Davkoplačevalci, skrbi ni še konec!
Lokalni pobiralec dohodninskega davka, Thomas Carey naznanja, da bo v kratkem razposlal davkoplačevalcem nove listine, na katerih bodo navedli ali izjavili, kako velike bohodke bodo imeli, po svoji najboljši sodbi, v letu 194A- To se ne sme zamenjati z listino za dohodninske d a v k e za lansko leto, ki mora biti odposlana do srede opolnoči. Da ne bo kake zmešnjave, bo davčni urad razposlal te nove pole šele koncem tedna. Torej kdor je mislil, da se bo oddahnil potem, ko je plašal lanske "fronke," se moti. Davki, davki in še davki!
gospodarskega j
U	i
ibibo(io ameriški farmarji
potrebovali po vojni, se
vlad,!;?16 Za P°dlaBo preiskala • n °^encij v 25 okrajih. W|*f 8nala- da bodo po-23fJ(lfia,rrnarji v teh 25 okra-tato dobil• 20,000 Jih bodo
^lici z 1(0 bo vlada razdrla ivce. ,.5raiene hiše za vojne apilj 1 krmarji bi tudi ra-
»Ps,"2nVOjni od vlade 27-000
Sev trukov in 17'000
?aHtev f Po"darjamo, da so V-niu marJ'ev samo iz 25 'h krajev.
'držav*6zdaJ skrbi, če bodo V0,lni nadalJ'evale
,2*). umetnega kavču-:JikupeUaVe so namreč naj-^ iina kavčuk in Angli-)na koliko (aH «a bo friel7ji in C^onu. Ta Nke.	vir za angleške
f Vov.ga Zed- države ne N? Toje- kam bo Anglija F ue v če ameriška indu-ptoces'Znašla kakega bolj-rVedhLa za umetni kavčuk,
»i i na f
j • To gLl za drevesni I VeiJr(ij zaenkrat angle-r°spij0 s kavčukom lahko
kral *
P' fe.nrm ^ a rezervna banka zlata v svo-Noj ^'h shrambah. Vse PS* tujih držav, naj'-! N pros?riŠkih republik, ki P. kot tvi> 0 *eto prodale več f%aviPa kupile odnasin
hN vbakaj- b° P°
L V'ato n z°Pet varna, E%1 ajbrže vrnjeno njih t Ni,, Briška vlada ima >iarj več kot 21 bilijo-' SdvoV+sv°iega zlata, kar' etretjini zlata vsega;
N ni'5lavobo1 povzroča 3 en0st ' kako bi pogrun-
S doh ,V<in naei» Pri PlaJ , 8!aVp ninskega davka, j boj V Washingtonu tr-! .toi ° v doglednem času1 kah nekaj priprav-
V	* ' *
7 2 ide-i°. da bi
davka
v ki bi ga kdo in-tla Podjetja po voj-
K, *
E> C°do organizirali v k7 "ase Unije pose-».Nog b°do dobili vete-
V	»l £ iskanju dela in ,1{ibi anju te ali one
Se Ji radi posvetili.
H0 *
IS^' Nemčijo kon-J T4 n.L1944'se bo zniža-! J* 25o/°dukcija do srede ni Udi]'" Vdelava letal in
S ' «ni?nl ° ostala na isti1 bodopo-'
' bo 6 bo sa vojna in", ' Ih v°Jiia Pa namah zrušila,
^ Stri i2 JaP°nsko konča-' potem počasi
v,'Potrebščine za \ <lo l8 aistvo. Toda vzelo bo c Mesecev po vojni, \ « v 11 n a industrija
N'Nno?!n° Paro- t0 se
V	%e i?- tovame spre-
Nteh'kl zdaj izdelujejo
^^cine,
Floride
M*Sinaed Eisenhardt Mil-VSi 'J?' Pošilja pozdra-Sk rida' kamor je aaa na oddih. <
Dr. Kern zopet ordinira
Slovenski zdravnik dr. F. J. Kern se je vrnil iz Kalifornije, kjer je bil s soprogo na obisku pri sinu, in zopet ordinira kot navadno. V Kaliforniji je obiskal več Clevelandčanov \n tudi nekaj predavanj s slikami o stari domovini je imel tam.
Za pomoč domovini
Father Slapšak je poslal na-daljnih $15.00 za župnijsko pomožno akcijo in sicer so darovali po $5: Mike Vrček, 3684 E. 78. St., Mrs. Frances Prime, Barberton, O. in neimenovana iz Rosewood Ave. Najlepša hvala vsem skupaj v imenu stare domovine.
Molitvena ura
Zveza slovenskih društev Sv. Reš. Telesa bo imela v nedeljo 19. marca na praznik sv. Jožefa molitveno uro od 3 do 4 popoldne v cerkvi sv. Pavla na Euclid Ave. in 40. cesta. Molitev je namenjena za srečno vrnitev naših vojakov iz vojne ter za rojake v stari domovini.
? ameriškpl^Komovina
ZNAMKE	AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN	________-	SLOVENIAN MORNING
kJl E _	IN LANGUAGE ONLY	AMERICAN HOME	DAILY NEWSPAPER
Q^^888"	..........Ill	----- ----------------------■ -h...	—--------t-------..IJ.--._I----II..... _imi_ajL-g!ttil-«lll-ill nil U-»----------I 1 '111I i III I'^^r-rwrwTBaaj-ijii-.iui---L.-1.-L...--rs-r----
^^^	CLEVELAND 3, 0., TUESDAY MORNING, MARCH 14, 1944	LETO XLVII — VOL. XLVII
{Kratke vojne in druge vesti
OTTAWA, Kanada — Premier Mackenzie King je povedal, da je kanadska vlada odklonila apel Irske, da bi Kanada posredovala v Washingtonu pri ameriški vladi, naj bi slednja umaknila
svojo zahtevo, da Irska izžene osiške diplomatske iz dežele.
if * ■»
WASHINGTON — Poslanec Busbey, republikanec iz države Illinois, je v poslanski zbornici obtožil gotove posameznike pri vladi, ali osebe, ki uživajo zaupanje pri vladi, d'a javno pospešujejo interese Sovjetske Rusije v Jugoslaviji. Zlasti je poslanec omenjal v zvezi s tem pisatelja Louis Adamiča.
* * *
WASHINGTON — Predsednik Roosevelt je poklical k sebi za posvetovanje armadne in mornariške poveljnike na strategično konferenco. Poklical jih je nenadno.
*	*	iS
COLUMBUS, O. — Farmarji iz devetih ohijslcih okrajev so prišli v Columbus in protestirali pri državnem pravdniku radi
racioniranja gazolina za traktorje.
« *
WASHINGTON — Vodja večine, senator Barkley, je forsi-ral senatno zbornico, da je začasno odložila predlog, ki zahteva preiskavo vseh odredb predsednika, ki mu jih dovoljuje ustava ali
oblast, podana od kongresa.
*	« >j*.
PHOENIX, Ariz. — Poveljnik ujetniškega taborišča v bližini tega mesta naznanja, da ^e je v nedeljo večer obesil nek nemški vojni ujetnik. Dva ujetnika, ki sta pobegnila preko ograje, so zopet prijeli.
* * *
STOCKHOLM — Rusija je obvestila Finsko, da njeni pogoji za premirje niso sprejemljivi v sedanji obliki. Rusija trdi, da ni pokazala Finska nobenega resnega namena za dosego premirja. Vendar sta obe vladi pustili vrata odprta za nadaljna pogajanja.
Jeklarna je zaprla, ker ni hotela plačati delavcem $3.50
Cleveland, O.—Tovarna American Steel & Wire Co. na 1230 Marquette Rd. je včeraj zaprla vrata, ker je odšlo na stavko devet čistilcev jekla, vsled česar je moralo pustiti delo 1,000 drugih delavcev.
Spor je radi 39 centov, katere je zahteval vsak teh devetih delavcev zadnji četrtek za čas, ko so stali "stroji radi popravila. Firma plača za tak čas 78 centov na uro, toda delavci zahtevajo polno mezdo.
Vodstvo unije je skušalo stavko odvrniti, toda ji ni uspelo. Tako je malenkostna vsota $3.50 povzročila nad $10,000 škode pri mezdi drugih delavcev.
ADAMIČ ZDAJ NABIRA ZA BEGUNCE V MEHIKI
Več naših rojakov v Cleve- \ landu je dobilo pisma, v kate-! rih se jih prosi za cteiiarne pri-1 spevke za begunce v Mehiki. V ! pismu je navedeno, da hoče tozadevni komitej kakor hitro mogoče zbrati $35,000. Prošnje nosijo podpis—Louis Adamiča.
Za kakšne begunce Mr. Adamič nabira, ne vemo. Da bi bili pa kakšni slovenski begunci v Mehiki, nam tudi ni znano.
Obiski so dovoljeni
Ferdinand Starin, 5473 Lake Ct. se nahaja v Mestni bolnišnici, Lowman Pavilion Annex, kjer ga prijatelji lahko obišče-' jo ob pondeljkih in petkih od' 7 do 8 zvečer, ob sredah in ne-j deljah pa od 12:30 do 1:30 popoldne.
i
Naši fantje - vojaki
V SLUŽBI ZA SVOBODO IN DOMOVINO
Mr. in Mrs. John Kovačič, 1018 E. 71. St. sta prejela pismo od sina, korporala Johna, ki se nahaja nekje v Osrednji Afriki. Njegova edina pritožba je neznosna vročina, proti kateri morajo nositi vedno jeklene čelade, podložene z plutovino, da jim ne zavre j o možgani. Domov vedno pošilja denar za bančni božični klub in vojne bonde. Starši so mu naročili sobotno številko Ameriške Dombvine, da bo videl, kako je kaj na domači fronti. Njegov naslov je: Cpl. John Kovacic, 35529884 Supply & Service Sqdn. Sta. 3, Engr.j Dept. C. A. F. W„ ATC, APO 606, c/o Postmaster Miami, Florida.
te Nt M
Mr. in Mrs. John Košir, 1095
Addison Rd. sta naročila sobotno številko Ameriške Domovine sinovoma:
Pvt. Godfrey Košir, 35314292, 310th Ord. APO 928, c/o Postmaster San Francisco, Calif.
Pvt. Joseph Kosir, ASN 35534775, 128th Ord. M. M. Co. APO 436 c/o Postmaster New York, N. Y.
M M M Mr. in Mrs. Louis Koljat,
19404 Chieasaw Ave. sta naro-: čila sobotno številko Ameriške1 Domovine za sina, katerega na-1 slov je: Pfc. Joseph L. Koljat, 15014003 Co. "I" 10th Inftr. APO 5, c/o Postmaster New York, N. Y.
A ISl Rt
Mrs. Frances Sokach, 21650 Ivan Ave., Euclid, O. je prejela pismo od sina Steva iz Anglije, ki se želi zahvaliti vsem, ki so darovali vence in za maše njegovemu pokojnemu očetu. Mati mu1 je naročila sobotno številko1 Ameriške Domovine na naslov: Pfc. Steve Sokach, 35322143, 1052 Q. M. Co. Det. B. APO 638 c/o Postmaster New York, N. Y.
fe A 1«
Mrs. John Martinčič Sr. iz 1058 E. 74. St. je naročila sobotno številko Ameriške Domovine za sina Franka, ki piše, da se mu vojaško življenje prav do-pade, kjer se je že mnogo korist-, nega naučil. Frankie pozdravlja vse svoje prijatelje in znance po Clevelandu. Njegov naslov je: Sgt. Frank J. Martincic, 36113767 Gardiner General Hospital, 1660 E. Hyde Park Blvd., Chicago, 111.
MANI BO GA-
Z0LINA ZA KNJIGE "A"
Vrednost kuponov bo znižana od 3 na 2 galo-m s 1. aprilom.
Urad za kontrolo cen bo naj- i brže znižal vredijost gazolin-skih kuponov knjige "A" od tri na dve galoni na teden. Tako mero dobivajo zdaj motoristi v vzhodnih državah in urad za kontrolo hoče to izenačiti po vsej deželi.
Odredbo bo ta vladni urad naznanil morda še danes. To okrnenje vrednosti gazolinskih kuponov bo pomenilo, da bo vsaka serija kuponov, ki je zdaj | določena za dva meseca, raztegnjena na tri mesece.
Znižanje vrednosti gazolinskih kuponov knjige "A" zahte- j va administrator petroleja, Harold Ickes, ki trdi, da bo treba dati zdaj na pomlad več ga- ; zolina farmarjem in ker ni zaloge, ga je treba dobiti od av- ' tomobilistov. ' -o__1
Župan Lausche je zaenkrat zmagal glede mestnih plač
Mestna zbornica je sinoči z 1 20 proti 13 glasovom odločila, ( da za dva tedna ne bo vzela no- A bene akcije glede županovega vetiranja višje plače monter- \ jem in steamf iter jem. Kot zna- 1 no, je zbornica dovolila tem J mestnim uslužbencem 10 cen- 1 tov priboljška na uro, toda župan je to vetiral, češ, da so ti uslužbenci nastavljeni za vzdrževanje mestnih naprav in ne ( kot obrtniški delavci. Odbornika Kovačič in Prince sta gla- 1 sovala s županom, Pucel je gla- • soval proti.
Župan je obljubi 1, da bo predložil novo listino, po kateri 1 bodo vsi mestni delavci in ' uslužbenci klasificiram po raz- ' redih in za vsak razred bo delo- ! čena plačilna lestvica.
Odbornik Prince je predložil sinoči resolucijo, da se apelira ] na kongres, naj napravi posta- < vo, po kateri bi se mobiliziralo ; one, ki so v 4-F radi preteklih < kriminalnih prestopkov, v ar- i mado ali pa delavske nataljone. i
-o—--;
Urad za kontrolo cen	s
tekira cene v trgovinah 1
Včeraj so šli na delo odbori za 1 racioniranje, da bodo obiskali , 13,000 grocerij in mesnic v Clevelandu z namenom čekirati cene na raznih živilih. Posla! jih je odbor za kontrolo cen. Kjer bodo našli višje kot postavne cene, bodo opozorili trgovce na pravo ceno temu ali onemu predmetu.
V bolnišnici
Stanley Frank iz 5919 Pros-ser Ave. se nahaja v St. Alexis bolnišnici, kjer ga prijatelji lahko obiščejo.
Redna mesečna seja
Jutri večer ob osmih bo seja direktorija SDD na Recher Ave. Vsi direktorji naj bodo navzoči.
Dar Rdečemu križu
Rojak Frank Žot iz 1055 E. 67. St. je daroval v našem uradu $1.00 za Rdeči križ. Lepa hvala.
-o-
• Pomagajte Ameriki, kupujte vojne bonde in znamke.
Državni tajnik Hull pravi, da je napad na Rim v nemških rokah
Washington.—Na apel papeža Pij a, naj tako Nemci kot zavezniki prizanesejo Rimu, je odgovoril državni tajnik Hull, da je to zadeva vojaške slučajnosti. Te slučajnosti izsiljujejo pa Nemci s svojo vojaško silo.
Hull je dalje izjavil, da kar se tiče zaveznikov, ne bodo nikdar rušili verskih in zgodovinskih naprav, ako se ne bodo zanje ali vanje skrivali Nemci ter ogrožali od targ življenja zavezniških čet.
Ako je Nemcem kaj na tem, da se prizanese zgodovinskim in verskim napravam, potem jih ne bodo rabili za svojo obrambo. je izjavil Mr. Hull.
-o--
Za nego vrta
V našem uradu dobite brezplačno knjižico, kjer so slike in navodila za zelenjadni vrt. V njej dobite vse natančno popisano, glede vrta, kdaj je treba sejati in saditi, kako okopavati in privezovati ter potem spravljati letino. Knjigo sta izdala Obrambni koncil za okraj Cuyahoga in Garden center za Greater Cleveland.
Pojasnilo glede znamke
Sladkorna znamka št. 31 iz knjige 4 bo stopila v veljavo od 1. aprila naprej, dočim je znamka št. 30 v veljavi sedaj. Obe znamki bosta ostali v veljavi za nedoločen čas. Vsaka te'h znamk kupi po 5 funtov sladkorja. Ako bodo poznejše znamke kupile manjšo količino sladkorja, bo vlada pravočasno naznanila.
1 Rusija bo priznala sedanjo vlado v Italiji
Neapelj, 13. marca.—Premier Pietro Badoglio je danes uradno naznanil, da bo njegova vlada izmenjala diplomatske zastopnike z Rusijo. To pomeni, da je Stalin uradno priznal vlado maršala Badoglije, ako bo poslal tje svojega ambasadorja, dočim bo poslal Badoglio svojega ambasadorja v Moskvo.
Tako je Rusija prva izmed zavezniških držav, ki bo uradno priznala sedanjo italijansko vlado. Diplomatski odnošaji med Rusijo in Italijo so bili prekinjeni, ko je Mussolini stopil v vojno. Washington in London molčita na to nenadno I politično potezo Stalina.
Rusi so okupirali'Herzon in si odprli pot proti Odesi
To važno pristanišče leži ob izlivu reke Dnieper na Črnem morju. Od tukaj proti zapadli leži glavno crnomorsko pristanišče Odesa, ki je glavni cilj južne ruske armade
London, 13. marca. — Ruska armada je danes iztrgala Nemcem iz rok važno crnomorsko pristanišče Herzon ob izlivu Dnjepra. Ruska armada je prodrla od včeraj 22 milj in dosegla Herzon v naglem pohodu. S tem so si Rusi odprli pot proti dvema važnima bazama nemške armade, proti Nikolajevu, 35 milj severozapadno in proti Odesi, 90 milj zapadno.
Herzon je vzel Nemcem general Malinovski s svojo 3. ukra-1 jinsko armado. Premier Stalin, ki je po radiu naznanil zavzetje Ilerzona, je izjavil, da so imeli Nemci tukaj važno in utrjeno postojanko.
Ruske čete so že v soboto pre-| šle Dnjeper pri Berislavi na pon- j tonskih mostovih in potem uda-j i rile južno ob levem bregu Dnje-j pra proti Herzonu. Rusi naznanjajo, da so imeli z Nemci hude boje po ulicah Herzona, predno so jih pognali iz mfesta.
Malinovski, ki je osvojil Dnje-propetrovsk in .Zaporožje ter se1
je odlikoval tudi pri Stalingradu, je poslal tudi svoje kolone proti Nikolajevu.
V Ukrajini so ruske kolone okupirale Gajvoron na reki Bug, ki leži 50 milj od romunske meje. Srditi boji se vrše tudi za posest Tarnopola.
Poroča se tudi, da je vzel Hitler poveljstvo na ruski fronti dvema generaloma, von Keuch-lerju in von Kluegeju in ju nadomestil z dvema generaloma, ki lie prihajata iz junkerske pleme-nitaške kaste in ki sta zvesta pristaša nacijev.
Boji pod Rimom niso tako hudi kot so bili v Afriki, trdi slovenski voiak
Ameriški časnikarski poročevalec Wm. F. McDermott, ki se nahaja pri ameriških četah na fronti pod Rimom, je zadnji teden omenil v svojem poročilu tudi narednika J. J. Haceta, sina Mr. in Mrs. John Hace iz 6210 Bonna Ave., Cleveland, Ohio.
McDermott je obiskal nek oddelek tankov in vprašal, če je med fanti kak Clevelandčan. "Yes, sir," se je takoj oglasil nekdo iz zadnjih vrst pod šotorom in strumno je stopil naprej sergeant Hace. Ta je povedal poročevalcu, da je že 21 mesecev preko morja. Služi pri tankih in je prejel ognjeni krst v Tuniziji. Tam so šli v boj z 54 tanki, na koncu so jih imeli pa samo še 13.
Na broiiti pod Rimom je bila Hacetova stotnija tankov, ki je j bila prva poslana proti nemški j ofenzivi ter utrla pot pehoti, daj je zajela nad 600 nacijev.
Dasi so boji pod Rimom dokaj hudi, pa niso nič v primeri z onimi v Afriki, je zatrdil narednik Hace. Tukaj imajo kritje zračne armade, v Afriki pa niso imeli nič.
Sgt. Hace poveljuje lahkemu' M-5 tanku, ki tehta 15 ton, Poveljnik tanka mora v boju imeti glavo iz tanka, da daje navodila vozniku in topničarjem. V take tarče Nemci radi streljajo, da izgubi tank poveljnika. Oni dan je bil Hace s petimi tanki v boju in trije so bili zadeti. Njegovemu tanku je zmanjkalo muni-
cije. No, ukazal je obrniti v zaledje, kjer so naložili novo mu-nicijo, se vrnili v boj in končno prišli zopet nazaj brez vsake praske.
Starši so dobili nedavno od njega pismo, v katerem pozdravlja vse prijatelje in znance ter se zlasti zahvaljuje mladinskim organizacijam fare sv. Vida za božična darila.
DELAT ALI PA NA FRONTO, JE EDINO ZDRAVILO ZA KRIMINALCE IZ 4-F
Wayne Smith, okrajni načel^ nik Ameriške legije, je včeraj izjavil, da bi morali biti oni, ki so v razredu 4-F radi svoje kriminalne preteklosti, postavljeni ,v bojne ali pa delavske bata-: ljone. In to naj bi ne bila za-! | deva policije lokalnih mest,! ampak zadeva vlade Zed. dr-; 'žav, je rekel Mr. Smith, j "Teh '4-F-arjev' je dovolj: po deželi, da bi lahko tvorili
bataljone zase in bi jih ne bilo treba mešati med ostalo vojaštvo. Vojaška disciplina bi bila dobra zanje in mnogo bolj bi koristili, kot pa če> se jih .pošlje za omrežje. Naša mla-|dina zdaj z občudovanjem zre j na te ljudi, ki jim ni treba iti j v armado, ker so presedeli ne-; kaj let v ječi in to zelo slabo I vpliva na našo mladino," je iz-I javil načelnik legijonarjev.
v t
AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMBS DEBBVEC. Editor) »117 St. Clair Ave.	HEnderson 0628	Cleveland 3. Ohio.
Published daily axcept Sundays ai*d Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.50
Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland,	do poŠti, pol leta $4.00
Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland,	po pošti četrt leta $2.25 •• Za Cleveland in Euclid, po raznašalcih: Celo leto $6.50, pol leta $3.50.
četrt leta $2.00 Posamezna številka 3 cente
SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $8.50 per year. Cleveland, by mail, $7.50 per year U. S. and Canada, $3.50 for 6 months. Cleveland, by mail. $4.00 for 6 months U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mail $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by Carrier $6.50 per year: $3.50 for 6 months. $2.00 for 3 months. Single copies 3 cents
Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
83	No. 61 Tue., March 14, 1944
Opis drame "Trnjeva krona"
(Priredil J. S.)
(Nadaljevanje)
Tretje dejanje
V tretjem dejanju že sije milost vstajenja. Po križanju! Klavdija globoko zamišljena v zavoj pergamenta! Gaj boječe vstopi s Štefanom in odkrito pove, da je bil na Kalvariji; kako da ga je ganilo odpuščanje sovražnikom na križu umirajočega. Štefan poskrbi za Jezusovo telo. Gaj predstavi svoji materi Klasija, kot enega izmed onih, ki so križali Jezusa. Mara in Klasij sta sama. Zelo prepadena in bleda je M^ra. Klasij ji izroči trnje-vb kronp izpod plašča, in ji nazorno popiše kronanje, kar pa prav nič ne ugaja Mari. Prikupiti se ji končno hoče z načrtom, kako se bo maščeval nad morilcem njenega očeta. A ni smehljaja za "dvorljive-ga viteza" na Marinih ustnih. Bolno srce pač ne rodi sladkih smehljajev. V mučnem položaju je Štefan, ko vstopi. Mari pa je ravno prav, da se izogne nadležnega in brezsrčnega Klasija. Sveta jeza prevzame Štefana, ko zagleda Jezusovo krono! Vname se besedni boj med Štefanom in Kla-sijem, ko tako bogokletno za-sramuje Križanega. V resnici, vojaški poklic je otopel Klasiju možgane; tepci ne slu-
BESEDA IZ NARODA
Naš politični zaton
London se pripravlja, da končnoveljavno reši jugoslovansko in poljsko vprašanje jn zadeva se zdi nujna. Stalin je odklonil poljske proti-pogoje glede rusko-poJjske vzhodne meje, in premier Churchill ga namerava po vsej priliki podpreti pri njegovih zahtevah. Churchill je tudi poklical v London jugoslovanskega kralja in nekatere ostale voditelje jugoslovanske zamejne vlade v Kairu, v prizadevanju, da se doseže sporazum med Titom in Mihajlovičem.
Toda je pa še neka zadeva, ki je prav tako važna kakor gornji dve in ki se jo popolnoma zanemarja, ker ni nobene velesile, da bi zahtevala tozadevno odločitev, kakor jo je zahtevala Sovjetska Rusija v slučajih Jugoslavije in Poljske.
To zadevo tvori italijansko vprašanje. V severni Italiji, ki je zasedena po nemškem vojaštvu in vladana po Musso-linijevem režimu, so se uprle antifašistične in antinacijske sile. Italijansko delavstvo je zastavkalo ter zahteva konec rekrutiranja italijanskih mož in mladeničev za "fašistično armado, prenehanje pošiljanja italijanskih delavcev v Nemčijo ter takojšnji povratek Italijanov, ki so bili deportirani v Poljsko. To je prvi velik upor proti fašistom v zapadni Evropi.
Naša politika pa vse to ignorira, kljub temu da je an-glo-ameriška propaganda poprej vsa leta pozivala italijansko ljudstvo na prav ta upor, in sicer ne samo proti fašističnemu režimu, temveč v avgustu tudi proti maršalu Bado-gliu, ko smo izvajali nanj pritisk, da bi seHikJonil in podal. No, zdaj se je ta odpor u aejstvil.
Istočasno pa nadaljujemo z dajanjem svoje podpore italijanski vladi, ki je, po mnenju vseh antifašistov, skoraj toliko kot fašistična. Mi še zdaj nismo likvidirali fašističnega režima, temveč smo ga z izjemo nekaterih najvišjih uradnikov — obdržali v sediu. V svrho oblikovanja demokratične miselnosti se ne poslužujemo italijanskega časopisja, katerega kontroliramo, niti ne dovoljujemo antifaši-stičnim skupinam svobodnega zborovanja, na katerem bi razvile svoj antifašistični program, kakor tudi ne storimo ničesar, da bi se v Italiji rekrutirala antifašistična armada.
Sodeč po obnašanju anglo-ameriških okupacijskih armad, je naš namen, zatrtje všakega italijanskega nastopa proti fašizmu.
Argument k temu je, da se mora tak nastop odložiti, dokler ne zasedemo Rima. Toda čemu naj igra kako mesto, pa čeprav je to glavno mesto, kako vlogo pri fundamentalni politiki? Zamejne vlade, s katerimi imamo opravka že vse izza pričetka vojne, nimajo v svojih rokah niti pedi svojega ozemlja.
Že danes so na rokah dokazi, da bo imela ta izročitev političnih zadev v vojaške roke zgodovinske posledice. Ista procedura je imela težke posledice tudi po prvi svetovni vojni.
V zadnjih letih je bila nemška republika neštetokrat obtožena, da ni likvidirala starega režima ter da je pustila na krmilu njegova sodišča, armado in civilno birokracijo, torej sama antidemokratična semena, ki so rodila Hitlerja in drugo svetovno vojno. Ta obtožba ni neutemeljena. Toda, kdo je odgovoren za vzdržanje tega režima?
Resnici na ljubo moramo priznati, da so bile za ohranitev tega režima odgovorne zavezniške vojaške okupacijske oblasti. Ko se je kajzerjev režim razsul, se je nemško ljudstvo dvignilo v polni revolti. V Nemčiji je bil formiran osrednji svet delavcev, vojakov in kmetov, ki je prevzel vso administracijo z vsem omrežjem lokalnih pomožnih svetov. Ogromna večina nemškega Hjudstva je bila tedaj socialno-dcmokratična in antikomunistična.
Ti sveti so se smatrali kot začasna telesa, iz katerih naj se osnuje konstruktiven parlamentarni sistem. Toda, ko so naše armade vkorakale v Nemčijo, nisp hotele sodelovati in podpreti teh nasprotnikov starega režima, temveč so mesto tega postavile na vplivna mesta zopet imperialne uradnike.
To dejstvo je rekordirano v poročilu polkovnika I. L. Hunta, poveljnika tretje armade ameriških okupacijskih čet v letih 1918-20. Svoje poročilo je da? v svojstvu častnika, ki je imel pod svojim nadzorstvom civilne zadeve. Omenjeni polkovnik je izjavil: "Politične institucije, s katerimi je prišla v stik ameriška armada, so bile institucije starega režima. Večina starih imperialnih uradnikov in častnikov je ostala na svojih mesti.
Tu imate torej zgodbo, ki se ponavlja zdaj v Italiji. Anglo-ameriška okupacijska armada, ki ima politično popolnoma svobodne roke, se bo zvezala z zasidranimi oblastmi, kajti — po besedah polkovnika Hunta — "izvežbani in odgovorni uradniki bolje izpolnjujejo naročila kot kdo izmed drugih . . ."
Toda pomniti moramo, da imajo revolucionarna gibanja svoje momente. Zamujeni trenutki se nikoli več ne povrnejo, nakar zavzamejo takšna gibanja druge, nasilnejše faze. Brez politične strategije, ki bi kanalizirala revolucionarne sile, bodo slednje umrle ali pa izpolznile popolnoma iz dosega naše kontrole.
tijo božjih resnic. A Rimljan ni spremenljiv za žalitve. Z mečem hoče to dokazati Štefanu,, kar Mara k sreči še prepreči. V maščevalni jezi in z zaničljivim posmehom zapusti Klasij dvorano.
Mara razodene Štefanu, da je spregledala: Jezus je Sin Božji; Klavdija se vrne v palačo. Zgane se ob pogledu na trnjevo krono. Tudi ona kot Mara pripozna: "Kdor umira v takih bolečinah in umirajoč odpušča svojim sovražnikom, mora biti Sin Božji." Nauk Križanega ni le v besedah, ampak tudi v izpolnjevanju Njegovih zapovedi — v dejanju. Mara premaga še zadnjo oviro v svoji duši, "Odpuščanje," kar za zagrizenega Juda ni lahko. Iz srca ji prihajajo besede: "O Jezus, k tebi prihajam. Odpusti mi, kakor jaz odpuščam vsem, tudi Barabi!"
S prošnjo Klavdije: "O Gospod, pomagaj nam nositi krono trpljenja, kakor si Ti sam nosil svojo zvesto do smrti," se zaključi ta pretresljiva drama "Trnjeva krona."
Pridite in ne bo vam žal, ne časa, ne denarja, v nedeljo 26. marca 1944 v Slovenski narodni dom na St. Clairju! — Pridite!
(Dalje prihodnjič.)
Žalostna obletnica
Se spominja na Cleveland
Forest City, Pa.—Hello! Kako se še kaj imate v Clevelan-du? Pred več leti sem tudi jaz s konji "furnal" tam po tisti slavni St. Clair Ave. Imel sem takrat tri konje pod sVojo "komando." (Prav za prav, so menda imeli največka?at..-k0nji mene pod svojo komando.) Ja, takrat pa so biff luštni časi, da je bilo res prijetno na St. Clairju. Ko je bilo enkrat polnoči v soboto večer, so se kar vrstile glasne harmonike in petje gori in doli po St. Clairju. To se pravi od Žužemberka pa do Ribnice. Na 55. cesti je bilo navadno najbolj dren j, pa to ni motilo "kransjke" harmonike s slovensko pesmijo.
Ko tako prebiram Ameriško Domovino, pa se mi obujajo spomini na one dni, ki bili so pa več jih ni. Pozdrav vsem prijateljem širom Clevelanda, Mathew Derk, Box 692, Forest City, Pa.
LokalniodboritljPO-SS
Minilo je že nad mesec dni odkar sem zadnjič poročal vsote in imena darovalcev. Od tedaj pa je bilo precej lepo število darovalcev in da nisem prej poročal, je temu kriva prezaposlenost. Rad bi se človek izkazal hvaležnega s tem, da bi čim prej priobčil, a za enkrat mi ni tega ni bilo mogoče.
Od zadnjega poročila do sedaj so prispevali:
Iz daljne Montane se je zopet oglasila in poslala Mrs. Katarina Penica vsoto $125. Res mora biti to blaga duša, bi rekel po domače, ona v resnici zasluži najlepšo zahvalo. Društvo Lunder Adamič št. 28 SNPJ je prispevalo zopet $100..! To društvo je med prvimi in ! članstvo je lahko ponosno na j to.
Društvo Comrades št. 566 S. I N; P. J. je darovala $25. To je j angleško poslujoče društvo in je prvo med angleško poslujo-| čimi društvi, ki je poslalo svoj j prispevek, zato najlepša jim ; hvala. Lepo je od njih, da sledijo starejšim in pomagajo, j lepa je njih misel in čut, da so I še vedno, ako ravno rojeni v | Ameriki, tudi Slovenci. Darova-; li pa so tudi štiri steklenice "ta močnega." Za vse skupaj
najlepša jim hvala.
Društvo Svobodomiselne Slovenke št. 2 SDZ je darovalo $15; po $10 so darovali: John F. Brodnik, Mr. in Mrs. John Centa iz Kuhlman Ave., John Keržišnik iz Burley, Idaho, Da. F. J. Kern, (mesto venca za pok. Anton Kauškom), Joseph Seme, flrustvo Napredne Slovenke* št. 137 SNPJ, (ki so določile, da bo ta vsota njih mesečni prispevek) — človek bi rekel, da so to prave Samari-tanke) in Progresivne Slovenke krožek št. 2.
John Markič je prispeval $6; po $5 so'prispevali: John Rese-tich iz De Pue, 111., Anton Jak-setich, Louis Meglich, društvo Carniola Hive št. 493 T. M., društvo Novi dom št. 7 SDZ, Vincent Salmič, društvo Složne sestre št. 185 SNPJ, društvo sv. Katarine št. 29 ZSZ, društvo Svob. Slovenke št. 2 SDZ (na mesto venca za pok. Mrs. Gro-zde-Burger) in Joseph Skuk.
Joseph Sporar daroval $4; Herman Grebene daroval $3, Frank Cesnik $2.50; po $2: prispevala Ignac Benkše in Herman Grebene iz De Pue, 111.
Po en dolar so prispevali: John Martinčič, Frank Ogrin, neimenovan, Mrs. Tavžel, Joseph Cerjak, Steve Černe in Frank Šile.
Sedaj pa vsem skupaj—hvala vam, ki st> zavedate potrebe in prispevate za uboge trpine, katerim se blo z vašo pomočjo celilo rane. Upajmo, da ni več daleč čas, ko se jim bo lahko nudilo pomoč, ki so jo tako silno potrebni.
Ne omahujmo tukaj, tleluj-mo, da čim več doprinesemo, kajti hvaležpi nam bodo oni, ki bodo prejeli. Ni dovolj, da samo govorimo, da "imam srce na mestu in kadar bom lahko pomagal bom že za svoje skrbel, drugi pa naj za svoje . . ." Takih je veliko, dvomim pa, da imajo v svojem srcu voljo za pomoč—niti za svoje ne.
Pišemo in beremo, "da kri ni voda," torej držimo se tega gesla in darujmo, prispevajmo vsak po svojih močeh, pa ne samo za svoje, povejmo celemu svetu, da so vsi NAŠI.
V imenu trpečega naroda v stari domovini in v imenu Lokalnega odbora št. 2 JPO-SS še enkrat hvala vsem.
Joseph Okorn, blagajnik
Bilo je na cvetno nedeljo, ko so prihrumeli nad glavno mesto Jugoslavije sovražni bombniki sijaj oči grozo in smrt med prebivalstvo in iz krasnih stavb so nastale razvaline. Koliko nedolžnih življenj je bilo pri tem uničenih in koliko hudega povzročenega, si lahko vsakdo sam predstavlja.
Od tistega časa poteka sedaj že tretje leto in naš ubogi narod še vedno trpi, hudo trpi pod sovražnikovo peto, kjer prenaša vse mogoče tiranije in ponižanje.
Toda naši bratje in sestre onstran morja vedo, da se tudi njim bliža zarja odrešitve in prav gotovo iz tega upanja črpajo moč, da tako lažje prenašajo vso veliko nesrečo, ki jih je zadela.
Vojna bo mnogim uničila vse, kar so imeli. Samo predočimo si vse to gorje kot so razkropljene družine, porušeni domovi, povsod sama beda. Zato pa ni nič plemenitejšega za nas ameriške Slovence kakor to, da skušamo po svojih močeh pomagati k zbiranju sklada, kateri bo po vojni vsaj nekoliko olajšal njih stisko.
Torej, na cvetno nedeljo 2. aprila, bo v namen tretje obletnice, odkar je sovražnik vpa-del v našo staro domovino, priredila podružnica št. 2 JPO-SS lepo igro "Roksi."- Začetek bo ob pol štirih popoldne v avditoriju Slovenskega' narodnega doma na St. Clair Ave. Ta igra, ki vsebuje nekaj resnega in še več pa šaljivega, je bila podana pred kratkim v Collin-woodu in je bilo slišati, kako izvrstno je bila podana in da je pri natrpani dvorani občinstvu splošno ugajala.
Tudi na že omenjeni dan bodo nastopili isti igralci, ki so priznani kot eni najboljših in poleg tega pa ima vsak igralec vlogo, ki je:kot nalašč zanj. Tako se izražajo vsi tisti, ki so igro že videli, pa jo hočejo ponovno videti. Iz tega je razvidno, da bo vprizorjeno zopet nekaj, kar je v današnjih časih bolj redka stvar. Poleg tega pa bodo še druge točke na programu, kot: govori, petje, godba in nastopil bo nek mlad čarovnik, ki nam bo pokazal svojo umetnost. Vstopnina k vsemu temu je samo 50 centov.
Slovenci, Slovenke, vsi na dan 2. aprila in s tem pokažimo, da nismo pozabili velike tragedije, ki se je završila pred tremi leti, pridimo na cvetno nedeljo vsi v Slovenski narodni dom k tej obletnici. Saj s tem bomo pokazali, da smo vsi kot eden, na strani trpečega naroda v stari domovini. Pozdrav,
Frances Ponikvar
Kadar se peljem na sprehod
Hubbard Rd. — Kakor sem že moj zadnji dopis pričel z vremenom, bom pa še tega. Večkrat sem že omenil, da smo imeli letos jako lepo zimo, zato pa mraz in sneg sedaj toliko bolj pritiska. Te dni imamo pravo sibirsko zimo, da ni prav nič prijetno na prostem. Po opravljenem delu se najraje držim pri toplem furne-zu in svetovne novice pregledujem.
Kot vse nekaj izgleda, bomo imeli letos v tekmi za guverner-( ski urad tudi Slovenca v osebi! elevelandskega župana g. Frank J. Lauscheta. če bo prodrl, boj "to kaj častno za ves slovenski na- j rod, ampak jaz mislim, da mora J biti že gotovo zmage, ker drugače bi gotovo ne "ronal." Seveda pa bo ronal pod vplivom stranke, ker tista stranka se zaveda, da je Lausche najvplivnejši izmed vseh kandidatov dot ične stranke. Jaz mu čestitam in mu' želim vso srečo.
Oni dan sem šel v naše mesto' Madison po raznih opravkih, sem tam videl stati na plbčniku štiri
precej lepo rej ene moške pred neko trgovino v živahnem pogovoru. Biti so morali gotovo kakšni trgovci, vsaj tako sem jih jaz "prešacal." Poznal pa nisem nobenega. Ko sem pa preslišal, da se njih pogovor vrti krog našega Lauscheta, sem pa malo bolj potegnil na ušesa. Tako eden stopi malo bolj naprej pred druge in pravi, da je Mr. Lausche fin dečko in bi bil res dober guverner, samo če bi pripadal drugi stranki, češ, da je stranka h kateri spada Lausche preveč auto-kratična in da je na robu prepada. Drugi pa je naglo pripomnil, da on misli, da bo ta stranka v jeseni sfrčala s svojih stolčkov in da bodo volivci pri november-skih volitvah pometli z njo. . .
Vidite, take novice vlečem na ušesa, kjerkoli hodim in jih potem svetu sporočam. Saj zato pa so poročevalci, da imajo svoja dolga ušesa vedno obrnjena na vse kraje, kjer se le da priti zraven in potem pa poročajo svetu.
Ko se včasih jnalo potegnem kam na sprehod, da mi tako doma jezik popolnoma ne zastane, ker domačih govoranc se že vsi naveličamo, saj so vedno eno in isto, a moj jezik bi se pa najraje vrtel kar naprej, zato pa ni prav nič čudnega, če se me naveličajo poslušat.
Tako sem staknli oni dan tudi st. clairske bankirje. Reči pa moram, da so jako gosposki "gu-alnt" in pa tudi precej zastavni, saj nekateri nosijo precejšnje porče pred sabo, eni so pa bolj pod strop gledali skozi svoja očala. Zgledali so bolj "stinži" in varčni, a ne za sebe. Saj pravim, tak mora biti človek, če hoče kaj imet, kaj bi pa tudi raztresal denar za druge. Seveda oni mene niso poznali, ali pa me niso hoteli poznat, dasi so me pred leti imeli velikokrat pred očmi in prav žal mi je, da so me imeli. Pa kaj bi se taka gospoda ozirala po takih, ker oni lahko rečejo — mi smo mi.
Vidite, če je človek dovolj firb-čen in nosi svoj dolgi nos naokrog, pa zavoha marsikaj. Tako si tudi čas preganjam iz dne. va v dan. Ker so pa noči še precej dolge, zato tudi precej pre-smrčim, kajti v tem me pa nihče ne prekosi zlepa, že sem si mislil, da če bodo šli zopet naši uredniki in pa železni štacnar.ji v Kushlanovo kempo oddih, naj bi vzeli mene s seboj, ker nihče izmed njih noče priznati, tla smrči. Jaz jim bom prirejal take koncerte, kakršnih še niso slišali. To pa zato, ker mi je izpadlo že par zob in sedaj se pa sapa zaganja iz kraja v kraj pa dela tak šum kot bi se pripravljalo k največji nevihti — cvili, piska in bobni. Prav brez skrbi bi bili lahko, ker bi si gotovo nihče ne upal priti blizu kempe, tako muziko bi jim delal.
V enem zadnjih dopisov sem vam bil že povedal resnično zgodbo o naših brivcih, naj danes še dokončam. Tisti brivec, ki je meni zadnjič lase strigel in še nekaterim drugim, je res tsiti dan dokončal svoje delo in je bil tisti njegov zadnji dan v brivni-ci, kajti legel je na bolniško po-
Za razvedrilo vojakom
V Clevelandu je en prostor, kjer dobe vojaki, mornarji in drugi člani ter članice naše bojne sile zastonj hrano in pošteno razvedrilo. Nad 600 kosil in večerij se servira tukaj vsak dan. To je znana Cathedral kantina, kjer patri-otične organizacije s pomočjo prostovoljnih doneskov strežejo vojakom in mornarjem, ki so slučajno v mestu ,pa nimajo tukaj nobenega svojega človeka. Vse to pa stane dosti denarja in treba je naprej in naprej trkati na dobra srca, da darujejo kak dolar. Zdaj vodijo kampanjo za na-birnje milodarov Kolumbovi vitezi. Denar lahko izročite tudi v uradu Ameriške Domo. vine. Vsak cent je hvaležno sprejet.
steljo in ob tednu uW1, j oba brivca, ki sta zaf,'J'J svet, sta bili že bolj sM^j, prvi je bil 70 in drugi Ps', 66 let star; tretji briv^ bil pa samo zbolel, se J 1 par tednih zopet vrnil ^ delo in tako bo sedaj še^ in bo treba še dlje čaka^. bo prišlo na vrsto, ™p morali nositi dolge l*se'. še precej novic, pa j danes vseh povedal, da drugič kaj. Pozdrav.
Frank p*
> D ver? afj
'.iinllll™
Vse na svetu mirno sP^ na svetu zdaj molči. •' mislil, ko sem si zavil" jo in začel na vse pretes ^ pod kožo potem, ko sva šem rešila zadevo Sle jj Jim je nekaj mencal P° ^ pa se bo že vzdel in legi obležal, sem ^.^'jpi ve, ali se ga je moje ? j vanje o strahovih ^ Morda prav zdajle ^ kovtra po sobi in Čaka čo veselico, ki naj j° P'^j vni indijanski ba'eVjjJ glav. Morda je pa skupaj pozabil, kot P°z j minutah na izgubljen marjašu.
Pa ni spal, ker iz dihne komaj slišno: J "Jack, ali spiš ali ^ svoje sanje premij g vpraša Jim po načifu'|jc, starem kraju fantje kleta pod oknom. .1 "Kajpada spim!" seI" "Saj ne spiš!" ) "če veš, da ne sp^jj pa vprašuješ? Kaj Najbolje je, da sva 1 ^ kritični uri strahov^, pozabil na Indijance- ^ "Saj prav tisto j« | skrbi."	N 4
"Ne bodo te snedli V jaz pri tebi."	. ^
"O, ja, ti pa ti, ti^ pomoč, da se reče, steni že napol mi"teV.jje Kar mene najbolj sk^j par kapljic, ki jih 1 ledenici."
"Kar potrpi, tisto,,1 j vnic predihali jut1'1' , ^ "Saj to je tisto, j* / namreč, če bo še K jutri?"'	..a1
"Zakaj ne bi ost*
sti 18. amendment »' j
nem v ledenici."
"čakaj, ti me ne likor jaz vem iz ^ ji? Indijanci zelo 1-ad' jjtf1' kaj ne?" bi rad vede J "Strašno radi," 11 / "V tem oziru niso b1 jfi kot smo mi, kar * pod to streho.	f\
"ognjena voda," ^ jj pomembnejše ime' t
w „ i- "yele® 'u 'spaga, ah pa .
Kaj pa ima opravi
z Indijanci?" .
"Vidiš, Jack, ce ^^
šli na domačo vesehf ' ^
ta vidva s Krkotov^i
pa se prav lahko Pr ^ 1
kateri vtaknil svoj f
ajsbakso, pa bo
kapljicami."
Well, priznati A
ta Jimov pomislek
vanja vreden.
čal in premišljal, ^ .
deva najbolje ref^yJJ
za vse prav, za nas^jii
ce, ko mi šinejo Pa
glavo:	. kllrtf
"Vidiš, Jim, ki ^
dan govoriš! Kal<°^ ^
janci pili visko,
glav, te vprašam- j
pa zaspi."	.
"Imaš tudi nekaJ ,
dil Jim ves zadoV" „,!)
tako lepo rešila vp {^
tekoče zaloge v le
Ampak, v naši
še nekdo drugi Pr<J
o naši ledenici, k0
kmalu.
el je	-
ločeffn divje&a ribiza, i Ja Z 86 S sladkobnimi čr-
Mišk vin jih začel oku"
!rja|a a: ki. je ondi pravkar ,inpik]e zacvilila in izgi-iiuželk Je °Pazil jasne oči ^a ]J' Zroče vanj izpod t *» Praproti. Pik je ti hum ln bil Poln prav *al n; °rja' ki Je tako oz-e
I	je JeSovega gospoda. Za-lici, arahlo, skoraj prijatelj
H d u Priletel na
|kakor l. se mu J'e napelo h ki mu otrPnilo.
II	Se sku> McKay!"
V J6, Blizu njega je ieist; a.°j ga je spoznal.
at prv?2' Čegar duh je ttU
govim začutil tam pod
mo!ž,
Osp0(j zdaj bežal nje-
mLT01' čegar £las je
1 Pon0(V Pl'ed dvema dne-1 v taborišču Žolte od k'S.etnik Ference Cas-
Hezl Jevske severnoza-policije-
MaiJ^et korakov daNi l , ay- Na hrtbu je f ^hrbtnik, a v roki i
^ inSl<ly' smehljajoč se
4	v očeh nevarno iskro hu-
n '.mu je meril z av-\ nPlstol°' na prsi. Bil ."■koij v terega bi noben mC p0zabil. Cassidy *»lo 07v 'n solnce se je Toda .njegovih rdečih % ^JeKovo obličje je H ir?. v bledi modrini h 0Či je vriskalal UsPeha. ^je jj0 klikih mesecih ^e, teU,° zdaj te razbur-'Vc! be moža proti % ka,fCaSSidy je vrgel
>inute in izigraL
roke Po ukazu, naj ^ ' se McKay ni ge-
5	saj J1 Ponovil svojega
Si!^1 syest udar-i H Ha8 ako nepričako-
Ni]jtnika in je bil
j Jen> da mu je dal
Sa , .
je Bogerjevo te-^ ahi>Kt Vzdihom preme-> nu7lk mu je padel %il0 esek in veslo mu %ke » roke. Počasi je JiUiho d glavo. a Cas-J> dni ! Zasmejal. Movil Pre-i bi bil Mc-• pri 4 nasmeh hladno, fa Dr0f Vajoč spretnost iast>ika celo v tre-da Poražke. Danes j	Je bila v njem
vSejr« o80 videle več Cassidyja, zve-
I	dolžn°-
«» neprijatelja,
S J*at brata, celo v ;;Satb°lj vztrajnega Fiu ift n zasledovanja. V
? videl zdaj samo
iVet se je obrnil lil! m P^V v uri nje-PbSf^Sa obupa in |5o8lalapdejnosti je zla Sv; °dWii Ssidyja, da mu
5 Cos\udarec-
C^i-Z zaplala v k0 * dvi"
»b 'ti na mislil niti na §mrt' niti
a svo-
y tii n'f namer jena mu na :JS kakmenila nič. Zadu-et^or bi se.davil, se C 'z »la, in njego-i J revri r strela švig-
N^zakričai,
iv' v j,.1-
iSOV1^1 je blisk-\^ kakor električ-in lutnja nečesa
^ v sekundi, ko se
^ 11 pJ ' C Prst Cassidy-Ul na pištoli-
K" ° °r°ŽJ'e ^ bil°
Cn ^ taške. Cassidy
K lle UbiIiVniku V ram°'
S<nona Cassidyja u Z gromom pi-
Vstran pragozda
JAMES OLIVER CURWOOD:
Na Slogovo
štole, in McKay je zaslišal žvižgajoči zvok krogle mimo svojega ušesa. Njegova desnica je šinila naprej, in ko je Pik za-pičil svoje zobe v Cassidyjevo nogo, je začul drugi strel in vedel, da prihaja od njegovega gospoda.
Tretjege strela pa ni bilo. Cassidy se je zgrudil in nekaj, kakor tih smeh se mu je iztrgalo iz prs — a to ni bil smeh. Njegovo telo je padol z vso težo na Pika.
Še nekaj sekund je stal Roger tu z revolverjem v roki, niti z mišico ni trenil, a nekaj "kakor groza mu je sršelo iz oči.
Pik se je osvobodil izpod Cassidyja ter vprašujoč gledal svojega gospoda in moža, ki je ležal na pesku kakor velik pajek.
Nato pa se je življenje zopet vrnilo v Rogerjevo telo. Revolver mu je padel iz roke in kakor bi mu ne bilo na vsem svetu za nič drugega mar, je pritekel s krikom h Cassidyju in se vrgel tik njega na kolena.
"Cassidy! Cassidy!" je klical. "Ljubi Bog, tega nisem hotel storiti! Cassidy, stari tovariš -—!"
Groza v njegovem glasu je utišnila renčanje v Pikovem grlu. McKay je dvignil Cassidyju glavo in mu odstranil s čela šop rdečih las. Stemnilo se mu je, da ni videl ničesar okoli sebe.
Ubil ga je! Ustrelil z namenom, da ga ubije, in zavedel se je, da izgrešuje cilj le po enkrat med sto streli. Tako je torej končno postal zares morilec. A njegova žrtev je mož poštenjak, ki ni proti njemu uporabil nikoli nizkotnega sredstva in ki je zdaj umiral tu na pesku samo zato, ker sam ni poslal nanj smrtnega strela.
Roger je zaihtel ob bolesti in ozrši se vnovič v Cassidyjevo obličje, zagledal čudež na njem —. Irčeve oči so se namreč široko odprle in ustnice so se mu razpotegnile od bolečine, a obenem tudi od smeha.
"Veseli me, da vam je žal," je rekel Irec. "Mrzelo bi me, ako bi moral imeti o vas slabo mnenje', McKay. Toda — slabo streljate!"
Telo se mu je bolestno zgeni-lo, usmev mu je počasi izginil z obličja in zastokal je. Vendar se je premagal in je izpre-govoril zopet:
"Morda bi mi hoteli pomagati, McKay. Ako je tako—na pol milje odtod ob potoku je koča. Videl sem dim — slišal sekiro.—Ne jezim se na vas. Ste človek in pol—urno odločen—toda slab strelec! Oh Bog—kako—slab—strelec!"
In zaman se je trudil, da bi se znova posmehnil Rogerju, počivajoč kakor mrtvec v njegovem naročju.
Roger pa je ihtel dalje. Ih-tel je na poseben način trdega moža, ko je raztrgal ranjen-čevo košuljo in videl krvavečo rano na njegovih prsih prav pod desno ramo.
In Pik je slišal vedno znova ihtljaje, prihajajoče iz ust gospodovih, ki je stekel k jezeru in prinesel vode ter si dal opraviti s telesom tega moža.
Potem pa si ga je Roger na-trpil na hrbet ter se je opotekal ž njim ob potoku. Tam je našel stezo, ozko stezko, in ustavil se ni niti enkrat, dokler ni dospel s svojim bremenom do male planote. Ondi je stala koča in iz nje je prišel zdaj starec, a za njim dekle.
Piku se je stisnilo v grlu, kajti mislil je, da je Nada, ki prihaja za belolasim starcem. Imela je tudi vitko telo, rjave, svetle lase—a ni bila Nada. Bila je starejša, višje rasti in njeno lice je postalo belo, ko je zagledala krvavo breme na Rogerjevem hrbtu.
(Dalje prihodnjič)
A. K.
Planina Stogovo med Debrom, Kičevim, Galičnikom in Strugo ter njene sosede Bistra, Jama in Karaorman so še vedno zanimive za prirodnjaka, lovca in ribiča. Oddaljene so namreč od naselij in težko pristopne, ker tu ni cest niti dobrih potov, ampak samo konjske steze. V stenah Stogova in Bistre domuje gams in gnezdi planinski orel. V gozdovih Jame in Karaormana — po naše "črnega lesa" — se potikajo divje svinje, samotari še poneki medvedja starina, zalezuje srne in drugo divjad krvoločni ris ter se potepajo volkovi. Ne manjka gozdnega jereba, goloba duplarja in grivarja. V Garski reki, Golemi reki in Presovčan-ski reki, ki izvirajo v planinah, je dovolj postrvi, ker jih razen pastirjev redko kdo drugi preganja. Seveda so te "reke" le navadni potoki ali za prebivalca teh krajev je že vsaka večja grapa z malo več vode "reka."
Občinski poštar Boro iz Zbož-de pod Karaormanom je čil mladenič svojih 24 tih let in to kljub temu, da ima že štiri sinove in staro ženo. Njega so namreč po stari navadi obabili kot šestnajstletnega pobiča. On prehodi trikrat na teden 27 km dolgo pot od Zbožde do Struge in istega dne nazaj, a še vedno najde dovolj časa, da obdela svojo skromno njivico na bregu Karaormana, da lovi ribe v Golemi reki, stika za divjimi čebelami in zasleduje divjad.
"Vedno obljubljaš ali nikoli ne prideš, da bi vsaj nekaj dni lovili v Karaormanu in šli malo više gor dc. Babnega srta na divje koze," mi je govoril Boro. V službenem poslovanju sem se ne-kolikokrat mudil v karaorman-ski občini. Komaj sem našel toliko časa, da sem lovil v jutranjih urah nekega dne v avgustu lanskega leta jerebe in dva uplenil in nekoliko':popoldiievov ribaril v Golemi reki in ujel nekaj postrvi za priboljšek naši kuhinji, ki smo jo imeli na orožniški postaji. Pravega, samo za lov odrejenega časa ni bilo.
V početku septembra sem si vzel 5 dni dopusta z namenom, da ga porabim edinole za lov v Karaormanu in na Stogovem. Ker je bil tja namenjen tudi okrajni živinozdravnik, ker so se pri ovcah na planinskih pašnikih pojavile garje in so mu kmetje iz Lokova, vasi ob vznožju Stogova, poslali dva konjička za potovanje, sem svoj lovski načrt tem laže uresničil.
Ob treh zjutraj smo odšli iz Struge. Pri vasi Livada so nas že v mraku napadli vaški psi in živinozdravnik je bil primoran, da je iz pištole streljal na psa ter ga dobro zadel. Pritekli so vaščani; bile so nevarne grožnje slednjič smo se pobotali in dobili svoboden prehod skozi vas. Pri grobu kačaka Osmana Kice, ki je po ljudskem izročilu imel
grdo navado, da je vsako novo puško poskusil na živem kristjanu, a je padel od roke svojega nečaka pri delitvi plena, smo se' okoli osme zjutraj odpočili. Ho-1 tel sem vzeti iz nahrbtnika steklenico okrepčilne slivovke in ^ opazil, da se je tovor zmanjšal za kovčeg s tinkturami, mazili in brizgljami, namenjenimi zdravljenju ovac na planini. Grde besede so padale na konjevodca in z živinozdravnikom sta se vrnila, da poiščeta kovčeg. Jaz naj bi pazil na konja. Nekako pol ure sem opazoval konje, ko se je pod menoj v potoku oglasila kotorna. Izza skale se je pokazala drobna glavica, oprezala po okolici in že se je kotorna preletela do grma, kjer sem sedel. Preletela se je druga, tretja, streljal sem v letu in tudi zadel, na konjiča nisem pomislil. Pok puške ju je tako vznemiril, da stav divjih skokih zbežala proti grmovju in je ravno tistemu, ki je nosil mojo risanko z daljnogledom, odpadlo tovorno sedlo.
Hitro sem pregledal odpadli tovor; škode nisem opazil nobene, saj je celo termos zdržal padec. Da bi se meni neznancu dala konjiča uloviti, mi še v glavo ni padlo, čakal sem, da prideta nazaj živinozdravnik in konje-vodec. Prišla sta oba upehana in znojna in prinesla zdravilni kovčeg. Bilo je že okoli poldneva. Konjevodec se mi je s pogledi revanžiral za lepe besede, izrečene na račun izgubljenega kov-čega, našel v grmovju konjiča, ju spet natovoril in šli smo dalje do Mislodežde, prve vasi pod Karaormanom. Po dveh urah smo bili pred občinskim poslopjem, župan Nikola in njegov tajnik sta se opravičevala, da se je kosilo ohladilo, češ, obveščena sta bila o našem prihodu že za opoldne. Mi smo imeli dober tek in pospravili skledo kozine:
"Na 'okovskih bačilih' je vse prpiravljeno za konak, moramo hiteti, ker imamo še dobrih pet ur hoje do tam ter s'e morate dobro odpočiti za jutrišnji lov," je rekel župjan Nikola. V Zboždi se nam je pridružil poštar Boro s staro martinko na ramenu in izrazil upanje, da bo lov dober, ker so pastirji v stenah pod Bab-nim srtom opazili trop gamsov.
Mrak je že legel1'po struškem polju in dolini črnega Drima, večerna zarja nad djafosanskim sedlom se je odsvitala v Ohridskem jezeru, v albanskem Pod-gradu so se posvetile električne luči, ko smo prišli v prvi strmec pod bacili. Neverjetno lahko sta hodila konjiča po spolzki travi, iskoriščajoč vsak najmanjši kamen in jamico za sigurno stopnjo, medtem ko sva posebno jaz in živinozdravnik kljub okovan-kam s hudo muko zmagovala strmino in dohajala naše spremljevalce. Poznalo se je nama pač, da redko zahajava v planine in se bolj zanimava za komodni ni. žniJski in močvirni lov v struški kotlini. Stemnilo se je. "še pol ure," je rekel župan Nikola. In še dvakrat po pol ure je bilo,
preden smo zaslišali lajež psov in kmalu za tem v svitu velikega ognja zagledali obrise kolib. Ura je šla na enajsto — torej bo malo odpočitka za jutrišnji lov — sem si mislil. Ob ognju je sedel med pastirji starejši gospod z malo bradico; vse ga je izdajalo za Rusa. Javil se je za laboranta nekega instituta iz Beograda, ki je prišel hroščarit in zbirat drugo slično drobnjad na Stogovo. Z rojakom živinozdravnikom sta bila kaj hitro v živahnem razgovoru in med nami je krožila steklenka prepečenice za prvi in še nekateri požirek dobrodošlice. "Še malo časa, pa bo jagnje pečeno," je omenil planšar. To "še malo" pomeni v teh krajih "enkrat bo že — če ne takoj, pa malo pozneje." Vzel sem nahrbtnik in šel v kolibo, kjer je domoval Rus, pod izgovorom, da me boli glava. Pojedel sem dobršen kos salame, nekaj čokolade, napravil dober poteg iz termosa in se zavalil na serieno posteljo. Oni zunaj pri ognju so še dolgo čakali na bra-vino, se mnogo razgoVarjali in so tako pridno vlekli iz steklenice, da so še pred večerjo zapeli. Okoli ene ure sta prilezla v kolibo Rusa in takoj zaspala. Psi so renčali, miši so rajale po tra-movju, a onadva sta smrčala na vse pretege in nista čutila bolh, ki jih je moralo biti neverjetne množine v senu jn v volnenih odejah.
(la."
I "Kar verjemi mi. Vrata so , dobro zaklenjena." j "Upam."
I "Jaz tudi," meni mož. \ "Samo upaš? Torej nisi prepričan, da si dobro zaklenil?"
"Prepričan sem."
Žena ga prime za roko. j "Mož, meni se tako čudno zdi j —. Kaj če si se zmotil ?" i "Pojdimo! Kaj ti je danes? i Saj nisem prvič zaklepal!" ! "To je lahko reči. Taka lahkomiselnost je že dostikrat napravila hude reči."
"Zdaj pa molči!"
Mož in žena gresta dalje, on premišljuje svoje, ona svoje. Tedaj pa žena spet obstane in reče skoro jezno: "Reci karkoli, jaz se hočem prepričati. Vrniva se!"
Mož je jezen.
"Ali misliš, da znaš samo ti vrata zaklepati?"
Začneta se pričkati, potem pa se le pomenita in se vrneta proti domu, da se prepričata, kdo ima prav. Ko sta pred vrati stanovanja, žena poskusi s ključem. Vrata so bila zaklenjena, da bolj niso mogla biti. Mož žari od škodoželjnosti.
Ženi pridejo skoro solze v oči, tako je osramočena in jezna, ker je mož zmagal. Nato se v drugo odpravita na izpre-hod.
Čez dve uri reče žena možu, tako mimo grede:
"Vrni mi ključe, ki si jih prej vtaknil v žep."
"Ključe? Saj jih moraš sama imeti!"
Žena išče in išče, premišljuje, potem pa vzklikne: "Mati božja, v vratih sem jih pozabila."
-o-
V polsnu sem začutil, da mi na glavo nekaj kaplja. Hitro sem se osvestil. Lilo je kakor iz škafa, a naša koliba je na vseh koncih in krajih pošteno puščala. Danilo se je. Nevihta je pone-havala. Megle so se podile nad Babnim srtom in čez Galičico od Sv. Nauma sem je pogledalo sonce. Ovce so bile še vedno v stajah, veliki ovčarski psi so pohajkovali okoli njih, a nikjer ni bilo videti pastirjev. Na moje klicanje je iz sosednje kolibe pokukal neki zaspane in videl, da je že beli dan in tako je spravil na noge ostale. Planšar je ro-bantil nad ^asfcrrji, a kriv za vse je bil župan Nikola, ki je prinesel pastirjem več litrov tropinov-ca.
(Dalje prihodnjič.)
--o-
Sitnoba, pa še neroda povrhu
Mož in žena se odpravljata v nedeljo popoldne na izprehod. Pred hišo vpraša žena moža, ali je zaklenil vrata.
"Seveda," pravi mož.
"Kakšen seveda! Človek take reči pozabi in tudi tebi bi se utegnilo kaj podobnega zgoditi."
"Prav dobro vem, da sem zaklenil."
"Prav dobro? Morda."
Na drugem oglu se žena ustavi.
"Ai si res prepričan, da si dobro zaklenil?"
"Seveda sem!" 1
"Možje niste preveč zanesljivi. Ne.vem, ali naj bi ti verje-
Liberijci govore svoj poseben jezik, ki se razlikuje po plemenih. V obrežnih kolonijah pa je angleščina občevalni jezik.
MALI OGLASI
Stanovanje želi
Iščemo stanovanje 3 sob s kopalnico v st. clairski okolici. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče po 6 zvečer IIEnderson 1478.	(61)
Ako iščete
dobrega popravljalca za vaSe čevlje, pridite k nam. Vedno prvovrstno delo. Popravljamo
stare čevje. Cene zmerne in fino delo.
FRANK MARZLIKAF 16131 St. Clair Ave. illSIi M " i '	(Tuea. x)
DELO DOBIJO
OSKRBNICE
Poln čas 5:10 popoldne do 1:40 zjutraj šest noil t tedna
V mestu—
750 Huron Rd. ali 700 Prospect Ave. Plafia $31.20 na teden.
Delni čas—
1588 Wagar Rd., Rocky River. Tri ure na dan. 8 dni v tednu. Plača $0.90 na teden. Ako ste zdaj zaposleni pri vojnem delu. se ne priglasite. Employment Office odprt od 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan. razen v nedeljo. Zabteva se dokaz o državljanstvu.
The Ohio Bell Telephone Co
700 Prospect Ave.. Soba 901
(65)
Moške in ženske splošna tovarniška dela
se potrebuje z«
6 dni v tednu 48 ur dela na teden
Plača za ZAČETEK
Moški 77i/fec na uro
2enske 62 V2c na uro
Morate imeti izkazilo držav-lajnstva. Nobena starost ni omejena, ako ste fizično sposobni opravljati delo, ki ga nudimo.
Zglasite se na Employment Office
1256 W. 74. St.
National Carbon Co., Inc.
_(61)
Lathe operatorji (Monarch)
Turret Lathe operatorji. Precision grinderji (brusafii). Visual in Precision inšpektorji, težaki za 100% vojno delo; velika prioriteta; 57 ur najmanj na teden; plača od ure. Cleveland Automatic Machine Co., 2269 Ashland Rd. (Cedar kara).	(62)
Hiša naprodaj
Proda se hiša za eno družino, 6 sob, blizu 185. ceste; stara je 12 let; cena $7,600; takoj $2,500. Pokličite za podrobnosti Joe Fink, IV 5110.
Lepa prilika
Naprodaj je hiša za eno družino, 7 sob, vse v jako dobrem stanju; lot meri 40x130; lep in prostoren vrt, hiša je vsa obita s ploščami. Cena je samo $3,500. Za podrobnosti vprašajte Gašper Korčeta, 503 E. 152. St. '	(63)
znamka-
Gotovo iste že dostikrat premišljali, kaj neki napravi vlada z vsemi vojnimi
mi ki jih vporabljamo pri racionirynju živil. Ko te znamke zopet pridejo nazaj v državni
urad, jih od tam pošljejo v papirnice, kjer jih prekuhajo in predelajo in sicer v lepenko (cardboard). Gornja slika je bila posneta v papirnici v Milwaukee, Wis.Jn nam pred-' stavlja jjredelavo žvvilskih znamk v lejmilco.
ras*
Moški in ženske
pomivalci posode
Za splošna dela v kuhinji Predznanje ni potrebno Plača in hrana Zglasite se pri zadnjem vhodu
Hotel Statler
E. 12th St. in Euclid
(62)
MOŠKI
Stanovanje se odda
V najem se odda 5 sob mirni odrasli družini. Vprašajte na 15908 Parkgrove Ave. Tel. KE 2473.	(62)
Dober kup
Na E. 173. cesti blizu Waterloo Rcl. je naprodaj hiša za eno družino, 6 sob, garaža. Cena je samo $4,800. Za podrobnosti pokličite IV 6099.	(63)
Soba se odda
Odda se opremljena soba za moškega; si lahko tudi kuha; $2.50 na teden. Zglasite se na 996 E. 64. St., zadnja veranda zgorej.	(Mar. 14, 18)
mtlwuL*/
Splošno tovarniško in kovaško delo
Plača od ure poleg "overtime"
Zglasite se pri
Steel Improvement & Forge Co.
970 E. 64. St.
_(64)
Sprejme se
PRESS OPERATORJE POMAGAČE TEŽAKE
Dobra plača od ure in bonus 48 ur na teden. 100% vojno delo sedaj, z bodočnostjo po vojni
Zglasite se v Employment Office
The E. F. Hauserman Co.
6800 Grant Ave. pri E. 71. St. na koncu ulične železnice
(Mar. 14, 15. 18*
Jo Van Ammers-Kuller i
UPORNICE
ROMAN
Nicolaas in David sta drug poleg drugega počasi korakala' čez ribji trg. Dva dobro oble-' Cena, svojega stanu se zaveda-: joča starejša gospoda, pred ' katerima je skoraj vsak mimo-! idoči spoštljivo snel klobuk.
"Čudni časi," je naposled; spregovoril Nicolaas, ko sta | dospela do ozke hiše ob Oudej Rijnu, kjer je stanoval z gospodinjo. "Skoraj se zdi, kakor bi se ves svet sukal okrog žensk."
"Zdaj se moram večkrat spomniti nekih očetovih besed," je mračno dejal profesor. Pazljivo je snel klobuk in si s črno obrobljenim robcem obrisal čelo, ki je bilo navzlic zimskemu mrazu razgreto. "Nekoč mi je dal nasvet svojega očeta: Ne spuščaj se nikdar z nobeno žensko v posvetovanja. Cim začnemo mi moški pri ženskah s svojimi razlogi, je ob naš mir in Ob našo veljavo."
POPOLN PUNT
Malo več kakor eno uro poj tem mučnem pregovarjanju je, privedla služkinja ženski obisk v paradno sobo vdove Berk-hout. Ta je, čim je pozvonilo, odšla v spalnico, da si izmije od joka rdeče oči in da si zopet pravilno pritrdi avbico na sivih laseh, ki ji je zlezla na stran. Kako nespametno, da ni dala sporočiti, da je ni doma. Zdaj zares ni bila razpoložena za obisk. Kateri njenih znancev bi pač utegnil priti — večina je že davno izrekla svoje soža-
lje.
Ko pa je odprla vrata v sobo, je bila zopet žalujoča vdova boljšega stanu. K sreči ni bilo za zdaj potrebno, da bi kdo vedel za njene strašne skrbi za golo življenje, ki je visela nad njeno glavo. Danes je bila še ugledna, ovdovela maj or jeva gospa, katere žalni opi-avi bi tudi najstrožji kritik ne mogel ničesar oponesti.
Drobna, osivela žena se je dvignila z divana, skoraj breztelesen pojav brez turnire. Ljubeznivi, žalujoči izraz gospe Saartjeje se je umaknil nejevoljni preplašenosti. Tujka? Kaj morda računa na njeno dobrodelnost ?
"Ljuba, uboga Saartje," je spregovoril glas, čigar rahli tuji prizvok je vzbudil v vdovi zabrisane spomine. "Koliko let se pač že . . .?"
"Oprostite . . . vi ste . . . menda nisi ti? Bog v nebesih . . . ali je mogoče! Miebetje! Mie-| bet je Sylvain!" , In že sta si ležali v objemu. Preteklost, daljno kraljestvo njene mladosti, je navalila na Saartje in je stala porazno jasno pred njo. Vse neznanske na-de, ki jih je stavila v življenje, vsi načrti, ki sta jih kovali z Miebetjejo, vsa ljubezenska bolečina, ki sta jo skupaj z Miebetjejo objokavali . . . Potem je videla bedo svojega vsakdanjega Življenja pred seboj: njeno življenje je minilo, ničesar ni mogla več pričakovati razen
bede in ponižanja. Pred krat-jkim je še ki-čevito hotela verjeti v svojo mladost, zdaj pa je I bila, kakor njena sorodnica, stara, osivela žena.
Sedeli sta na divanu in Mie-' betje Sylvain je videla v okenskem zrcalu kos tihega, gosposkega kanala, isto drevje in ista slemena, po katerih se je ozirala kot majhna, osemnajst-1 letna stvarca, ko je pod strogim nadzorstvom tete Pietjeje! pletla nogavice in preklinjala usodo, ki jo je ustvarila kot deklico.
Soba je bila izpremenjena, da bi je skoraj ne spoznala, in ven-j dar so se davni časi strahotno jasno zgrnili okrog nje, ko je vstopila in vdihavala duh brez-solnčnega, le redko zračenega stanovanja, duh po ljudeh, po kafri, tobaku in izgoreli šoti. i To je bil, kakor se ji je zdaj zazdelo, duh holandskega domačega življenja, ki je po toliko letih prebudil v njej isti tesnobni, skoraj telesno neu-| god je drameči občutek.
Videla je zopet samo sebe, kako je ob tihih večerih sedela za zrcalno svetlo, jajčasto mizo . . . Cula je hreščanje peres | v naslanjaču strica Coornvelta in njegov polni, ukazujoči glas, ' ki jo je še po njenem begu tako
dolgo plašil v sanjah.	j
O tem begu je zdaj pripove-. dovala Saartjeji in o sprememb ' polnem poznejšem življenju, ki nikakor ni bilo tako bogato z zanimivimi pustolovščinami, kakor si je pa zamišljala debelušna sanjarska vdova. Po petih letih, odkar je zapustila Ho-landsko, se ji je po trdem delu, po neštetih skrbeh in ponižanjih v Parizu posrečilo, da se je zbližala z neko holandsko družino, ki je prebivala v kolonijah. Ti ljudje so jo vzeli s seboj v Surabaya, da bi vzgajala njih otroke, in kmalu se je zakoreninila v družini, kakor bi bila njihova. Šele čez osemnajst let je z dvemd hčerkama prispela nazaj v Evropo. Z njima je prebivala v Parizu, dokler se nista dami zaradi vojnih posledic leta 1870 in zaradi nevarnega tamkajšnjega življenja, kakršno je postalo po puntu komune, preselili v Haag. Tam je v minulem letu Meibetjejini prijateljici pobrala drugo za drugo počasna mrzlica, ki sta jo prinesli iž južnih krajev.
"Torej se nisi poročila?" je vprašala vdova s tako očitno grenkim razočaranjem, da se Miebetje ni mogla vzdržati smeha. "Jaz sem pa trdno ver-
jela, da si osvojila v Indiji srce .kakega naboba s tonami zlata." j "Nisem se marala poročiti," je grenko, določno djala Miebetje. "Kar sem doživela v Lei-denu, mi je enkrat za vselej vzelo vero v ljubezen in v pristnost moških priseg."
"Ljubezen . . ." je vzkliknila okrogla vdova z zamišljenim naglasom. "Da, v ljubezen verjamemo, dokler smo mlade in zale; kadar pa minejo najlepša leta in če nimajo starši velikega premoženja, potem pograbimo z obema rokama, ako se
lahko stanu primerno poročimo _»,
"Saj jaz sem imela svojo službo in se mi zaradi tega ni bilo treba poročiti," je ponosno odvrnila Miebetje. "Po čudnem
naključju sem pa vendarle prišla do premoženja; prijateljici sta me postavili za svojo dedinjo."
"Torej vendar! Saj sem si zmeraj mislila," je vzdihnilaj Saartje in vitka, poštama žena v svoji skrajno preprosti obleki se ji je naenkrat zazdela obdana z lesketaj očim se, zlatim sijajem. "Ah, tisočkrat sem se pokesala, da nisem pobegnila s teboj!"	j
"Denar, ki sem ga podedovala, mi je zaupan, da ga upravljam," je pripovedovala ona druga s strogo resnobo, ki jo je skoraj oplašila. "Moji prijateljici sta bili prav istega mišljenja o nevrednem položaju žene v tej deželi kakor jaz. Najprej v Parizu, potem pa v Haa-
" ■ T' • b«
gu smo se skupM ^ ženske pravice. Obi'«5 ' žen j a so namenjene pomorejo ženam do 9^ sti in da se jih čim vec j ženjstva." j Nehote je morala. khout nekaj požreti.K, je zataknilo v grlu- * , ki je izdajal začudenj« , ko razočaranje, Je , ( ."Ali hočeš s tem reC.''j jviš po tej gnusni m#J i? ženskih moške, in J jaš svoj denar za to j emancipacijsko .S (Dalje t>rihodnJlC
Atentat na pokoj^ sednika Lincolna je j v Ford gledališču v v ' nu, D. C.
ODGOVORI ZA INCOME TAX
Ako greste na davčni urad ali kakemu drugemu izvedencu, da vam izpolni polo za dohodninski davek, izrežite najprej doma ta vzorec in ga izpolnite sami doma, kolikor vam je znano. Potem ga pa vzemite s seboj in pokažite izvedencu, da bo iz tega napravil vašo dohodninsko polo.
S tem boste prihranili mnogo časa sebi in uradniku, ki vam bo pomagal izpolniti davčno polo. Vsedite se doma in zapišite po vaši najboljši zmožnosti na vseh 12 vprašanj, ki so navedena tu spodaj.	^
Važno! Točka 1 na spodnjem vzorcu pravi, da morate prinesti s seboj listino, ki kaže, koliko davka vam je odtrgal letos vaš delodajalec.
Točka 2 pa pravi, da morate prinesti s seboj tudi listino, ki kaže, koliko dohodninskega davka ste plačali za leto 1942.
r.	Form W-2 furnished you by your employer showing wages received and
	tax withheld.
2.	Form 1125 sent you by the Collector of Internal Revenue with the blank
	forms for 1943 showing tax reported and amount paid for 1942.
	
	
5.	SALARY, WAGES, ETC.......................................................................................
	(If you liave worked other places, list each) (
	UNION DUES ............... OTHER EXPENSES ................................
7.	INTEREST ON BANK DEPOSITS ....................................................................
	
	(Dividends, Annuities, Earnings of Minor Child, Alimony, etc.)
9-	INCOME FROM RENTAL PROPERTY ............................................................
	EXPENSE OF RENTAL PROPERTY: TAXES ..............................................
	IKTPPF<?T ON MTG ............................... REPAIRS ..................................
	rNKURANfP ....................... WATER BILL ......................................
	DEPRECIATION: COST OF BUILDING ......................................................
	
10.	CONTRIBUTIONS: CHURCH ................ COMMUNITY FUND ................
	ppn CROSS ............. OTHER CHARITIES ................................
11.	INTEREST PAID ON LOANS OR MORTGAGES ........................................
	Tivpc PAID REAL ESTATE ................. AUTO LICENSE ....................
M.	AUTO USE STAMP ..............................
	GASOLINE TAX: NO. OF MILES .................... NO. OF GALS.................
(Issued by Ameriška Domovina)	
Lepotilni salon na prostem. — Gornja slika nam predstavlja dve vojaški bolničarki, ki sta z našo armado nekje v Italiji, pri lepotilnem delu na prostem. Leva.na sliki je Lt. Gene F. Comish, katere frizura je že v redu in desna, ki si umiva lase pa je Lt. Helen Zasodil.
Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom
KRANJSKO-SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA
Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki. . . Posluje že 50. leto
Članstvo 39,200 Premoženje $5,500,000
Solventnost K. S. K. Jednote znaša 127.24%
Če hočei dobro sebi in dvojim dragim, zavaruj se pri najboljši, potočni In nadsolventni podporni organizaciji,
KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTL
kjer se lahko zavaruješ xa smrtnine, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti.
K. S. K. JEDNOTA sprejema moške In ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta pod svoje okrilje.
K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate sedanje dobe od $250.00 do «6,000.00.
K. S. K. JEDNOTA Je prava mati vdov in sirot. Če še nisi (lan ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj.
Za pojasnila o zavarovanju in »a vse droge podrobnosti ■e obrnite na uradnike in uradnice krajevnih društev K. S. K. Jednote. ali pa na:
GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St.	Joliet, 111.
1880
1944
NAZNANILO IN ZAHVALA
V	tužni žalosti nad nenadomestljivo izgubo naznanjam vsem sorod"1 ^ prijateljem in znancem, da je bela žena smrt posegla v našo družino m ugrabila ljubljenega in dobrega soproga
John Ujčiča
ki je 25. januarja 1944 nenadoma izdihnil svojo dušo, zadet od srčne kap1- f je bil 63 let in doma iz vasi Veliko Brdo pri Ilirski Bistrici na Notranjskem ^ Ameriki se je nahajal 37 let. Njegovo truplo smo položili 28. januarja 19' ^ opravljenih cerkvenih obredih v cerkvi Presvetega Srca Jezusovega k vec počitku na Hojy Cross pokopališče v Akronu, Ohio.
V	dolžnosti si štejem, da se tem John Spetič, 'Mr Frank potom iskreno zahvalim Rev. Matt A. Mrs. Lucy Zupec, Mr. in Mrs.
. Jagru, Rev. Stanko in Rev. Kovac za	Usnik, Mr. in Mrs. Anton DevjaK-^,.
opravljene cerkvene pogrebne obrede.	in Mrs. Frank Dutchman, Mr. m
Ravno tako najlepša hvala pogrebne-	Jack Verhovc, Mr. in Mrs. Jakoblfnel-
mu zavodu John Topoloski za izvrst-	serman, Mr. in Mrs. George Hun ,,
no urejen pogreb.	Miss. Mary Polk, Mr. in Mrs. ^
Moja dolžnost je, da se najlepše	Trenta, Mr. in Mrs. Martin Ce
zahvalim vsem onim, ki so položili ta-	Wooster, O., Mr. in Mrs. Anthony ^
ko krasno cvetje in vence h krsti dra-	lenčič, Mr. in Mrs. F. Stefanic,
gega pokojnika. Vaš izraz spoštova-	land, O., Mr. in Mrs. Paul Val ^
nja mi je bil v veliko tolažbo. Za-	Mr. Peter Stetz, Mrs. Strazan, ^
hvalo naj prejmejo sledeči:	Veres, družina Udovič, Bessemer fi
Mr. in Mrs. Anthony Čekada, Mr.	Mrs. Semrov, družina Vičič, W° ^
in Mrs. John Ujčič iz 906 Tuscarawas	O., Mr. in Mrs. Frank Cic, Mr. J« ;„
Ave., Mr. in Mrs. John Ujčič in dru-	Joseph Kovach, Lorain, O., 5/1 fllli-
žina, Mr. in Mrs. Anthony Skraba in	Mrs. Jerney Penko, Mr. in Mrs. ^
družina, Mrs. Joseph Ujčič, Sr., Mr. in	Božič, Lorain, O., Mr. in Mrs. ^
Mrs. Joe in Alice Ujčič, Mr. in Mrs.	Semrov, Mr. in Mrs. John Am" ^
Rudy Ujčič, Mr. in Mrs. John Spetič,	JVlrs. Louis Segulin, Pa., Mr. ^ p
Mr. in Mrs. A. Bomback, Mrs. J. Hiti	Frank Segulin, Pa., Mr. in Mrs. ^
in družina, Mr. in Mrs Henry Muren,	Vujevich, Mr. in Mrs. Charles ^
Mr. in Mrs. Joe Voros, društvo Domo-	Mr. Frank Plahuta, Wooster, 0 > J0e
vina, Mr. in Mrs. Frank Stifanic, žu-	in Mrs. John Spetič, Mr. in
pan Ray Dobbs in Mrs. Dobbs, in sle-	Lipovac, Misses Jennie in AnjH® p.
deči klubi in organizacije: Slovenski	toncel, Mr. in Mrs. Fred Udovic"' ^
lovski klub Barberton, O., klub Kras,	in Mrs. Frank Spetič, društvo sv..^
dram, klub Slovenija, The 20 Year	žefa št. 110 KSKJ, društvo Domo ^
Club, The Pipe Shop, The Pipe Shop	društvo sv. Martina, št. 44 A^^
Foreman, Columbia Chemical Work-	družnica št. 1 SMZ, The Holy *
ers, Local 13013, John's Friends of the	Society.
Columbia Chemical Co. ^	Najlepša hvala tudi vsem,
Dalje se želim najlepše zahva- m okojnika pokropit, ko je
lit! vsem, ki ste darovali za sv. mase,	n& mrtvaškem odru ter vsem, ki *tc
ki se bodo brale za mir in pokoj duše	udeležili njegovega pogreba, ranjkega in sicer:
Mrs. J. Shabec in družina, Mrs.	Hvala sledečim, ki so dali
Mary Železnikar, Mr. in Mrs. Jerry	avtomobile brezplačno na rpZP ^
Snayder, Mr. in Mrs. John Ujčič, Miss	pri pogrebu : Mrs. Jennie Hiti- ^
Ann Vuyovich, Mr. in Mrs. Joe Skerl,	Ujčič, Anthony Cekada, Joe l>iP
Mr. in Mrs. Anthony Stopar, Mrs. Jen-	Joe Voros, The C. C. W. L. 19
nie Hiti, Mr. in Mrs. Ivan Gradišar,	The Columbia Chemical Co. Mr. in Mrs. Joe Lukežič, Mr. in Mrs. Najlepša hvala članom r „ John Beltič, Mr. in Mrs. John Stopar, > društev, katerih je bil pokojni c\J^e'
Mr. in Mrs. Fred Gerbec, Mr. in Mrs.	so nosili krsto in ga položili k v
Anthony čekada, Mr. in Mrs. Pavlic'h,	mu počitku.	g \v
Mrs. Purgar, Mr. in Mrs. Anthony	Ako sem slučajno pomoto"? ^
Gradisar, Jr., Mr. in Mrs. Frank Ster-	pustila ime katerega, prosim,
ling, Sr., Mr. in Mrs|. Joe Ujcic, Jr.,	oprostite ter se vam enako
Sgt. in Mrs. E. O. Hanic, Mr. in Mrš.	zahvalim.	.
Ti pa, nepozabni in dobri soprog, počivaj mirno, počivaj sladko v arflf^j zemlji, dokler naju angeljski klic zopet združi nad zvezdami. Večna l"c Ti-sveti in dobri Bog naj Ti bo plačnik, žalujoča soproga:
FRANCES UJČIČ v	. ;
Zapušča tudi po pol sestri Josephine Segulin in po pol brata Joe UjčjC r Barberton, Ohio, 13. marca 1944.	Jjlj