Siev. 272 Pos- ćO stotink V Trstu, v petek 31 ctacmibrm 1920 Posamezna Številka 20 stotinK ^etnik aiM i- Uredniju'«: ulica U^i — izvzemšl ponedeljek — vsak dan zjutraj. a Ati4kega Štev. 20, I. nadstropje. - "opisi naj v lirokost* ene kolon« (72 mm). — Oglasi trg ovc« v In obrtnikov «*rn po stot. osmrtnice, »hvale, poslanice In vabita po L !.—, oglas! dinar^fh zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po "20 stot. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi naročnina in reklamacije se pošiljalo Izključno upravi Edlnoslf. v Trstu, aHca s*' FranCIlka AsIJkega ŠteY. 20, l. nadstropje. — Telefon uredn!3tvs fr. uprave 11-V7 sprejet in lble so 5e razdeljene ministr* zadevanju se Je napravilo tudi začasno1 Zavezniki lil Nem{]ja leke listnice, razen za agrarno reformo, j kopališče za dec©» Tukaj se otroci i Za to listnico %o se feoriH demokrati!kopljejo in zdravijo, mnogokrat pa do- (Nemški protesti proti uvedbi zavezniške : kakor radikalci, tako da je prillo do j be tudi obleko. j t Po«c«Je na Renu !kritičnih trenutkov v pogajanjih. Radi*; novrne *eiezniaki materiial Bfclf.()LIN« ^ Nekil vest ^olffove I k alci so utemeljevali svojo zahtevo, da fTT^^JS^u IW ?™5> d* lc nemška vlada vio. D'Annunzio bo zletel z Reke na aeroplanu Opatijska pogajanja se Jg«^ ^LSA KŽ tovijene izgube vladnih cet od 2*. ao a«' ine bi mogel Stopiti v vlado. Musliman. Avanti komentira sedanji• pallska pogodba je pripoznana^Govorejski klub se ne bi mogel za^-oljtti^ Milanski ^ oložaj z < bledeči drastični in na D* A n nunzi j a do na j mno^o o pristanišču BajoS in Delti, kij tcm, da dobi portfelj ministrstva položaj z ^ sa^L pripfl8ti Jugoslaviji. Kolajne reforme demokratska stranka a bi \ ve Vmo> Velik bur, kor smo doznali mi od zanesljive stra* pmtal na to. da ja dobe radikale i. S »Giolitti« jc res ^ tiiK m^. • mdi v tcm pogledu ie sklenjeni tem bi bile zapreke o seatavi vladne ve* rlamnL'PdfcL'Oo'a > ker sicer muslimanski klub Rjavila pripravljeno povrniti železiiiSki materijal, ki ga je zajela v brbiji. Bou garska vlada prosi jugosloverisko vlado, naj se vzpostavi med obema državama promet, ki je bil ustavljen pred nckoll* ko dnevi po ukazu jugoslovanske vlade, , . mr»> To se pravi: um m, so tucu v rci žoazijski Politični mož^ L o ^ . ^ d ori |n tUf inetnik v mahh sredsuin. ^^ nc> novega členiti, >\ in ie narejen literarni V ne lvc za ni C drugega ko za obliko --,Hzma Treba f-a le polagoma P omu rW. ^! počasl brez razburjenja m ° luil ^ tudi, če bi se imelo kaj | čine odstranjene. Olani demokratskega to bo morala Italija — i kluba, ki so se pognali, tk> priznali va2* bi rekli mi — dogovarjati z Jugoslavijo in ne z odposlanci D'Annunzijal Ta ie menda doigral svojo igro na Reki. Si m, l7~'_ da se ga ne sme bo moral že iskati drugega objekta za ra^rTti/ Mrzli ^i' tmcSnost! veljajo uvelj-n.m* *vnie*a heroiizma. Neki v takem slučaju, "e-o pa razgreva^ .....Zato sc Giohtu igra. D — 'C ;koliko°tra'gičmi s ala li oče m o, kajti nie 11 m ned nalcianjem sem in tja diplomat^ " Lretr.o J giolittiianske je marsikak avljenje svojega herojizma. glasovi iz Italije pravijo, da ga hočejo povabiti v Italijo, da prevzame vodstvo boja proti italijanskemu boljševizmu. ______ ____^ Če bi se to uresničilo, bi bilo le čestitati J dvor jn vrnil regemu mandat za sestavo italijanskim — boljševikom. Boli Sega j v|a dr zaveznika ne bi mogli imeti! — Drugi nost tega radikalnega argumenta in so bili pripravljeni, popuste. Demo* kratski poslaniki Mub. pravzaprav v glavnem skupina bivšega finančnega ministra dr. Veljkovića, je odbila to zahtevo radikalcev !n s tem so pogaja* nja za sedaj prekinjena. Pašić je včeraj popoldne odšel na __ . i sodijo zopet, da se poda D'Annunzio v' ki se močno bliža burki za tiste, ki j inozemstvo, da bo jedel tam sicer trpki so nje žrtve. Revizija uradnbtv« v Jurfosiaviu kruh emigrantstva in raziriiSljai o — ne hvaležnosti domovine, se pa6 tako J rado dogaja — velikim možem. Pa že nnide tolažbe; saj je pesnik m vedno so mu bile naklonjene ... Muze. Z opatijske Konference OPATIJA. 30. Danes predpoldn« je In "tisti drugi hetojji, kaj delajo V Hie j je vojaška Kje toteMft« , M Uanes preapoion« » so bile pripravi j ene plarab ^ rg. ^ prišel v Opatijo general Čaviglla ter je rožene: od M t" »M odpotoval popoldne. On poskrili tisti, ki so mo«Hm? udeležuje osebno pogajanj za določitev liko srčnosti ProU- obMim>gimiri sporazuma glede Reke. ker vrSi po. Je^^^^^b^ njegovim vodstvom gene. Kaj se je dogajalo Stambulinskemu v ujetništvu PARIZ, 29. Bolgarski ministrski pred* sednik Stambulinski objavlja v »Matic nu« opis svojega ujetništva med vojno. Bolgarska vlada da ga ie večkrat poiz* kusila odstraniti. Najvažnejši dogodek pa je, da sta prišla konec leta 1916. dva avstrijska častnika v njegovo stanico v ječi; izjavila sta. da ju ie poslal k nje« mu cesar Karol. Povedala sta mu. da je Avstrija uvedla pogajanja glede po* sebnega miru s Francijo. Razložila sta mu potrebo, da se Bolgarija pridru/i tc* BELGRAD, 30. Na seji radikalne in mu gibanju. Za to pa je treba, da stopi * Stambulinski v kabinet. Kmalu nato pa je Nemčija izvedela o brezuspešnih pri« zadevanjih Avstrije za separatni mir in je poslala v Bolgarijo dve diviziji., da bi obdržala premoč. se ne jiodrobnostJ postranske Premirje je bilo podaljšano do polnoči. ^ka), narejena iz velikih besed in ne more biti politika socijalistov Naj le Rečani napravijo svojo, revolucij |JradllO ugOtOVliMe In potem bomo videli mi!« izflllbe vladnih €©4 Kako pravilno ocenjuje -Avanti« ¥,tt|jmn i/Annunzijev heroizem. rek^i, da je na«j RIM. 30. Uradno ugotovljene izgube besed in dima, priča vladnih čet dne 24, 25, 26. 27. In 28 de* cembra vsled reških dogodkov so slede* če: samo en oficir ubit, in sicer karabi? nerski poročnik De PaoJi, neapeljskega bataljona. 10 oficirjev ranjenih. Med moštvom znaša število mrtvih 4. in sl* cer 2 alpinca in 2 karabinerja. Ranjenih rejen iz velikih ves presenetljivo nagli razvoj reseva* nja reškega konflikta. D*Annunzio je vendar napovedal »-»vojno« Italiji radi ttapallske pogodbe; preko njegovega trupla bodo morali tisti, ki bi hoteli u^ dejstvlti to pogodbo. Ali Reka, ah smrt! To je bila Gabrijelova parola. Pravi zakrknjencc ali bedak ib moral biti tisti, ki bi hotel trditi, da je ta he* roizem — dim! Čim pa ie videl ITAnj nunzio, da nočejo polagati svojih trupel __drugi — ne na Reki, ne v Dalmaciji, ne v Italiji, in da so vsi tisti junaki pri= pravljeni položiti na žrtvenik njegove •svete stvari« le neka i kričanja po uli« caii — je lepo odnehal in njegova od* poslanca sta kar hitela s pripoznanjem - Rapallske pogodbe! Tako je D'An* nunzio sam heroično odtegnil svoji voj* ni podlago. Na razgovorih v Opatiji z generalom Fcrriero "sta odposlanca D'Annunzijeva oficijelno sporočila, da ie D*Annunzio \so oblast izročil reškemu občinskemu zastopu. da je torej — abdiclral. Visoko ie jezdil svojega vranca gospodarja in edineila upravičenega predstavi tel j a »re? ške volje«; in ko se je zdelo, da se naj* višje vspenja v sedlu, so mu vajeti zdr* f>:nili iz rok ... Saj ima vendar prav »Av mti«, ko pravi, da jc D'Annunzijev iieroizem sestavljen le iz »velikih be* sed«! Zdaj se bliža še zadnji, zaključni akt !c tragikomedije, kakor javljajo ita* iijanski listi: občinski svet reški odveze D'Annunzija od njegove prisege, a D'Annunzio odveze ^voje legijonarje nd prisege. —< Praznejše formalnosti še ni videl svet. Kakor da bi hotel trgovec, ki je izgubil vse in je berač, hotel še le formalno odpuščati svoje služabništvo in mu dovoliti milostno, da si more — Kkati dru^e službe! Zato tudi ne more* i no prav razumeti, o čem prav za prav se imajo vršiti nadaljna pogajanja. Ra^ IZ JUGOSLAVIJE demokratske stranke so aklenili, da se bo sestavila kom., ki bo v vseh min. drž. oblastvih pregledala uradniške sezna* me in pogledala, kaj uradniki delaio. kakšno kvalifikacij* imajo in kako ni* tro so napredovali. Ko bo to delo do* vršeno, se bo stavil vladi predlog, da se zmanjša fctevilo nepotrebnega urad* ništva In reši uradniško vprašanje. Pogajanja premogarjev LJUBLJANA, Včerajšnji ljub* Ijanski »Slovenec« piSe: Danes so se vrJila na deželni vladi zopet pogajanja med rudarji in ravnateljstvom premo* gokopne družbe trboveljske. Pogajanju so prisostvovali zastopniki raznih po* verjeniStev, industrijske zveze, delav* ske zbornice !n poročevalci Časopisov. Pogajanja so trajala od pol 3. do Šeste ure zvečer. Po raxnih referatih in prc= V^j živahni debati se je sestavila podlaga. katera zna ob ie količkaj dobri volji s strani družbe privesti do sporazuma in konca stavke. Ko* podlago nadaljnim pogajanjem jc stavilo delavstvo zadna* čenje plač. kakor jih ima delavstvo v Velenju. Zahteva minimalna plača s plačo rudarjev v Velenju ter s cenam! in količino živil Trboveljska družba bo proučila plačilni sistem v Velenju, na? kar se vrše nadaljuj a pogajanja v četr* tek 30. t. m. ob 2. popoldan. Zahteve delavstva so utemeljene, le trdovratno? je 136, izgubljenih 203, ki pa se bodo;sti družbe je pripisovati krivdo, da še kmalu zopet zasledili in se bodo mogli danes niso pogajanja dokončana. S tem povrniti v oddelke na podlagi dogovo* j pa zavlačuje rešitev krize v vedno več* ra, ki se pripravlja. D* Annunzio zapusti Reko v aeroplanu OPATIJA, 30. D'Annunzijeva zvez* da je popolnoma otemnela. Ta silni dik* tator, ki je bil še do pred par dnevi pr* vovrsten primer poosebljene megaloma? nije, je stopil popolnoma v ozadje. Ne ve se sicer, kaj se je zgodilo na Reki, da je moral izročiti vso oblast v roke župana Gigante in reških prvakov in domačinov, v katerih imenu se vodijo sedanja pogajanja v vili Gizela v Opa? tiji z generalom Femjriom. Nekaj pa je moralo vplivati na besnega EVAnnunf zija, da se je odločil za ta poniževalni korak, naj bo to poizkušena vstaja reš* kih domačinov ali pa streli z vojnih ladij, ki so hudo pretresli njegovo po* veljniško palačo. Včeraj je poslal D'Annuzio v svet zrakojavko, v kateri javlja svoj sklep zapustiti Reko, čim se srečno končajo opatijska pogajanja in čim bo določena usoda Reke v vseh podrobnostih. V zrakojavki pravi D'Annunzio dalje, da odleti z Reke v aeroplanu. Ni pa pove* dal kam misli zleteti. Begunci v Jugoslaviji KRALJEVICA, 28. V Puntu so razo? rožili štiri ardite. Begunci iz Baške so se začasno rešili na otok CrviČ, odkoder so jih snoči z motornim čolnom pre? peljali v Senj. Na otoku je še mnogo našega pobeglega občinstva. Vprašanje sestave nove vlade še nerešeno Delo verifikacijskega odbora BELGRAD, 29. Verifikacij ski odbor je danes^ pretresal volilne spise iz Črne? S gore. Verificirani bodo vsi črnogorski BELGRAD, 29. Položaj v pogajanjih mandati. Zdaj se pozivajo vsi oni kan? vi sestavo nove vlade je še vedno nc? didati, ki prihajajo na mesto odstopivših jasen. O programu nove vlade so se spo* razumeli radikilci in demokrat). Pro? poslancev. Boj za ministrske portfelje* BELGRAD. 29. Pogajanja o razdelit* ,1 -_____ t j ......v —-------IV1 portfeljev se nadaljujejo. Po predlo* A J Vn ,radu'..agraTm° Velizarja Jankoviča, ki ga je sta* Vnašanje, zakon proti draginji, zakonci sinoči g. Draškoviču. bi obe stranki mS- srdlscu'1 ^astaIa 601 imeli predložiti po dve ministrski listi, onfolfp, iFTbn0 razdelitve danes pa bi se imelo odločiti, katera od porttehev kakor je sedaj po^zaj. m njih se sprejme. Do tega trenutka še nI vrnil regentu j Upanja za sporazum. Najbolj ga ovira j vprašanje listnice za agrarno reformo, Stojan Protic zopet v ospredju katere radikalei nikakor nočejo pre* Bn.GRAD. 29. Z ozirom na poroča? j P^Hti demokratom. nje radikalnih listov sc v javnosti zo? Pašić \Tnil mandat regentu. — Borba pet pojavljajo glasovi, da bo, če Pašič za Portfelje razbila pogajania v ne svoj mandat, poverjena sestava j. BELGRAD, 29. Včeraj dopoldne se nove vlade Stojami Protiču Po sinočnih E IB,la !ejft J . .;t - ii kiuba, na kateri se je razpravljalo o se* V i Pfl P0g*fljflnj,h mcd delegati staW vlade. Sporazum je bil že v načelu kombinacija nI izključena. [sklenjen in v vseh prograhnih točkah Liram vsebuje ustavo, spremembo po? I slovnika, volilni red, upravno razdelitev vj nortfeliev s zakon o redu in radu, J izključeno, da bo Pašič svoj mandat. Jem obsegu. Dolžnost merodajnih fak* torjev je, da re!Hjo pred krizo ves za* stoj in pritisnejo energično na družbo, da se Vda sporazumu. Poiiljati vojaščino v kraj, s tem Še ni beda rešena, k rešitvi je treba žo drugačnih sredstev. Upamo, da pridejo pogajanja kmalu do uspežne* ga zaključka. Stavka v Bosni pojema BELGRAD. 29. V Bosni postaja stav? ka slabotnejSa. Cimdaije več delavcev se javlja k delu. Politični uprizoritelji se bodo topot menda morali zagovarjati. Komunisti so se lotili skrajnih sredstev ter se ne gtraSijo niti zločinov. Njihove oborožene tolpe hodijo od sela do sela, od rudnika do rudnika in agitirajo proti onim, ki hočejo delati. Včeraj je taka tolpa v Tu*li streljala na 20 orožnikov, od katerih Jc eden ubit in eden ranjen, vendar pa Je ta napad imel ravno nasprotne posledice, kakor so si jih komunisti. Tolpo preganja vojska. De* lavci izjavljajo, da nimajo s tolpo oi* česar skupnega in sami obsojajo njeno delo. Za novo gimnazijsko poslopje v Podgorici LJUBLJANA1, 30. Robert Lane. upra? vitelj ameriškega Rdečega križa za lEvropo je pred svojim odpotovanjem iz Pariza izjavil, da se je odločilo, daro* vati 200.000 frankov za zgradbo nove srednje šole v Podgorici v Črnigori. S tem darom se bo moglo nadaljevati delo zgradbe, ki je zastalo zaradi pomanjka* nja sredstev. Ta denar prispeva ameriška šolska mladina. V novi šoli se bo vzi? dala spominska plošča v spomin na da? režljivost ameriške dece. Ameriška p6moč črnogorskemu prebivalstvu LJUBLJANA, 30. V Crnigori se ku? ha vsak dan v 24 kuhinjah za približno 9000 otrok. Število kuhinj se bo pove* čalo, taktrda se bo kuhalo za 15.000 otrok pozimi, kakor poroča glavni urad ameriškega Rdečega križa v \Vashingto* nu. Kuhinjo se nahajajo v raznih krajih Črnegore. Poverjenik za prehrano v Crnigori je izrazil največje priznanje za delo, ki s« vrftl v korist dece. Službena poročila iz ra*nih občin pričajo, da ima ta vrsta pomoči mnogo uspehov in da je popularna. Občinstvo je povsodi navdušeno spričo takih izrazov ljubezni do otrok in pomaga pri tej akciji. Prehra* na dece jo pokazala lako ugodne posle* dice pri Šolskem obisku. Kakor hitro so začele delovati kuhinje, jo narasel £ol* ski obisk od 50 do 1005. — Vsak dan prihaja na Cetinje v 3olo bolniška strež* niča, ki pregleda otroke. Po njenem pri? Beneševo potovanje v Rim PRAGA, 29. List »Narodni LUty« javlja, da poide eehoslovenski minister za zunanje stvari Beneš v Rim v mese? eu januarju po odobritvi vseh mednarodnih pogodeb s strani zbornic* Dan odnotovanja je le približen in celo se trdi, da nI bito uradno še nič določeno. Mednarodna brzojavna konferenca v Pragi PRAGA. 28. Listi javljajo, da se bo vršila v Pragi v drugi polovici meseca januarja mednarodna brzojavna konfe? renca, katere se udeleže Jugoslavija, Ita? lija, Celioslavija. Nemčija, Finska, Ro? rnunija, Avstrija in Ogrska. Na konfe« renei se bo razpravljalo o brzojavnih ob? čilih, o tarifah in o ustanovitvi medna? rodnih izravnih zvez. Iz stare in nove Rusije Priprave za 8. vseruski shod sovjetov MOSKVA, 20. V Moskvo ie že pri? s?>e!o veliko poslancev, ki so bili izvo? Ijeni za zastopnike na VIII. zborovanju vseruskih sovjetov. Med izvoljenimi v moskovski guberniji se nahaja tudi Lenin. Zbiranje ruskih čet as romunski meji. LONDON. 29. Ageocija Reuter pravi da je-gl&gom nek« vtcc na Renu. Napetost med Francijo in Nemčijo radi vprašanja razorožitve PARIZ, 30. ,Neka poluradna nota pravi: Sporazum, v Spa od (>. julija 1920 predvidja, z ozirom na razorožitev Nemčije, takojšnjo ureditev treh ukre-* pov: i. Razorožitev meščanskih bramh; 2,razorožitev [straže javne varnosti; j. izročitev vojnega materijala, ki jc otb več na vzhodni meji. Za slučaj ncizvršit--ve določa sporazum nadaljna postopa* nja, med njimi tudi zasedbo novega pasa nemškega ozemlja. Nemška vlada se sedaj odlučno protivi zahtevi po razorožitvi meščanskih bramb na Ha-> varskem in \ \Tzhodni Prusijl iti po razpustitvi meščanskih ¥>tra2. ki so jim pravi Soldschittz. ter navaja boljšcviiko nevarnost glede Vzhodne Prusije in možnost neredov na Bavarskem. Posla« j niška ikon terenca je predložila odloči* tev skledo btraie javne varnosti zavez/ niskim vladam. Glede meščanskih strafl pa je poslal tiencral Nollet dne 23. t. m. v Berolin nofo, v kateri je opozoril nemško vlado na prestopke, ki so se storili pr! reorganizaciji te hrambe. Nemška delegacija je izročila dne 26. t. m. poslani ski konferenci o reorgani* zaciji teh čet odgovor, v katerem protestira nemška vlada, izjavljajoč, da ni prekršila ne mirovne pogodbe ne sporazuma iz Spa in navajajoč zopet boljševičko nevarnost in zvračajoč Franciji odgovornost za dogodke. V i^tem času sta postopala von Simons in Goepert i)a enak način pri francoskem poslaniku, ki sta rekla še zraven, da bi nepovoljno ozračje mod Francijo in Nemčijo lahko otežalo razvoj bruseljskih pogajanj, ki se imajo začeti dne 10. januarja 1921. Glede vprašanja povračila je ponovil Gocpert drugi dan svoi korak in Manicl je sporočil isto angleškemu in Italijanskemu poslaniku. Glede vprašanja o iz* ročitvi materijala, ie prosila nemška vlada v nori ic dne 26. t. m., naj so ne razoroži trdnjava Koenigsberg s 390 topi in obmejno mesto Nauen, navaja* joe pomanjkljivo varnost na poljski meji. Ministrski predsednik I.cygues jc sprejel danes zvečer nemškega posla« nika Maverja ter mu je predočil ne\ar-nosti, ki bi nastale za Nemčijo, ako so bo nadalje upirala versailleski mirovni pogodbi in sporazumu iz Spu. Posla« niška konferenca je s svojo strani pooblastila med zavezniški vojaški odbor, naj sestavi pred 31. t. m. poročilo o se« danjem stanju izvršitve vojaSkih. pomorskih in zračnih določeb vcrsaillcske pogodbe s strani Nemčije, v svrho. da se lahko odredijo morebitni koraki. Nikakor se ne more pomešati vpraSanjo razorožitve in povračil, kakor skusajo napraviti zastopniki nemške drŽavo, zakaj ti dve vprašanji ste popolnoma različni. Ako se hoče onemogočiti .Nemčiji, da bi zopet škodovala, jc treba zahte* vati plačilo za škodo, ki jo je povzročila last no voljno. Francija je dokazala v Spa, da se zelo zanima za miroljubno Nemčijo, kajti obnovitev Francije jc odvisna od njene varnosti. Francija mora braniti svoje stališče v tem oziru hladnokrvno ali odločno. Oprema vzbodaonemiklh trdnjav BEROLIN. 29. Nota neni*ke vlude, lifioia se topniškega materijala za trdofave, ugotovlja med drugim, da je opremljena. L-dnjava Kocniguberg • 390 topo\i, od katerih je 2^4 težkih, trdnjava Ftu-širin pa jo opremljena s 16S ti'po^i. od katerih Je 108 težkih. Kemika nota glede vzbodnonemikih trdnjav BEROLIN. 28. Neka vest agencije Wolff pravfc Potem, ko je poslaniška konferenca naznanila nemški \ladi sklep meJ/a\ernlđko komi-iijo z& ^ JaSko kontrolo lopr.LsLe opreme nemških trdnjav, jc nemška vlada v poslanik? konfercncl 4rro2enl noli izjavila, da s-uatra ta sL!ep :ta na»prolujo< določbam mirovne pogodhe. fn res dovoljuje poslednja Nemčiji, da ohrani v vzhodnem Irdnjav« =;ken* &e«ta>u isto SteviJo topov, kakrSno 3* [• nahajalo taui 10. januarja 1920. lavriitev tega «klep» medzavtzniJke komisife bl to pra\ico popolnoma potlačila in ncnijka vlada je primorana pokoriti te sklepom poilanifke konfercnce. Zatorej protestira najenergičnejJo proti krRitvI mirovne pogodbe. Spominjajo«! ni znalne izpremtmbe. ki »o tvastop)/« v položaju no nemški meji, od kar je jprejeia konferenca določitev, o kateri je govor. nem« fika. vlada, da bi a« Noiriči/i. ako bl se nieae tr&-i\jave oropale vaeh obrambnih sredstev, vsaka možno.%i ubraniti se proti morebitnemu padu. Doeim rahleva nota. naj se odgodi irvrtite* razoroiitve teh trdnjav, dokler 3« po!o*»j n* vzhodni rae# nc ustati, naznanja nota poalamlkl konlerenof, da j. bl! gl«d» v«eh druj^h lopov katero je javila medzaveznllka komika, irdan uka* da se imajo izročiti ali napraviti nerabne. Nemčija dobila 66 milijonov mark v zlatu od Danske za severni Slezvik PARIZ, 29. Glavni tajnik komisije za povračila je sporočil Agenciji Štefani sledče naznanilo: Členi med št. 109 b| 114 vcrsailleske pogodbe pravijo, da bo meja med Dansko In Nemčijo določa na potom glasovanja fclezviškcga preble valstva. Rezultati tega glasovanja so* u. »EDINOST« «tor. m V Trstu« dne 31. dtctmfera 1*20. nmo^lH severni del SJezvik* DuukL »eni 255 in 256, IX. del pogodbe določajo, dc bodo morale države, kate* rim so bila odstopljena nemška ozemlja, plačati reparacij »ki komisiji: 1. en del nemškega dolga, kolikor je iznašal dne J. avgusta 1914; 2. en del nemškega državnega dolga: kolikor je znašal dne I. avgusta 1914, in sicer dežel, h kate* rim so spadali odsopljeni kraji (n. pr. Prusija); 3. vrednost državnega imetja in imetja nemških držav na teh ozem* ljih. Komisiji je bilo naloženo določiti svote, ki jih predvidjajo omenjeni trije paragrafi. S svojim sklepom od 14. de~ eembra je določila reparacijska komisi* ja svoto, ki jo mora plačati Danska, na 65 milijonov mark v zlatu. Ta svota je bila izplačana s straui komisije dne 25. decembra ter je bila vknjižena v prilog nemški vladi na račun svot, ki se ji dol? gujejo za povračila. Razkol r francoski socialistični stranki TOURS, 29. Socialistični kongres je s 2288 glasovi proti 1022 glasovom in pri vzdrževanju 44 &iasov odobril resolucijo Cachin Frossard, katera razglaša piiđtcrp k tretfi moskovski interaacijonali. Pauli je itjavil, da je na podlagi glasovanja postal kongres komunističen in da bo vsled lega franccaka. socijaHstična itranka mednarodnega delavca nadalfevala dan*s svoja dela v drugi dvorani. Razkol jc tore] gotov. Danes bosta zasedala dva kongresa. __ Grški odgovor na zavezniiko noto ATENE, 28. Ministrski predsednik Rhaliis je izrcćil angleškemu, francoskemu in italijanskemu ministrstvu izja*.o, s katero odgovarja na zavezniško noto z dno 3. t. m. Razglastltev ustavnega statuta v Julijski Beneiifi RIM, 30. N. V. kralj je podpisal da* nes predpoldno odlok, s katerim se razteza razglasitev ustavnega statuta kraljevine, kakor je bila odrejena za Trideninsko Benečijo s kr. odlokom od 26. oktobra 1920, št. 1513, tudi na ozem* Ije, ki se anektira na podlagi rapallske pogodbe. Razglasitev statuta se izvrši torej v Julijski Beneiji iz istih razlogov in v istih mejah, kot jc razloženo v poročilu ministrskega predsednika kralju, ki je bilo objavljeno v »Gazzetta Ufficiale« od 5, novembra t. 1. (Štefani.)__ Edrlla — ogrožena V tržaškem »Lavoratore« od 5. t. m. je objavil posl. Alessandri članek »Rud* niški problemi v Julijski Benečiji«, iz katerega posnemamo, da se vrši sedaj v Rimu boj med F, I. A. M. (laško zve= zo rudniških uslužbencev) in med rud* niško družbo iz Montc Annata, radi vprašanja, komu naj se izroči uprava in izkoriščanje sedaj državnih rudnikov v naši deželi, v prvi vrsti onih v Idriji, Rablju in Labinju. Boj gre torej med socijalistično (delavsko) organizacijo in med kapitalistično družbo. Ker se to vprašanje tiče predvsem bodočnosti Idrije, bodi nam dovoljena odkrita be= seda. Brezdvomno bi bilo v korist Idrije, da država sama vodi rudnik v svoji režiji, ker je dolžnost države, da skrbi za ob? sta nek prebivalstva brez ozira na pasiv? no bilanco enega ali drugega podjetja. Samo država lahko poravnava izgubo v j lem podjetju z dobičkom v drugem.! Vsaka kapitalistična družba bi pa gledala le na to, da napravi v najkrajšem! času iz rudnika čim \ccje dobičke; bo?1 dočnost rudnika bi ji bila pri srcu le v I toliko, da ne bi bil rudnik izčrpan po-i prej, dokler ona nima kritih svojih cvcntuveLiih investicij. Pobirala bi iz ja? me brezobzirno le bogatejšo rudo, kar bi ji prinašalo velike dobičke; ubožnej? še rude, z malo vsebino živega srebra, ki se morejo plodonosno izrabljati le istočasno s težko, bogato rudo, da se na fa način pokrije primanjkljaj pri rev* nejbi rudi — bi pa taka dobička lačna kapitalist, družba opustila in rudnik bi bil izčrpan v najkrajšem času. Priponi? niti moramo, da je že nemška uprava med vojno idrijski rudnik naravnost oropala in s tem težko grešila na rudni; kovi bodočnosti.- Vse naprave izrab? ljene, le za silo popravljene, in se je le čuditi, da se more pri teh razmerah obrat nadaljevati brez večjih nesreč. Potreba velikih investicij je nujna. ;No? \ih naprav pa nihče ne izvršuje lažje, nego država; ona najlažje oskrbuje parane kotle in žgalniške peči s kurivom, Dieselove motorje z oljem, in nabavlja vse druge neštete potrebščine, ki niso samo drage, ampak jih privatnik sploh lc s težavo dobiva. Privatna družba bi pa bila Idriji varna tudi v narodnostnem oziru. Ona bi mnogo lažje hnportirala tuje delav« stvo, poduradništvo in uradniltvo; do? mačini bi se pa odpuščali, vsled česar bi že sedaj občutna brezposelnost le na« raščala. Nekoliko ugodnejši bi bil položaj, ako bi delavska organizacija (naj že ima to ali ono ime in obliko) dobila v svoje roke upravo rudnika. Nabava materij ali j bi s tem še ne bila olajšana, pač pa bi skušalo delavstvo v svojem lastnem in? teresu dvigniti rentabiliteto podjetja, ne da bi hotelo rudnik Čez noč izropaH. Pa? metna uprava, ki ji ni na tem, da obo? gati na nepošten način, ampak ima v mislih le, kako bi mogla čim dlje čas pošteno prerediti svoje delavstvo, taka uprava bi lahko še dolgo, dolgo let da? jala kruha idrijskemu prebivalstvu. Ko? nečno bi bilo še pričakovati, da bi upra? va, kjer bi tudi domače delavstvo imelo kaj besede, ne postopala tako po mače? hovsko proti Idriji kot dosedanja. Neodpustna napaka avstrijske uprave jc bila, da ni zadostno Izrabljala vodnih sil. Še le med vojno se je pričelo s pred* pripravami za novo električno centralo (na Marofu) a ostalo je le pri začetku; kar se je napravilo, sedaj razpada. Z elektrifikacijo gonilne sile prihranilo bi se bilo lahko vse kurivo pri številnih parnih strojih, ki gonijo različne 6troje in zlasti vodne sesalke. Število zadnjih bi se bilo lahko pomnožilo v taki meri, da bi se moglo kopati v jami tudi v ta* kih krajih, kjer se danes vsled vode, ozi» roma vodne nevarnosti, ne sme. Goto? vo jc, da bi država, ali tudi rudarska organizacija izrabila vsa sredstva za čim daljši obstanek idrijskega rudnika, med; tem pa. pripravljala tla za kako novo i industrijo. Kapitalistična družba bi pa skrbela le za to, da v malo letih napolni žepe svojih akcijonerjev; kaj ji mar, če s tem izroči bedi nekaj tisoč idrijskih prebivalcev?! Želeti je torej, da, ali država obdrži upravo rudnika, ali jo pa izroči de* lavstvu. Uvodom navedeni članek treba po* praviti v toliko, da je Idrija pri zadnjem ljudskem štetju imela brez otrok izpod 6. leta komaj 3 odstotke analfabetov in ne 15 odstotkov; danes je ta odstotek še manjši, — Če izvzamemo priseljence druge narodnosti. Domače vesti t Gro! Alfred CoronisL Umrl je v Gorici £rof Alfred Coronini, veleposestnik, bivši slovenski deželni. in državni poslanec. Pokojnik Je bil pravi plemenitaš ne le po rojstvu, ampak tudi po mišljenju ta čustvovanju. ^Goriška Straža« je prinesla zanimivo in pristno karakteristiko individualnosti tega znamenitega moža — poštenjaka, ki je svojedobno intenzivno posezal v javno življenje tržaških Slovenca v. Dolžni smo spominu pokojnika, da tudi mi pesnamemo besedo po gori£kem Listu. Ivan Odira. S smrtjo tega moža je izginila iz vrst tukajšnje socijalne demokracije osebnost, ki ji jc bdla rcsnici v Čast; človek, ki si ga moral spoštovati, in politik čistega Sčtta. Pisec teh vrstic ga jc poznal kakih trideset let, a izpoznal ga je da globine, ko sta par let stanovala s svojima rod-uaIetla včasih. In tudi politik Oliva me je prLiiiil v spoštovanje. Prepričan sc-cijalen demokrat, vrstnik pokojnega Učekarja, očeta tržaške so-^ajn«. jciLL.a4Ci|e, globoko uverjen o misiji socijalne -deicokratićne misli, neomajen v svojih naziranjih: fe bil Oliva vedno koncilijanten In uglajen v obliki razprave, pa vendar rad poslušal tudi nasprotne argumente, ki je reagiral nanje a Čistostjo svojega političnega uverjenfa. Tudi kot politiku mu beseda ni bila nikoli žaljiva za druge-mišljenika, Ravno zalo, ker je spočtovaJ vsako mnenje, si moral visoko spo$lo\ati tudi njega — socijalista Olivo. Đulgo vrsto let fe stal zvesto in v zgledno v vritah svoje stranke — dobojeval Je. Z vso iskrenostjo duše mu pokladaro to spomen-cvetko na grob. Imenovanje pri južni železnici. Nadzornik Fran Vidic, načelnik kcinercijalnega oddelka pri obratnem ravnateljstvu južne železnice v Ljubljani, je imenovan višjim nadzornikom. Opczoritcv. V občini Trnovo pri Gorici je bil v poletju 1917, in sicer v vasici Nemci blizu »debele jelke«, ustreljen enoletni prostovoljec PlanC s štajerskega. Čulo se fe, da je dva meseca pozneje došla pomilostitev, ker je bil sodnik zagrizen Nemec, tiščal na usmrtitev v odsotnosti generala Hrozny-a, ki bi ga gotovo ne pustil obsoditi v smrt. Ker sc bodo posamez. grobovi odpirali in se trupla prtnečo na skupno grobišče, se opozarjajo stariši, za slučaj ekshumacije in prevoza v Jugoslavijo! Listi v Jugoslaviji in na štajerskem naj ponatisnejo! Učiteljstvo ia sort regulacija plač. Že dlje časa je tzžlo učitcHstvo v dvomu glede svoje prave plače, kajti ono, kar fe dobivalo 2m Ukom enega leta, je bila lm aokaka proviaoričaa plih Tudi ud Sosednji dohodU že niso vmč iidotfoTili s osirom aa naraščajočo dragiajo. Z Tmljf smo tofej »prejeli vest o obnovljenju pUtfiae tabele. Toda jo ji Mesečni dohndkf so se nam — znižali! Neverjetno, pa Zallbog resničaef Radoveden, kako mi bo treba urediti svojo fi-nanco, sem vzel papir lr< svinčnik in začel računati: Stanovanje (letno) 1200 t Hrana: 2ajutrek & 2 L dnevno (letno) 712 L • kosilo & 4 L dnevno (letno) 1404 L večerja 4 4 L dnevno {letno) 1404 L Obleka: 1 letna (letno) 400 L 1 zimska (letno) 400 L V* suknjo (vsakih 5 let ena suknja a 600) 120 L V; dežnega plašča (vsakih 5 let en dežni plašč & 500 L) (letno) 100 L ' rivalo: 1 letni klobuk (letno) 50 L i zimski klobuk (letno) 50 L Gbutek: para Čevljev (3 pare za 2 leti) in poprava (letno) 300 L Perilo: 3 letne garniture (i^aja k 10 L; srajca a 30 L; spodnje hlače & 20 L) (letno) 195 L 6 ovratnikov i 4 L (letno) 24 L 3 kravate 4 12 L (letno) 36 L 12 robcev (letno) 20 L 12 parov nogavic a 5 L (letno) 60 L Razno: Društvena Članarina (letno) 60 L Bolniška blagajna (letnb) 144 L Dnevne potrebščine (I L dnevno) (letno) 360 L Knjige, gledališče, časopisi, predavanja, znanstvena potovanja, skratka, duševna hrana (letno) \ Skupaj letnih 7309 L Rabim torej skupno letnih 7309 L. Kaj pa novi plačilni zakon? Aha: Skupni dohedki učitelja, službujočega prvo leto, znašajo letno 3960 L{ 2- J Ista 51S0 L. oziroma 5580 L; 4-5 let 6580 Lj 6-9 let 7780 L. Torej mere po novi regulaciji plač liveti šele oni učitelj, ki poučuje najmanj že leato leto. Seveda si pa tudi ta ne »me prhroičiii pri kosilu čašice kialice (o vinu n» govorim), da si »plahne iz grla Sobki prah; več, nego pol čaše mu finančni minister ne dovoli. Oni duešvni užitek pa, ki ti ga audi lepa knjiga, sname ni ta opera, zanimivo potovanje itd., si pa lahko privoftči lele oni ki ima za sebof že najmanj 10 službenih let. Pa tudi temu bi svetoval, naj se varuje — bankrota! - Kako je v tem cziru prs srcu »sitm tovarišicam, sicer ne vem; prepričan pa sem, da preti tudi njim precej trda, četudi novi plačilni sakon prinaša izenačenje plače z hotel posiliti Tozonijeva se fe pri t«rc hraitHa kolikor je le megla. Kecečno «« P je posrečilo izviti se izpod Sivin^kefa človeka. Stekla >e v kuhinjo, vsela sekiro Ur vdarfia injo Enaja. po obrazu. Z neko javno kocifo su ga nemudosna. odpeljali v mestno bolnišnico, kjer so ga spfjtli v IX. oddelek. Njegovo stsnje je nevarno. Včeraj cjutra* so aretirali omžnika o ladjedelnici pri Lloydu delavca Antena Ceaola zato, ker so našli pri njem 40 kg svinca, ukra-v isti ladjedelnici. Svinec so mu zaplenili. Fafakaiea sesseator. Včeraj popoldne je bil ne-osudom a pozvan sdravnik rešilne postaje v uheo Beccherie It. 47. Tam je potrebovala nujne zdravniške pomoči 2Qietna Marija SiUa, ki se je bila zastrupila z lizolom. Zdravnik jo je dal nemudoma odpeljati v mestno bolnišnico, kjer so jo sprejeli v IX. oddelek. Njeno stanje fe zelo nevarno. Pes Jo fe ugriznil. Včeraj zjutraj je prišla iskat pomoči rta rešilno postajo Marija Giazzi, Stanujoča v ulici Tigor št. 3. Zdravniku je pripovedovala. da jo je ugriznil neki pes v desno nogo. Zdravnik ji je obvezal nogo ter jo nato poslal v domačo oskrbo. Utopljen deček v vodnjaku. Pretekli večer okoli 18. ure ste zapazili dve ženski v nekem vodnjaku, ki se nahaja v Rocolu na hribu, da plava na površju vode truplo nekega dečka. Tekli ste v bližnjo crožniško postajo ter tam naznanili orožnikom dogodek. Kmalu poiem se je nabralo okoli vodnjaka veliko število radovednega občinstva ter radovedno pričakovalo, kdaj da izvlečejo truplo iz vodnjaka. Orožniki su ai nabavili nekje dolgo vrv ter jo »pustili v globino vodnjaka. Iz vodnjaka so potegnili že razpadlo truplo 121ctnega dečka Odpeljali so ga v mrtvašnico pri sv. Justu. Drugi dan se jc zvedelo, da se piše utopljeni deček Pavel Urlovich, star 12 let, stanujoč v Rocolu na hribu št. 1078. TifiTilitau^Dl kMi trf» V Trata, 30. decembra 1930. Keprcpečatene krone avetrijuko-aernike krose 5'— teftkoslovesskc krona 32'- 33'— dinarji 75*- 78'~ lejl 36*- 37'— marke 39'--39'5G dolarfd 28'75— 28 Q0 (runcoski ii-anki 172'-17250 ivica raki (raniti 445'-447'— angleški funti, papirnati 102'60—10350 angleški funti, zlati 116'---117 — rubli 15'- 17'— napeleoni 92*50— 93 50 NALI OCjLUSI DVE pisarniški moči, moške ali ženske, z lično pisavo se sprejmeta takoj. Naslov pri upravf »Edinostih. 751 PRODAM dobro ohranjen orkestron s štirimi va/ Ijarji. Cena po dogovoru. Ilinko Grabrijan. Vipava- 747 ODDA SE mebliruna soba. Naatov pow uprava. 745 Za tiskovni sklad „Edinosti" R. L. 50 L, Matko Dimi nič, učitelj, Sumberg 10 L, Fran Halama, župnik, Sumberg 10 L. Dr. Uiikse Stanger, Volosko 10 L. Notarjiat v IL Bistrici iz neke kazenske poravnave 15 L. Lovrečič, tajnik v Hrenovicah nabral v mali družbi v hiši Andreja Gerželj v Orehku 50 L. Namesto lovorjevega venca onim *o nas in brez nas« daroval kvartet 17 L. D o »edaj izkazanih L 30.885'89, v današnjem Izkazu L 162'—. Skvpao L 31.047*89. DAROVI Za boiiČnico C. in M. daruje gospa Ema Ćarnpa 10 L in Franja Dr. Pertotova 10 L. Denar hrani uprava. Borina porotila. Tečaji; V Trstu, 30. decembra 1920. Jadranska banka 390 CosuHch 485 Dalmatia 395 Gerolimicb 1820 Libera Triestisa 680 Lloyd 1915 Luasino 2100 Martinolich 322 Oceania 433 Prem uda 500 Tripcovich 510 Ampelea 630 Cement Dalsnatia 380 Cement Spalato •103 Krka 570 PRIDNA služkinja, verča kuhanja in tud. malo italijanščine, sprejme se takoj proti dobri hrani fn plači. Via Cesare BatUstl St. 27, 1. nadstr., levo. 749 BACILI IN BACILKE prodaja v Trstu tvrdka J?ka Stoka in sicer v posameznih dozah, a 3 L doza. Pristnost zajamčena. Blago preiskufieno v največjem ognju. Na drobno in debelo Hacilke same sc ne prodajajo. One tvorijo z b.icili nerazdelno celoto. 750 IŠČEM mizarskega nienca. Dobi tudi hrano. Rojan 24. 743 MALA družina išče stanovanje obstoječe i/ tu i o in kuhinje aH pa dve sobi in kuhinio, evsntu-elno uporabo kuhinje. Ponudbe pod »Nujno« na upravo. 742 LES1ČJI KOŽUHI IZDELANI, Črni, sivi fn temno-rujevi ter sealskin ca štole, se prodajajo po nizki ceni. Ustrojenje, Izdelovanj« Id barvanje koeu-hovin se Izvršuje z jamstvom. TRGOVINA KO-ŽUHOVIN V VIA GATTERI 32, TRST. b24 KRONE plača vedno par cent, več nego v.iak drugi kupec, edinole Alojz Povh, trgovina Piazza Garibalui It. 3, tsief. 3-29 tprej trg Bariera). 61C KNJIGOVODJA z večletno prak*o v dvostavneru Hal. načinu, zmožen slovenskega, italijanskega in nemškega jezika, i£2e službe. Cenjene ponudbe pod »Vstrajnoet \ na upravo. 740 Naročajte in Sirite V9EĐINOSTu I PODLISTEK TUJFNEC Danilo Šimijnovtč, m Stanko jo je prijel za reko in jo pogledal hvaležno v oči, ker ji jc bilo jako ljubo; in tako sta st, gU d~la reolče nekoliko trenotkov. ne da bi kaj govorila, ker rifta razumela drujt drugega. Ar,d;>Iija je. ne da bi pričakovala niti besede od fvega, od>!a Iz sobe, rekši: — Pošljem ti Jo sem gori, pa naj ti pove, kar i!T>n! In rc«. za malo trenotkov je vstopila ikozi vrata ona ifetu stara c»ganka, bojazljiva iti pripogneni, a obraza \ eduo resnega in otožnega. Pazljivo zapr&i vrata za seboj ga je pozdravila melče in g« začela gledat: tako zagorčtco, da so j se Stankn jeK ježiti lasje na glarL — Torej — je vpralal Stanko komaj dihajoč — ksj »e fe dogodilo? — Tebe, sinko, čaka velika nesrečs, in to ravno te dni, in zato sem prišla, da te rei?m. — Tak> je rekla in sedla kraj njega. — Nesreča!... Ali kaka7 — Tega ti ne morem reči, ker ne venv Jaz sem opazila že tedaj na tvoji roki, alf, nisem ti hotela povedati, ker nisem vedela, kdaj se dogodi tisto, kar te Čaka. Pa glej sedaj: tri noči zaporedoma sanjam iste sanje. Prikazuje se mi neka ženska v belem, lepa kot angelj, in vsakokrat mi pravi jokajoč: Pojdi k Stanku v Sabljar je, ker se r.xu more degediti vtlika oeareča, ako 8e cstanc tam. In dai mu, naj popije tisto, kar najde.* zjutraj pri glavi, ker se drugače ne more reiitL Zaprosiš ga, naj stori to radi moje ljubezni in svoje sreče, ker jaz sem njegova mati!« — Tako je rekla tri noči, a zadnjikrat je tudi plakala in zato *ro.n marala priti. Stanko je poslušal in poveznil glavo nizko, ker "5o mnege nejasne misli ln čudna čuslra kiptla v njem. Bilo fe, kakor da začenja verovati, ker j« rekla, sponuajajoČ se, da Je v hJ*l, kjer »e fe rodil in da je sveta noč, ko se dogajajo Čudne stvari. A burja je tako strašno udarjala v okno z zemljo in peskom, in skozi bučasje se je čulo lajanje nekega psa, potem zopet peteline In zvonove, vso čudno pomešano, kakor da so vee to duhovi z o-nega »veta, — Ali ti je rekla, kaj se rai more dogoditi in si-li našla kaj pri glavi? — Nič mi ni rekla o tem, pri glavi pa sem našla. Ali, daj aii aia*o vina, a Aapij ae tudi ti. ker si bled kot krpa. ZmlaliL ms >e prokleta burja po tisti pušti poti. Stanko je natooi ssb in nj», ia ko sta spila, je vpraSsl zcp«t. ali rado«ln«;e In drugačnim glasom, kaker da mu je naka nevs mieel Ki^la na um: — A odkod ti js prišlo nocoj? ^ Ciganka je molčala, pak je Stanko opazil takoj, da mu ae odgovori na tc vprašanje. To ga je vzra-dostilo ie bc-V (n potrdJio ojegovo misel: — Pa kaj si nafla pri glavi? — Nafla sern to le stekienioo, polne vede, bistre kot rosa. In stara ciganka ie irvasa nekaj zamotanega v fin bel pepir, is: ko {e rasmotala, ji je zable&iola v roki ^nala eteklaaica Iz kristala. — Dcha sA iz Lftheča' — je vski&nfl Stanko in obraz mu je zas-Hal od radosti in sreče, ker je ie nekoč videl to steklenico. Veti fe fe s solzami ln pridoda! |e z nrtnfm glasom: — Ta vooa je z Viline^a vrelce! — Jaz ne vero. kaj govoril* Vem ps, da ti meraS izpolniti ieifo s^oje «»t«ie! — ,000.000. Rezerve K 10,0. Bančni prostor! v Trstu se nahajajo: uL (aiia 4J Rlsparmlo, ufc S. Nlcolo Telefon: Stev. 1463. 2ti7ti Blagajna poilult od • del3