnega društva občnemu zboru je sicer
so mogli sklepati, pa še ti
pri so
ravno tolik
bili
tišti
y
udov
se tako vsaki večer pri Tavčarj
a Voš
mame
od
shajajo. Pri teh pa navadno zvonec nosi troji njak-Zarnik-Jurčič, in ti so se tudi po svojih
lukih dali voliti za predsednike , podpredsednike
y
kak prostor za , je Voš nj ako vo
Mi
tem čudnim politikovalcem želimo, da bi jih vendar en-
bornike itd., da bodo imeli zopet govore in geslo
bobnanje. „Bobnati se mora
zdaj bo lahko z dr. Zarnikom vred bobnal
krat že pamet srečala, saj so že dosti stari
odbora „narodne tiskárně
v
se
yy
seji
Narod" ne vé nič po-
dajte
bena
Zdaj
me pa zopet v časnike
Ali tega barbaričnega trpinčenja res ne bo no-ojaška oblastnija vstavila?
Novičar iz domaćih in ptujih
lz Dunaj
dežel.
Cesarski patent od 10. t. m
čuje deželni zbor Goriški in Isterski na 19. avg
žaškega
Hrvaska
na 29. avgusta, vse druge
sedaj so se stavljale
Deželni zbor se je odpri
pa na 15. sept
skli
Tr
t. m
Do
predlogo
interpelacije gledé vladnih
Hrvatje se dobro poslužujejo svoje avto
nomije po zadnjem pomirljeji z Ogri ter skušajo admi nistrativne zadeve, po Ogrih hudo zmešane , zboljšati
#	/ r	o---------v^^uu , c,
kar jim pojde, kakor vse kaže, dobro spod rok
y
Slovaški rodoljub
íuuuijwuj župnik u. V i I u I I U , z
poroki 4000 gold, in svojo knjigarno
Vit
ri n
Je
v
SVOJ
ski Matici" slovaški. Ravno tako
češki". . Mati
bski
Ui
dalj
pustil
„Sloje daroval „Matici
17
, „xi.*«,,,* oi^otxa , uíwjc. „Matici slovenski v Ljub-in jugoslovanski akademiji denarne zneske nam
dosedaj še neznane.
Okoli Tokaj
po
ogradih
te
dni toča
vina
strašno potolkla in posestniki so nad letošnjo vinsko biro čisto obupali. Znanega žlahnega Tokajskeg tedaj ne bo kaplj'
Lásko.
kansko zi
letos
Rimini so zasledili veliko
t
avgusta
republi-
vlada dala zasačiti 27
republikanskih kolovodjev. Kako daleč sega nakan prekucije na Laškem, se danes še ne vé, to pa tovo, da vlada Viktora Emanuela ne bo dolgo.

Francoska
novico

da
maršal B
Nenadoma je telegraf prinesel važno
na 20 ob soj
iz za-
pora na otoku sv. Marijete pobegnil. Sum gre na to,
stranka Napoleonova bila na pomoc pri tem
mu
da
beg
njegova
y
o katerem mu je menda naj
pomaga
zena
Tur Čij a
Kakor
varnosti, da pride popolnom so se namreč, da napolnijo pr
sti poročajo, je Turčij
judom
v
držav
pest
v ne-
Ponudili
kase
lim
astavijo vsi dohoaki države in se vse

če se
ravnani
z
denarjem stavi pod njihovo nadzorstvo. Če sultan te pogoje sprejme, pač podpiše smrtno razsodbo Turčije.
N/
Vag
Zitna cena -
v Ljubljani 14 avgusta 1874. v novem denarii : pšenice doinače 5 fl. 50
K malo- 6 fl. 80
V*
4 fl. 80
soršice
4 fl
10
— banaske
rŽí 3 fl. 40.
ječtnena 3 fl
2 fl. 10
prosa 3 fl
aide 4 fl. 40.
ovsa
Krompir 3 fl. 40
Kursi na Dunaji 17. avgusta.
5% metaliki 70 fl. 70 kr. Narodno posojilo 74 fl. 50 kr.
Ažijo srebra 103 3. 50 kr Napoleondori 8 fl. 81 kr.
Loterijne srećke:
v Trstu v Lineu
14. avgusta 1874:
41. 72. 62. 77. 78
85. 89. 23. 38. 18
Prihodnje sreckanje v Trstu 29. avgusta
Odgovorni vrednik: Alojzi Majer. — Založnik : Jožef Blaznifeovi dědici v Ljubljani.